Odgovor vlade FLR Jugoslavije na sovjetsko noto od 18. avgusta B e o g r a d. 23. avgusta. (Tanjug.) V ockjovoru na noto vlade Zveze eovjet-ek;h sociali-stičnib republik št. 28 z dne 18 avgusta 1949 sporoča vlada Federa-tivne ljudske republike Jugoslavije tole: »Vlada FLRJ nlma natnena, da bi se prepirala % v\ado ZSSR o režimu v Jn" goslavifi, o pravem smotru resolucije Informbiroja in o tem, ali je ali ni jugo-slovansko gospodarstvo postaio privesek gospodarstva kapitalističnih držav. DeJ-stva o zunanji trgovinl y Jugoslavfji, o nafelih, oa katerih temelji, so Javna in znana, prav tako pa tudi notranja stvar-nost v nasi državi. Vse to pa ni potreb-no posebej pojasnjevati tudi ob te) pri-loznosti in to tetn manj, ker so vlada ZSSR in odgovorni sovjetskj voditelji in sovjetska propaganda prešlj preko vseh teh dejstev in jib pokazali v napačni hui, da bi mogli na kakršen koli način opravičiti pred javnim mnenjem svoje ravnanje oasproti Jugoslaviji. Vendar pa smatra vlada FLRJ, da j© njena dolžnost poudariti, da je Federa-tivna Ijudska republika Jugoslavija ne* odvisna ali suverena država in da njeni narodi in njena vlada nikakor nočejo do-voliti, da bi se kdor koli vmešaval * njihove nolranje zadeve. In dalje, vlada FLRJ prav tako poudarja, da noben pri-Hsk od zunaj doslej ni irael in tudi v bo-doče ne bo imel nobenega vpliva na njeno notranjo politiko, kar pa tadeva zunanjo politiko Federativne Ijudske re-publike Jugoslavije, smatra vlada FLRJ prav tako kot nujno poudariti, da vodi to poiitiko v skladu z neodvisnostjo in suverenostjo državc, v skjadu s pro-gresivnimi načelj miru in sodelovanja med narod! in državaroi na temelju ena-kopravnosti in vzajemnega spoštovanfa euverenjtet, v skladu z mednarodnimi pogodbamj in obveznostmi, ki so bile in so JavDi aktl vlade FLRJ. Narodi In vla da FT-RJ niso pripravljeni pod nobenim pogojem, da bi se oa pritisk od zunaj odreklj tem načelom. Vlada FLRJ izraža svoje začudenje. da je aretacija peščice belogardJstov — sovjetskih državljanov, Ijudi terane pre-teklosti, ki so prekršili zakone in gosto-ljubnost FI.RJ, lahko povzročila tako ža-1 jivo, grobo in oeutetneljeno noto vlade ZSSR. To začudenje vlade FLRJ je tem večje, ker vlada ZSSR hkrali molči o re-patriaciji jugoslovanskih oirok iz ZSSR. katerlh vrnitev so že večkrat zahtevali vlada FLRJ in rodilelji-skrbniki, prav tako pa tudi o repatriaciji jugoslovan-skih državljanov, ki živi|o v ZSSR, pa jim vlada ZSSR Še doslei ni izdala por nih dovoljenj, čeprav niso z nifimer pre-kršili zakonov ZSSR in so na svobodi. Vlada FLRJ ugotavlja. da so trditve o ravnanju jugoslovanskih organov i ne- klmj sovjetskimi državljani, bivšimi be-logardistitnimi emigranti. docela izmiš-Ijene. neresnične in žaljive. Omenjeoim osebatn je bila, kakor je bilo že nave-deno v številnih notah vlade FLRJ, od-vzeta prostost, ker so se hudo pregre-šile proti zakonom FLRJ s svojim vo-hunskim in sovražnim delovanjem protl Fl.RJ, ki ima kot snverena država pra-viro, da se brani pred takim ravnanjeni. Vendar kljub tema, da so neizpodbitnl doka/i o krivdi teh oseb. je vlada FLR.l, izražajoč dobro voljo, da §c rešijo spor-na vprašanja med obema vladama, pn-pravljena izročJti vladi ZSSR v najkraj-žem možnem roku vse te aretirane cse-be. Hkrati izraia viada FLRJ svojo prv pravljenost, da vsem sovjetskim iržav-Ijanom, ki stulno bivajo v FLRJ in ki to želijo, takoj omogoH, da zapustijo jn-goslovansko ozemije in jim pri lem da vse olajšave. Vlada FLRJ in njeni najodgovornejši predstavniki so vselej i/javljali svojo pripravljenost, reševati i vlado ZSSR vsa sporna vprašanja med obema drža-vama sporazumno Vlada FLRJ tudi ob tej priložnosfi ponavlja to svojo odloči-tev in izjavlja, da }e pripravljena reše-vati vsa sporna vprašanja z vlado ZSSR v skladu in duhu z mednarodnimi ob-veznostmi, ki sta jib sprejeli obe vladi.« Lokalno gospodarstvo in komunalna dejavnost bosta na Zagrebškem velesejmu prikazala veliko skrb naše oblasti za delovnega človeka Priprave za tret{i mednarodni velese-jem v Zagrebu, kj bo od 17. septembra do 2. oktobra 1949, se približujejo h kraju. Velesejmski prostor je z novimi dozidavami paviljonov, pri katerih so sodelovali predvsem frontai prostovoijnl delavci, povecan za 8000 kv. melrov. Novi paviljmii so izredno lepi, moderni, popolnoma v steklu ter opremljeni z ^semi tebuičniml pTipomočkL Na razstavi Je 40 odstotkov prostora dodejjeno inozemrvklm razstavljalcem, a 60 odslotkov razstavnega prostora je na-menje.no prikazovanjn naših velikih naporov in uspehov v ptv\ polovici na-Sih planskih prizadevanj za ingradnjo socializma. Razstavljeni bodo mnogi novi izdelki naše težke in lahke industrije, Kmetijske