List 6,
Politični oddelek.
Boj za slovenske srednje šole na Spodnjem
Štajerskem.
Na Spodnjem Štajerskem prebiva kompaktno nad 400.000 Slovencev, mej njimi pa je raztresenih kacih 40.000 Nemcev in nemškutarjev, a dočim imajo ti Nemci troje gimnazij in jedno realko, so Slovenci le po dolgih prizadevanjih in težkih bojih dosegli utrakvistične paralelke na nižjih razredih mariborske in celjske gimnazije.
In še na to prerevno pridobitev so nemške stranke letos uprizorile ljut naskok in hočejo štajerske Slovence oropati še za to malenkost.
V proračunskem odseku poslanske zbornice je grof Stiirgkb, zastopnik nemškoliberalnega velepo-sestva, predlagal, naj se ločijo slovenske paralelke od mariborske gimnazije ter ustanove kot samostojen nižji gimnazijski zavod, slovenske paralelke na celjski gimnaziji pa naj se popolnoma opuste.
8War' die Geschichte nicht verflucht gescheut, man war' versucht, sie herzlich dumm zu nennen". Namen tega predloga je očividen. Z njim se hoče vse spodnještajersko slovensko šolstvo za vselej ubiti, (kajti samostojna, samo nižja gimnazija v Mariboru bi ne mogla živeti), ž njim se hoče onemogočiti vzgojevanje slovenske narodne inteligence.
S stališča nemških strank je ta predlog popolnoma naraven. Nemci hočejo germanizirati in ker to direktno še ne gre tako hitro, kakor bi želeli, hočejo vsaj onemogočiti, da bi se iz slovenskega naroda razvila narodna inteligenca ter izpodrinjala Nemce iz ususpiranih mest. Zato se nam zdi popolnoma od več, stvarno dokazovati potrebo slovenskih srednjih šol na Spodnjem Štajerskem, ali zavračati tiste lažne
argumente, s katerimi so Nemci drapirali svoje za-htevanje. Važno je za nas samo jedno, kaj poreče vlada
Sturgkhov predlog je stavljen v obliki resolucije. Ako vlada hoče, lahko ugodi v njem izrečeni zahtevi, ako pa neče, pa tega ne stori.
Človek bi mislil, da se postavi vlada tudi sedaj na tisto stališče, ki je sicer vedno zavzema, da namreč v narodnih zadevah ne ugodi nobeni jedno-stranski zahtevi in da hoče varovati vsako narodno posest, dokler se glede kakega predrugačenja ne doseže mej prizadetima narodnostima porazumljenje.
Toda to pot se to ni zgodilo, to pot je vlada zapustila svoje načelno stališče. Minister Hartel se je sicer v svoji izjavi nekoliko lovil sem in tam, ali v bistvu zveni ta izjava vender tako, da vlada soglaša z zahtevo nemških strank, da jo odobrava in da jo hoče izvršiti. Tiste plitve fraze, s katerimi je minister Hartel zabelil svoj speech, so popolnoma brezpomembne in zamorejo imponirati samo političnim otrokom, misleč politik spozna iz njih takoj, da utegne biti resnično, kar se je že dlje časa sumilo, da je namreč Sttirgkh svojo akcijo sprožil dogovorno z ministrstvom.
Robič, ki se je sploh s hvalevredno eneržijo zavzel za slovensko stvar, je bil zahteval preciznega in konciznega odgovora. Tega ni dobil ali odgovor, ki ga je dal minister, je vender toliko jasen, da Slovenci vemo, pri čem da smo, toliko jasen, da bi bili slovenski poslanci pred celo državo in pred vsem narodom osmešeni, če bi ne izpolnili svoje obljube, da bodo izvajali zadnje konsekvence.
Rahločutni politiki starega kroja sicer niso prijatelji obstrukcije, ali vender je prišla obstrukcija v vseh parlamentih na svetu do veljave in se priznava kot opravičeno sredstvo zoper vsako nasilstvo. Ako bi v parlamentih manjšine ne imele prav nobene druge naloge in pravice, kakor  govoriti in glasovati,
Stran 52.
potem sploh ni treba parlamentarizma. Večina vlada, a manjšina nima samo pravice, protestovati proti nameravanim krivicam, ampak tudi pravico se braniti, sredstvo za obrambo pa je obstrukcija. Le s to se da večino prisiliti, da svoje moči ne zlorablja, le s to se da večino držati v mejah pravičnosti, le s to se more večino primorati, da ne postopa jednostransko po svoji poljubnosti, ampak da se mora pri vseh vprašanjih ozirati tudi na manjšino, na njene želje in zahteve. Iz kratka: obstrukcija je tisto sredstvo, s katerim se da v parlamentih večino prisiliti, da v vseh zadevah skuša doseči z manjšino kompromis.
Nemci so začeli obstrukcijo v dosego krivičnih zahtev. Taka obstrukcija je nemoralna. Obstrukcija v obrambo pravične posesti pa je moralna in plemenita.
Odločba o tem, če začno jugoslovanski poslanci obstrukcijo, je v prvi vrsti v rokah katoliško-narodnih poslancev, ker imajo ti največ mandatov.
Kako se ti odločijo, ne vemo. Radovedni pa smo, radovedni nad vse, zlasti« ker so nemški listi brez ugovora smeli pisati, da se katoliško-narodna stranka na Štajerskem strinja s Sttirgkhovim predlogom.