IZ ZNANOSTI IN PRAKSE
di. Vsebuje 9,5-15 voI% alkohola in več kot tri bare tlaka. Ločimo suhe, polsuhe, polsladke in sladke peneče medice. Skrbna izdelava in bogastvo medenih arom uvrščata peneče medice med vrhunske pijače.
Medeni liker je žgana pijača, narejena z mešanjem medenega ali nevtralnega sadnega žganja z medom. Vsebuje 16-35 vol% alkohola in ima značilno medeno aromo.
Medeni likerji
Medeno žganje je destilat medice. Z uporabo sodobne opreme za destiIacijo in pripravo kakovostne osnove - suhe medice - dobimo medeno žganje z značilnimi medenimi aromami. Medeno žganje vsebuje 32-55 vol% alkohola.
Medeni kis - iz medu oz. medice lahko s pomočjo oce-tnokislinskih bakterij izdelamo medeni kis. Tudi z izdelavo medenega kisa lahko popestrimo svojo ponudbo.
Nagrajene medice in peneča medica Mednarodnega ocenjevanja Finger Lakes
Kakovostne slovenske medene pijače od leta 2016 dosegajo dobre ocene tudi na Mednarodnem vinskem ocenjevanju Finger Lakes (glej SČ št. 9, september 2016, str. 318). V letu 2017 so na tem ocenjevanju ponovno prejele priznanja medice in peneče medice: dvojno zlato je prejela Čebelarna Novak z medico iz gozdnega medu, srebro pa so prejeli Čebelarstvo Šibila za medeni barique - medico iz cvetličnega medu, Gregor Jere za penečo medico in medico iz cvetličnega medu. V letu 2018 so zlato priznanje prejeli Čebelarna Novak za medico ter Gregor Jere za penečo medico iz cvetličnega medu, srebro pa Gregor Jere za medico iz kostanjevega medu. Vsem naštetim čestitamo za vrhunski rezultat!
Uredništvo
Velika lesna čebela (Xylocopa violacea)
dr. Andrej Gogala
gogaia62@gmaii.com
Lesne čebeIe, ki merijo do dva centimetra in poI, so naše največje čebele. Po velikosti se jim približajo le največje matice nekaterih vrst čmrIjev. V nasprotju z njimi so Iesne čebeIe samotarke, a to ime je rahlo zavajajoče. Imajo namreč dolgo življenjsko dobo in samice, ki gnezdijo v trohnečem lesu, dočakajo izleganje svojih potomcev in jih pogosto tudi hranijo. Večkrat mlade samice ostanejo v gnezdu svoje matere. Domnevno je to pot, ki vodi v razvoj družbenih skupnosti, kakršne so razvite pri čmrljih. Odrasli osebki prezimijo, zato jih lahko opazimo že v prvih topIih pomIadanskih dneh, ko se parijo, samice pa iščejo nova domovanja v starem lesu. Vanj si lahko z močnimi čeljustmi same stešejo rove, drugače kot večina drugih čebel, ki uporabljajo le obstoječe votlinice. Pri izbiri cvetov niso izbirčne, a imajo raje take z globokim cvetnim žrelom. Pelod prenašajo v golši skupaj z medičino, le delno na nogah. Od treh vrst lesnih
m o (J
čebel pri nas sta dve večji in ena manjša, le vrsta X. violacea pa je razširjena po vsej državi. Je črna, s temnimi krili, ki se modro svetijo. Samce prepoznamo po sivih dlakah na oprsju in po dveh rumenih predzadnjih čIenkih tipaIk.
(v Slovenski ]
5 [CEBELBRj 12/2018 letnik CXX