proizvodnje, pomorstva, pro-meta vobče itd. Poleg vseh teh razstavljalcev bodo letcs prvič razstavljali na Zagrebškem \elesejmu tudi na§a lakalna industrija, obrt, urbaniaem in komunalna dejav-nost. Ta del razstave bo najvidnejše prikazal veiik dvig življenjskega stan-duida delovnega tloveka, zlasti v go-spodarsko zaostallh predelih naSe ve-like domovine. V bivšem sovjetskem »D«-paviljonu bodo razstavljeni izdelki lokalne indu-strije in obrtništva, da!je domače in nnutne obrti, uslužna in reparaturna dejavnost ild. Posebna pozornast bo po-sveiena novatorjem, racionalizalorjem, udarnikom itd. Tu bo v celoti prišla do i/.raza velika rroogljivost, bogata rarno-likost ler velika kvaliteta naiih lok*l-nih proitvajalnih sil. V Umetniškem pavilion« bo prtka*an dvig življenjskega standarda delovnega fcloveka. Makete Novega Beograda, Za-greba, Kranja, Trbovelj, Tltovgrada, Nove Gorice itd. bodo, poleg že izvrše-mga, ponazorjevale izredne napore ljud-ske oblasti in množičnih organizacij, da se čimprej dvigne naš stanovanjski iond na zadovoljujoto višino. Poleg tega bo v tem paviljonn prikazana tudi vsa ostala komunalna dejavnost. V veliki dvorani »Radničkog doma« bo vsak večer revija sodobnega obla-čenja, ki bo prikazala naše bogastvo. okns in pestrost v oblačenju delc.vnega človeka za razne prilike in potrebe ter bo nakazal sraernice našega novega, so-ciaiističnega človeka, ki ne gre v osi-romalenje in uniformjranje, ampak ra-vnno obratno. Za to revijo viada posebno veliko zanimanje. Novatorji, racionalizatarji, ndarniki, napredni obrtniki ter operativno upravni voditelji v lokalnem gospodarstvu bodo izrabili Zagrebški velesejem za org.nni-ziranje neke vrste Ljudske univerze za irmeniavo izkušenj, delovnih in organi-zacijskih metod v dosedanjem deln kajti iiiihajamo se še pred večjim delovnim poletom. V še večji meri bomo morali napeti vse sile /a še hitrejši dvig živ-Uenjskega standarda, kajtj pod novimi družbeno ekonomskimi pogoji so tudi zahteve in potrebe delovnega človeka iz najširše množice mnogo vfičje, kakor so pa bUe kadar koli prej in zadovolji-tev teh polreb je ena izmed osnovnih nalog naše borbe za izgradnjo socia lizma ter glavna vsebina vsega prizade-vanja lokalnega gospodarstva ter koniu-nalne dejavnosti. Na ZagrebSkera velesejmu bodo po-leg proizvodov iz Bosne in Hercegovine, trne gore in Makedonije, ki tokrat prvic nastopajo pred takSnim fornmom, razstav-ljeni tudi kvalitetni izdelki iz ostalih repubiik. Zastopani bodo tudi mojstri iz ptujskega okraja. Sama razstava, kakor tudi ves Za-grebSki velesejem ima pod današnjimi pogoji naie gTaditve sodalizma tudi iz-redno važen politični pomen, zato je koristno in potrebno, da preko naših množičnih organizacij vzbudimo vso po-trebno pozornost za vprašanja lokalnega gospodarstva in komunalne dejavnosti ier da prikažemo naše uspehe in damo vzpodbudo «a nov, še večji delovni po-let. PoUebno je, da si letoSnji velese-jem ogleda čimveč l]udi iz širokih ljud-skih množic, zato je naloga mnoiirnih organizacij, da pristopijo k organiziranj« kolektivnih obiskov te velikc ananite-stacije naSih gospodarskih nspehov. S. P. V ptujskem okraju se je začel odkup žitaric Na treth ocTkupnih sektorjih — Loy-renc, Cirkovci in Starše —, ki zajemajo B krajevaih ljudskiti odborov, je začel 22. avgusta odkup žitaric. KTO«tie i Dravskega polja so bUi po-stavljeni prei državi, v kateri dajejo delavci od sebe vse sile za doseqo plana, kmetje pa pri-delek za njihovo prehrano. V Cirkovcih ie stekel odkup ˇ nepri-čakovanem redu Odkupnj center ]e okrašen. Kmetje se vrstijo z vozmi, pol-nimi vreč. Prevzemni postopek n.i biro* kratičen. Ivrplačuie «e na licu mesta. Na-lagajo se avtoniobili. V državnih skiadi-ščih ie vedno več žita. Enako je pri Lov-rencu in ˇ Staršah. Oelo po normi — prevzera 4 do 5 va^onov doevno — vsi čutiio. Na prev?,emnih centrih ie ze!o fivahno. Bre7 ztvoja ni prekoračevanja norm. Po okraju se je razširila vest »Na Dravskern polju vsi kmerje oddajajosto-odstotno!« Mnogj «e čudijo, drugi se ve-selijo. Ce se odkup stoodstotno "izvaja brez težav, v?.buja to resno vprašanje, v čem so pogoji, da ni običajnega vpit-ja: »Uttičujete privatni sektor, ne bomo več mogli gospodariti na večjih posest-vih« itd. Prenizko ocenjeni hektarski donos, preveč delovne sile na prehrani v privatnem žitnem fondu, aU pa pridelek na zatajcnih površinah, so lahko faktorjl. ki jcmljejo odkup« napovedano ostrino m neizpro«no6t. Kmetje oddajajo 100-odstotoo, to drži, vendar fe čudno, da «i je eden ali drugi kmet zmislil in oddal še etaro žito, da bo sedaj lahko obdržal namesto njega novo. Odkup brex govora o prehodra večiue fcmctov v za-druzno ob-l:,ko kmetijstva ni revolucionami odkup Kmetijski delavci še n« čutijo. da st> prehrambeni fond zanje premešča iz pri-vatnega v državni fond, ker bodo iz privatne službe premeščeni v državno in zadružno. Ce bo odkup vodil s seboj stoodstot.no vse nase vezano revolucio-narao življenje, bomo lahko irdt"}, r»c) smo ga i^vedli, sicer bo na terenu še dalje žito, še dalje hlapci in še datje pTivatne kmetije namesto zadrug in še ne bo konec izkoriščanja. V ponedeljek. začne odkup na sektorju Markovci—Moškatijci. Izkušnje prvega odk«.pn«ga tedna morajo biti sola m bodoče d€lo, bort>a za norme v odkupu pa mora sajeti vse probleme- Potem bo odkup r«s stoodstotno i^veden. L.F. Zveza borcev narodno osvobodilne vojne se mora usposobiti za naloge. ki so bil« sprejete na ustanovnem kongresu Gre za to, da vse iiste Ijudi. ki so se v toku borbe žrtvovali za domovino in ki tudi sedaf oftajajo zvesti, pntegnemo v celoti v sedanje delo in da jim zago-tovimo dostojno eksistenco. Treba /> odstraniti pojave. ko ostanejo Ifudje pozabljeni in zagrenjeni in zaradi premajhne materialne in moralne močf OF začnejo kvarno vplivaii na svojo okolico. Za te in za vse druge važne naloge, ki jih ima Zveza borcev. ji bodo morali naki frontni odbori nuditi vso pomoč in pa-ziii na to, da se V njene organizacije ne vrivajo oportunistični elementi in karie-risti. li nalcg ZB. Naše delo Neuspeli napad sovjetskih not na resnico in dejstva o FLRJ Sovjetska vladaje poslala vladi Ju-g»slavije dve noti, ki sta aziični po vsebini, enakj pa po namenu in po jzrazih, kakršnih se sovetski vlada še nikdar ni posluževala mti v sporih s fašisti in imperialisti. in kakršne vsa-kega bralca živo spomin. ajo na neke, pred drugo svetovno vojao, udoma^e: e zloglasne diplomatske me'o ie. Prvt nota govori o Slovenski Koroški, dru-ga pa jemlje vnovič v zašč to bivše belogardiste, nove sovje*ske državija-ne, ki so jih naše oblasti zaprle zaradi zločinskih nakan in dejanj proti naši državi. Nadvse značilen je že aacir. izro-čitve druge note, ki so jo izročili predstavniki sovjetskega velepos?iani-štva ob 5. uri zjutraj slugi našega zuna-njega ministrstva. Uporabljanje takih metod v mednarodnih odnosih, §e po-sebej med socialisticnimi deželami, je že samo dovolj zgovorno te- razkviva. kaj sovjetski voditelji mis.ijo o enako-pravnosti narodov m drž3v in kako si zamišljajo odnose med 6Lbof ln dru gimi socialističnimi državami. S prvo noto skuša soveiska vla^a naprtiti naši vladi zgodovtnsko jdgo-vorno6t za prepustitev Sljvtnske Ko-roške gerraanskemu jarji'3, čeprfv je Stalin že pred 4ieti v svojem pisrau kanclerju Rennerju obljubil ne-dotakljivost avstrijskih or.ejj m je vsemu svetu znano, da ja v Parizu Sovjetska zveza, — oe .•»a Jugo6lavija, ki jo niti zasiišati niso hcten! — prkončno obra-čunal. Resnica je že zdaj ]si°n\. toi beli dan, zgodovinska odgovorno6t in kriv^a pa nesporno ugotovljena. Tu sta zdaj očitno. pred vso svetovno jjvnostjo ravs-grnjena dva dokumenta, ecten poln ne-remišljenih, histeričnih zpadcv «mer-janj, psovk, drugi miren 'n dokumenta-len, dostojanstven, izpoved ponosnih m »amozavestnih narodov, Ki lihko z tnir-no in čisto vestjo počal;a;o razsucto zgodovine. Naši ljudje vse bero. Preb^a^i so la1)-ko lani v sto in sto tisočih iz^odin resoiu-cijo Informbiroja in korespondrtnco VKPb tako kot zdai bero v cefoj sovjetsso noto in naš odgovor na njo. V vsem tem času pa ni smela niti ena sama vr-stica naše arguroentaciie ae v Š^veisko zvezo, ne v ostale informnirojovske d> žave. kar je pač zadosten odcjovor a« klevete o pornanjkaniu ^emokracija v našem državnem in partijshevo življen-u ter na vprašanie. kdo se o >ja pred tvo-jiroi narodi resnice. Obveščeni o ?sem, pravijo naši ljudje: Takih not «e lahko napiše ne samo eno ali d^e, temveč na stotine, dejstva pa ostanejo dajstva in resnica samo ena, ediaal In poleg dejstva.^da je bi!a usoda na-ših koroškib bratov sovjetski vlrjd, ves čas pogajanj za mirovno pogodbo z Av strijo samo pretveza za lzhijčmje večjin koncesij v zahtevah po nemškem nnec.u, je danes prav tako očitno tudi dejstvo, da vsa sovražna gonja prod g-.aditvi so-cializma v Jugoslaviji nj naperjena sanno proti jugoslovanski Partijj in vlaili, ali kakor pravijo, proti »Tito^i kliki<, tem-več proti jugoslovanski drj-.avi n^š^m narodom, naši svobodi, oe">dvisnostl .n pravici, da gradirao sociaiizora. Vse to nam ni6ta potrdi'i še!e zadnii dve noti s svojimi deklaracijčv;etsk li vojakov, delavcev iu kmetov, blaptem vseh sovražnikov Sovjetske zveze, dSDic državljanstvo,« so rekli v Moskvt, »a ne želimo, da bi prišli k naro. Poirebni «te nam v Jugoslaviji. Ali vest<;, kaj pnfa-kujemo od vas?« Tako so se sporaznmeli m novi sovjet-ski državljani so začeli dala i proti eo-cialistični Jugoslaviji kot vohiini in za-rotniki. Zalotenj pri takem delu, so bi!i zaprti in sojeni bodo po zakonu države, proti kateri so se zarotili. Galerija teh zločincev r3 zelo pcstra. V njej najdemo bivšega aj-a.Vkega jav-nega tožilca, člane nacistične propagand-ne in obveščevalne sluibe, verižnike, vlačuge, strokovnjake in prgarrače na-cističnih oiganizacij za pris;'ro d«lo rn podobne, ki so v prvih dnc-h pc osvobo-ditvi dobili zveze in zatočis^e pn laznih sovjetskih misijah, od kod^r so ootoin prešli v tujo obveščevalao s'užbo tei postali, kakor prsvi sovjtuska noia, »zdrave sile« — pristaši prijVe'jski;i od-nošajev med Sovjetsko zve/,o in J».iyo-slavijo. Nota gre ce'o tako da'eč, cia trdi, kako so hoteii ti lj'id e izrsžali 6voje demokratične pogleder ka" pa velja v sedanji Jugoslaviji za zlo-l.i. Vse to sj upajo očitatj Jugosl3viji »branilci demokracije«, čeo-av ;'e vsphij svetu tnano, kaj se je zgnduo z mnoy;-mi ljudmi v raznih informn;ro.iGVsk..'h deželah in še kje drugod. kn so izražali svoje demokratične pogletle na spor Jn-formbiroja s socialisfično Jutjos^av.jo. Te »zdrave sile«, ki jih jemija v za-ščito Sovjetska zveza. in od katerih rr niti ena zaprta zaradl svoje etiitjrant-ske preteklosti, temveč vse saino zarac^i 6ovražne aktivnosti profi izc(radnji so-cializma pri nas, pa niso edme siie, ki jih je Informbiro pridobil in najei za protijugoslovansko gonjo iv. zaroto. V pogledu pridobivanja takih sil ima In-formbiro nenavadno srečo. Ko ni na sve-tu enotnega pivnika za vse rnadež«?, s.e je Infonnbiroju posrečilo, da je, kakor iz nekdanje ruske emigracre, fako tuoi iz našega življa pobral vse temne in propadle tipe.. Pridružujejo se mu stie-tnuški in nemoralni ljudje, !vi so svo;e dezerterstvo in izdajaistvo združili še s tatvinami in poneverbami, Ko so poocg-nili iz države ter 6e v K.aki ;nforrabi"o-jevski deželi namestili kof »kritiki in reformatorji« Jugoslavije. Tud. fega nf smemo pozabiti, da pred našimi sodišči razkrinkani saboterji, terori»ti :n izaa-jalci po vrsti zatrjujejo, c1 j 'im ;e dal Informbiro pobudo in pogu.n za zlocn-sko delo. Tako je z zatrjevano aač?'!« !n teo-retično borbo [nlormbiroia proti sociaH-stični Jugoslaviji in njenira narodoiu Oa bi se za to vojsko pridobile nove sVe, so skušali v Sovjetskj zvezi lovačifi /a sovjetsko obveščevalno slutbo tudi naše oficirje in podoficirie, ki *o bili v S"-vjetskj zvezi na strokovaein študiiu. Ker kljub V6emu pritisku n? bi'o nobe-nega uspeha, hočejo vzgo;iti za janičtir-je tiste jugoslovanske otrotce, k\ so b.li v Sovjetsko zvezo poslani pred štirimi (Nadaljevanje rva 4 slram) Okrajni plenum Ljudske mladine Slovenije v Ptuju V nedeljo, dne 21. avg. 1949 &e je vrš.i", v Titovem domu akrajni plenum Ijudske mladin« Slovenije, na katerem so pregledali dosedanje uspehe in po-m^njkljivnsti dela mladinske organiza-cije. Plenurau so med druguni prisosivoval: tucii iekretar OK KPS tov. Leskovec Frazic. lnštruktor CK LMS-a tov. Krajnc Stane. zastopnik OO OF tov. PungarLnik Ciril, nekateh Sftkretarji partijskih ce-tic ter predsedn k okrajnega OLPS-a tov. Dežman Poide. Po otvontvj in pozdravmh besedah se-kietarja OK LMS-a je sekretar OK KPS tov. Leskovec govoril o gospodarskih in političnih nalogah, ki so pred ndmi, o polit, čni situaciii pri nas in v svetu, tcr je v svojih besedah posebno poudaril nujno*t sodelovanja tnladine v vseh tjospodarskih 111 političnih nalogah tz relerata o delu miadjnske yrci«Lni-zacije, ki ga je podal sekretar OK LMS-a tov. Segula Jože, je biio razv.podar&kih nalog in udarni-skegs dela tudi dovolj tazvediila in zabave ( zleti, kulturne prireditve, fiz-kultura, ljudska tehn ka, tekme koscev itt grabljic ter druge primeme oblike de!a v aktivu, je mJadina posečala se-s^anke. ter je tudi študirala, kot )e to primur v Humu pri Ormožu, v Osojniku, Tmičah in drugih aktivih Skrajno malomarnost do izvrševanj« dolino&tl v miadineki organizaciji so pokazata ne-kalera vodstva, kot je to primer v Stojn-cih, kjet se sestaaki vršijo zelo redko, na v«akeni drugern sestariku se pa voli nov sekretarat mladine. Nobeden od uvoljenih funkcionarjev pa se ne po-giobi v delo, čeprav so za to sposobni lx tega se lahko sklepa le dvoje: 1. ali ti ljudje namerno sabotirajo razvoj or-ganizacije, 2 ali pa kljub 4-letni obnovj in grad tvi socializma in kljufo ogrora-ntna moznosHm, ki so je imeli za lastno izgraditev, ni6o dorasli častni nalogi, ki jo mora odigral naša tnladinska orga-niracija v izgradnji socialiama. Drugi priuier malomarnega odnosa »odstva tnladinske organizacije do izvrševanja nalog bj l*hko navedli Juršince, kjer mladina prireja kulturne prireditve, a to ne po xaslugi vodslva, marveč na lastoo bnidativo. Take in podobne primere slabega vodenja organizacije ]e treba frmprej likvidirati. Po krajih, kjer je v poletnem ča&u mJadinska or-cjanizacija zararla, se mora nenuidoma pristopiti k obnavljanju aktivov. To naj bi se odražalo predvsem v tekmovanju za trideseto obletnico uslanovitve SKOJ-a, kj bo v oktobru. Današnj; plenum, je poudaril tov. 5e-gula, mora b.-ti prelomnica v doseda-njem delu mladinskih aktivov. Nraloga sekretariatov osnovnih organizacij je, da pristopijo takoj k izvrševanju nalog, ki nara jih je nakaza} IV. kongres LMS in sklep XIII. plenuma LMJ. Med drugim je b lo v sekrctarjGvo.rn referatu nakazano, kako naj se pristopi k postavljanju krajevnih kornitetov LMS na terenu ter organizacljski učvr-stitvi aktivov. V referatu o !j«dski tehniki nam je tov. Skok Jože, sekretar OO LT ier član b-roja OK LMS, ki je odgovoren za ljudsko tehniko, nakazal pomen ln vlo-go ljudske tehnike v naši 6ociahstični graditvi. Nakazal nam je naloge in vlo-go, ki jih mora mladina prevzet p; dvi-gi»nju jn šir;enju Ijudske tehnike V tekmovanje za 30-letnico SKOJ-a bo vključeno tudi ustanavljanje klubov in krožkov ljudske tehnike. K diskusiji se je oglasil predsedn k OLPS-a fov. Dežinan, kateri je v kral-kih bes&dah poudaril važnost udejstvo-vsnja mladine na kulturno-prosvetjiem polju, posebno v predkongresnein tek-movanju za II. kongres ljudske prosve»e, k'j se bo vršil v me-secu novembru. 2e sedaj je treba začeti z zbiran;em prijav za izobraževalne tečaje, kater h bo letos 35 t našem okraju. Začelek bo s 1. no-vembrom t 1. V nadaljnji di&kusiji so se obravna-ˇela razna aktualna vprašanja v delu % mladinsko organizacijo po sklepih XIII. plenuma. Po razrešnici, ki jo je predlagal ?e-kretar tov Šegula za nekatere člane komiteta, ki so odsl. na razna druga sluibena mesta, je bil z dopoinilnimi vclitvami izvoljen novi OK LN4S, ob-enem pa delegati za oblastno konferenco LMS za Mariborsko oblast, kalera se bo vršila 3. in 4. septembra 194J. V zaključni besedi nam je inS-truktor CK LMS tov. Krajnc Stane jasnc r.a-kazal pot, kako naj dela mladinska or-ganizacija, da bo v svojem delu lahko riosegala tudi uspehe. Ob koncu je bi.l na predlog sekreJarja Agit-propa OK LMS-a tov. Ck)lob Ma-rije sprejef odlok o izvajanju enoinega programa ideolo&ko-političnega dela meo objavljen v pri-hodnji številkL PleniiTn je spreje: a.....m> w .-.ddaljnjeTn delu mladinske organizacije ter je s :em tud, potrdil, da bo bodoče delo mlad:ne najbolj plodono«no pri izgradnji socia-lizma. Bodoče naloge 1. Kljufc do«eženiin uspehora pri rar-širitvi organraacije imamo danes i^zven organizacij« š« vedno č«i 1800 mladine, ki )e 6 tem podvrzena vzgoji nam nena-klonjeuili eleTnentov. Zato mora biti vkJ}\jčevanie vse paštene mladrae v or-tjanizacijo osnovna naloga organizacijo-Zato je potrebno 6lcdeče: a) Vsi aktavi naj vključijo ˇ dn«vni red svojega prvega sestanka vpra-šanje neorganizirane mladine. Vod-stva aktJvov so dolžna predhodno oceniti «!&hernega mladinca, k.i je še izven orgaTiizacije. ter ugatoviti loradevne vzroke. Na sestanku akti-va naj posamezni mladinci sprejme-jo tndividiialne ohveznosti, koliko bodo pridobili mladmcev. Skupno obvezo naj aktiv vnese v plan svo-jega dela. b) Pn ra-/širitvi organizadje se je tre-ba po«!uževati raznih oblik d^la, kot je Ijudska tehnika, fhskultura, pred-vojaika vzgoja itd. c) Okraji\j komitet ]e dolžan, da v t«*m pogledn nudi aktivom vso pomoč iu da napravj podT-obnejši plan raziiri-Ive organizacije. d) Vfeo skrb je treba posveriti mla-t dincem, ki so končali šolsko dobo in iz«topili iz pionirske organizaci-je. e) Vzporedng z razširihrijo organiza-cije ee je treba ostro boriti proti vsem, ki posknšajo mladino odvra-čati od mladinske orga.nizaci)e, kot so razni protiljud«ki dnhovriki in podobno. Njihova dejauja je treba raTkrinkati kot protiljudska in škod-Ijiva. ker imajo naimen odvrniti m.la-diuo od socialistiorve graditve. 2. Dosledno se je treba boriti za izva-jajri]e statuta Ijud^ke mladine. Paziti je treba predvseni na sprejemanje v član-•tvo po statutu, ki dolofa pistneni pr©d~ loq dveh članov Vsak mladinec mora tpmeljito poznati statut, preden lahko Dostati« član organlzacije, Aktivi naj se poslužujejo doiočil sta-tuta, predvseni nagrad in kazni ter naj isto prediagajo tudi višjim forumom. Okrajni komite je doižan, da kliče na odgovornoet slehernega voditelja, ki &e ne bi boril za izvajanje statuta v življe-oje. Večjo skrb moramo po6vetiti organi-zaciji, krepitvi organizacijc, ki marsi-kje zaostaja 2a zave«tjo miadine. Zato je potrebno naslednje: a) Irvršiti pregled vseh vodstev akti-vov Ui irvesti dopoln!1ne voMtvc, če «o vod6tva odšla. b) Nedelavne člane sekretariatov ak-t\vov irmenjati in i^voMti nove, ki bodo izvajali vse postavljene naJoge ravestno. c) Nuditi sekretariatom akttvov vet komkretue pomoči in jih vzgajati v eamostojna vodstva, d) Izvesti se-minarje z vodeivi osnov-nih orgaimacij, kateri se bcxlo vr-šili redno vsaka dva meseca. 4. Plenum po«tavlja pred vodstva ak-tivov sled^e naloge: a) Sekretariati aktiv, ki je te*no poverana z bgradnjo socializma pri na«. sprejema plennm sledeče sklepe: 1. Oeiiovn« naloga vseh miHdinsVžb vodstev je, da akiivi^zirajo mldtlino za vstop v Ljudsko t&hniko. V ta najncn je potrebno po aklivih vršiti prcdavanja o pomenu in značaju teem pvi omasovljenjii organizaciie Vzporedno z že zgoraj navedeniroi na' logami stojijo v sedanjem časy pred or-ganizacijo še s'ed«če konkretnc naiocfe: 1. IzvrSiti vse priprave za tzvedbo zbora de'.avske m!adiiTic, ki se bo vršil prvhocinji mssec v Ptuju. Aktivi delav«ke m!adine tovaroe in Gradi-sa Strniife ter aktivi delavske naladine mesia Ptuj naj takoj se«rtavijo progrs!an8 resoiucija CK LMS-u in CK NOJ-u. CENTRALNEMU KOMITEnJ NARODNE OMLADINE JUGOSLAVUR V BEOGRADU Člani razslrjenega plenama Okrajnega komiteja Ljudske mladine SToveniJs. -Ptuj, Vam pošiljamo svoje borbcne po-zdrave. Ogorčeni nad zadnjlmi provokacijaml madžarske vlade, ki ni lovolila prNo stvovanja naše delegacije na svetovne n festivalu deraokratične mladine in ki )e na nosramen način izgnala pred^cavnike Jugoslavije v pripravljaJneui kom tejti svetovnega festivala, v imoru /se ml»-dine okraja Ptuj odločno protestir«mo in ponovno izražamo svojo iredmost naši Partijj, Centralnemu komiteju in tovariSu Titu. Ta novl postopek proti LJudskl mla«*inJ .lugoslavije ]e ialjtev za v$e flane Ljnd-ske mladine, ki ravno v tem rasu vlagajc v»e svoje miade sile za čiinpre.'Snj.> !?¦ gradnjo socializma. Budimpt^tanski revi-zionisti se bojijo, da bi -nl*<1'na ostallh držav zvedela resnico o Ju^oslavji. ker vedo. da bodo takrat oni ored vspm sv»tom razkrinkani kot klevotniki in ra?-b?jalcf enotnosti mladine svr»!a Tod<» resnica bo 7maqf»Ia, ker morn zmagdti pa naj madžarski k.evžsniki delajo, kar hočejo. Vsako njihovo dtjanje --roti interesoai Jugoslavije jih bo $« bolj raz-krinkalo v očeh lastnecra Ijud^tva. Z ijtpolnjevanjem vseh zeclan*«! «kle pov bomo najhitreje dokazaU t>ravi?.no5» naSe poti in razbijall vse klevet-i Naj živi Komunistična par'ij« Jugosla vije, na feln s tovartšem THnm! Naf živi Ljudska mladina JugosJavije! Udeležcnci Okrajnega ptenuma Ljndske mladine Slovenlje v Ptuju Delavci in delavke s privatnega kmetijstva (pastirji, dekle in hlapci) bodo v kratkem vključeni v državno in zadružno gospodarstvo V petek, dne 19. avgusta 1949 dopoi-dne je bila v PUijii v X toveaa dooo konieienca delavcev s privatnega kme-tijsiva m guspodinjstva (pastujev, siuž-kinj, gospodinjskih poraocnic n h.)ap-cev) ix Ptuja in ptujskega okraja, ki ;o je sklicalo Poverjeništvo za delovne 6d-no>e, Večina povabljemh je odšJa odločno v konforeiično dvorano tn zavzela me-sto ter čakala aa začetek konierence Potom zvočnika so poslušali narodne pesra. Nekaieri fantje m dekJeta «ci se smejali, drugi so bih tiho Ls ob-našan;a se je videlo, kdo se čuti &a-mostojnega in odločmga m kdo odvi-sen od ofc&lice in svojega go&podarja. ManjSa skupma deklet je obstala pred dotnorn. Tovanš Golob z Liubljane :« je spustil z njimj v živahno razprav-ljanje o njihovem neravidnem živiienj-skena položa;u v privatnem 6ektorju Ln o aujnostj njihovetja piestopa v držav-ne itt zadružne službe. Dekieta sc vpra-ševale in ntf odgovore dajale pripombe Kančno so *k' v dvorano tn zavze»a mesta. Na konferenco je prižlo več gospodar-jev in gospodinj skupno 5 $vojimi de-iavci in bre? njih !?: vab:I so sklepa,!. da gre ta resne stvari, največ pa ia.0, da bodo njihovj delavcj prevedeni i? privdtnega seklorja v državni in zadruž-nj sektor. kjer |e njihova pravo mes*o po revoluciji in v giaditvj socialisticne države Konterence so se udelež li predscdn;k OLO Franc Leskovec, predsednik OZKZ Franc Beliak. org sftkretar Peter Ber-ginc in drugi upravni in polittčnt funw-rionaru. Ko \% bila dvorana napoinjena i okrog 400 udele/.enci, je zalei konferenco tov Belšak. Referat je ime! tov Berg nc. nn-kar je sledila di«.k«siia V reteratu )e prikazal tpv Borglnc velike družbeno-politične in gospodar-»ke spremembe v FLRJ, ki so sledile ;a-voluciji tekorn NOB Pr ttazal je navzo-čim. da 'e samo Se v privatneni se!t-torju gespodanstva ostaio izkorijčdn;e delovnih Ijudi. ki pa mora prenehati In bo prenehalo z odfegnitvijo delovne si-!e .z privatnega sektorja in se bo vklju-čiia v dižavni in zadružni sektor. S tem bo konec neomejenega delovnega tasa, &panja v hlevih in na šupah; š tera bo konec beraštva na stare tlni. Naved«i |e nekoliko parol, ki so se pojavile na terenu. da bj splašile na konf«renco po-zvene delavce Po referatu je bila diskus Ja o življe-pju d«'avcav v privatnem kroetijstvu np.kriaj in seda] Prvi *?. ie k diskusljl oglasil delavec S^efan Hrnčič, roj. leta 1914. kj je v službi pr kraatici Fran-čiškj Lah v Osiuševc:h št 3. Zatrjeval je, da je tam v službi ie 14 let kot hlapec, da je bil bolan, da se )e zdravjl na gospodarjeve stroške m da namerava tam ostati, ker ima zavarovane vse po-goje za slara le(a Oglašala so se ve-činoraa dekleta. V svo_'i zaslepljenost: so ^atrjevala, da bo kmetijstvo nazadovalo, če bo oblast odtegniia kmetom delovno moč. S tem so hotele prikazati, da ;e bil večji del brenw?n privalnega kmeUj-stva na njihovih ramoih. niso si pa da!d dopovedat , da jih ravno zato mora Ijud-ska oblast odteg^iti jzkorisčanju. Ko diktara Ijudska ohlast prjvatnim gospo-darjem, kake iivl'enjske pogoje mora-jo nuditi svojira deiavcern, hočejo knie-tje prikazati, da opravljajo nj hovi po-močniki le manj vredna dda; ko je go-vora o odtegnitvi t«h moči, pa trdijo. da bo kmeti stvo propadlo Po kanferenci se je vsakdo od udele-zencev javil pri izhodnih vrat h usliii-bencem odaeka ja delo zaradi evidence o udaleibi in zaradd popisa za zapo&ii-tev v produkdji Odiočnejši fazitje Q dekleta so izrazili željo, kje bi bili radi zaposleni, dočim so se poed;nci zim-kali vsaki izjavi o sebj ali svoj«m go-spodarjti, ker *e niso doumeli da s tem škoduje^o državi in «eb . Nekateri so sa poizkušali izmuzniti skozi straJia^a vrata Od vseh navročib je bilo največ mta-dmcev in mladink. ki bodo predstav-Ijal za državno In ?adružno gospodar-stvo kader sposobmh in potrtvovalnih detavcev, ki bodo z učeniero m delom dokazali, da so sposobni v odmerjenern deiovnem čaeu izpoln;evati plansjce aa-ioge m živeti na nafin, k: se v vser. oz rib !oči od življenia privfitnih de-• lavcev. Nj treba po«ebei poudanat;. da va-f:na med n'imi ni pogosto zahajala v šolo, ker $o moiali ostajati do»"na zaraii dela. Ob večKra^nem zamujaniu pouka fo po znanju zaostajaH za rednimi so-učenci. zaradi česar j m je prvotno ve-selje do šole irpodrinil obč^itek man;-vrednosti, k\ so ga znali gospodarji iz-koristJtj i izgovorom da n ma;o vese-la do šole, in so zaradi tega pai staS-no ostajali doraa. Vsakdo med njimi bo dobii za,posh-tev Sposobnej^i bodo ra7poreieni po tovamah, ostali pa v pomoč državn tn posestvom, kjer bodo iraeli hrano 'n slanovanje, plačo ter ostale iKjodDos'L Po vrnifvi <; konfproncp so morali go-»podarji aittU^ da jim rarne 'tinV **^ OP. Zadružni dom v Markovcih bo gospodarsko in kulturno središče Markovci, avgusta 1949. V nede-ljo, 21. t. m. je bila v Markovcih svečana otvoritev zadružnega doma, ki se je je jned drugimi udeležil tudi član CK KPS tov. dr. Potrč Jože, podpredsednik ObLO Maribor tov. Simonič Franc, sekretar OK KPS tov. Leskovec Franc ter drugi upravnj in politični funkcionarji. Na otvoritev so prihiteli tudi člani sin-dikatov \i Ptuja ter krnečka mladina iz Markovcev in okoiiških vasi. V okviru »večanosti sta govorila zbraru množici tx>v. dr. Potrč in tov. Simonič o velikem pomenu graditve socializma v Jugoslaviji Ln o raznih oblikah napadov vodstev sosedn:h Kompartij na vodstvo naše Komuni-stične partije Jugoslavije, na koncu govorov pa sta čestitala graditeljem doma in želela, da bi uživali velike pridobitve socialistične domovine. Uprava za gradnjo zadružnega do-ma v Markovcih je dala gradbeno poročilo. Tekom 30.000 prostovoljmh delovnih ur je rastel iz zemlje eden najlepših domov v ptujskem okraju. 125.000 kom. zidne ter 15.000 kom. strešne opeke so spravili iz opekarne na stavbišče marljivi delavci in kmetje iz Markovcev in socsednih vasi. Velik delež truda so vložili člani OF, LMS, sindikata in AF2. Uprava zadružnega dcaiia }e vodila evidenco nad opravljenim delom pri dornu ter prikazala nekatere dni-žine \z Markovc in okoli^kih vasi, ki v svoji zaostalosti in strahopetno-sti niso upali na stavbišče, ker so sc bali reakcionarnih sovažčanov, da jim ne bi očitali, da pomagajo ko-munistom in članom Osvobodilne fronte zgraditi zadružni dom. V tem domu bo ob proslavah in priredit-vah dovolj prostora tudi ta Toma-šove, Štefove, Končnikove. Plohlove in Markovičeve, ko se bodo naveli-čali zaostajati za ostalimi domačini Del funkcionarjev množičnih organi-zacij iz Zabavcev in Borovcev ni ho-tel razumeti, da jc domovina tudi tam, kjer se gradijo zadružni do-movi, ne samo tam, kjer stojijo nji-hove hiše in da se patriotizem držav-ljaiK>v odraža s praktično poanočjo pri ustvarjanju novih zgradia naše dobe. Dokončna graditev doma bo še po-trebovala delo\Tio moč. Pri doseda-njem delu izostali funkcionarji in čl^ni OF in zadružniki bodo imeli dovolj prilike, da bodo dohiteli do-sedanje marljive graditelje. Za vztrajno in požrtvovalno delo je bilo izre^eno 38 priznanj z obda-ritvijo s knjigami in raznim orodjem. Knjige so dobili: Bezjak Janez, Ver-tič Leopold. Bezjak Peter, Kekec Anton str., Kokol Frane, Veselič Franc, Kots^anjevec Julka, pionir Cigier Franc, Cvetko Franc, družina Solina, Simonič Martin, učiteljica Ka-folova, Horvat Franc, Kranjc Stefan in Lešnik Magda. Orod/e so prefeli: Primožič Martin, Janžekcvič Franc, Forštnerič Otiiija, Zelenik Angeia, Mlinarič Janez, Horvat Liza. Maroh Tomaž, Ljubec Janez in Meznarič Anton. Knjigo in orodje so prejeli: Markovič Anton, Meznarič Marija, Prijnožič Janez, Kekec Anton ml., Cvetko Peter, Sirnonič Kata, Strelsc Marija, družina Zavec, Strafeia, Ožbalt, Kostanjevec Anton, Cvetko Neža in Majcen Kristina. Po zaldjtičeni svečanosti je bilo ljudsko veselje. Zadružni dom v Markovcih bo najboljši porok dviganja kulturne ravni kmečkeg3 ljudstva na stopnjo izobrazbe delavcev in najnešfencev v mestih in industrijskih centrih. Citalnica, gledališka in kino dvorana ter drugi prostori bodo nudili isto-časno možnost v?estrainskega iz-obraževanja in rbliževanja m^ed ljudstvcm ter odpravljanja oblik kulturno prosvetne zaostalosti. V kolikor še imajo poedinci pred-sodike o veliki nalogi tovrstnih zgradb, v toliko bodo imeli priliko spoznati, da se bori ljudska oblast z vsemi sredstvi za to, da bi odgovar-jala stopnja marljivosti naših delav-cev in kmetov stopnji kulturne pro-svetne rajzgledanosti, kar bo pred-itavljalo like sociadističnih ljudi nove Jugoslavije. V. J. Z odkupi bomo dosegli primerni delež iz privatnega gospodarstva za graditev socializma v FLRJ Letosnje izvajanje odkupa kmttijfkih pridelkov od zadrui? tn kmetov v ptuj-skcm okraju vredstailia zo delavce irt name&čertce iz družbenega gospodar^ke^a sektorja pridobitov pofrebnih iivil, za kmečke družine pa zraven odmerp pri-delka za fastne potrebe tudi ukrep, ki bo v veliki men v korist prenbrazbe vasi onemoč h za toliko delovnih č/o-nov, ki so natrebm za dotično kmfiij-stvo, Pomoine delovne sile na vaseh nt bo vpč mrgoče nzdrievaii iz privatnega zaklada zivil Vzdrzevofa se bo iz drzcm-neia in zadrvT"»i*a zakiada pntom vklfv čifvp v druibeno-gospodarshi delovni prnces S preprečitvijo izkorHšČania zemlj« m delnvne sil* v okvirv privatnefa gospo-darstoa *? ustvariajo pofif>H za tislvari-tev socialistienega gospodarstva nct va- s$h Edino f pomočjo zdrulitve delomie filt orodja in zemljp v kmetifsko ob-delovalna zndruge bo mogoče slediti po~ trebam naplega razvofo mdustrije. pa če bi se poedinci tej nu/nosii še iako upi-rfiii ali izogibali. Porok za praoilna tzvedbo uredb o o«f-kupu in za dose^o rarvo/nefa cilfn f€ ve-cinn zadrufi in drlovnih hmeiov, ki bodo videli v tej obliki odkupa polrebft po doprinosu svojega deleia pri gospodarski pr«obrazbi naše državt. Manišina enih in dru$ih bo skušala »» svajo ikndn nait: izhod. hi /> v nasprotju s socialistieno zahonHastjo, Uredba o odhupu krompiria (Uradni list št 25 od 16. 8. i. l.), ki j« dobe-sedno objavljena, doloea pravice in dolž-nnsti organon oblaati. zadrug in kmetov Shozi use člene urcdbe se prepleta skrb Hudskt ohiatfi ta dosefin primernefin e/e-Itie kmetijskih pridelhnv ir privatrtp$a in zadniinesa sektoria k velikema dele-fv državnefla spkiorja za zgradiieo «o-ciahzma v FLRJ Odmera prtdelho in predrtisa odfovarfe zmaifliivosii zpmlie. potrehn^ drnrbenf potrošnte in potrebam orpživlwnfa kmeč-hih druzin. odčovarja pa tudi knnčni stoprrji Drivnfnfiča kmetJishefa pospndar. sfvn ob prihodu V zadružno gospodar-stvo. Na podlagi I člena z-ikona o poobla- vlads LRS po prpdlo^u ministra za dr 6tJfvf vla-de LR"5 7a frdaiarve nre^b na žavne nabave LRS podračju narodnega qospt>dars{va izdaia uredbo o odkupu krompirja v gospodarskem letu 1949 50 I. Temeljne doloibe 1. člen Da se zagotovi preskrt>a delovneqa Ijudstva s kroropiriem, Ho drra^a v go» cpodarekein letu 1949-50 odkupovala krompir po dolocbah te uredbe. 2 Clen Pridelovalci kroippirja, kf itnajo trž-»i pr&sežek krompirja, so dolžni prodati driavi določene količine in sorte krom-piria po c«uah. ki jih določi vlada LRS Oddati morajo zdraT, suh krompiT. 3 člen. S presežki kTompirja, ki jiro preoeta-nejo po obverni prodaji (prosti presei-ki). lahko pTideTovald pro«to razpola-gajo. Proste presežke lahko pridelovalci prodajo državi ob pngojih, ki so pred-pisani z uredbo o prodajf km«čk!h pri-de?kov, vez&ni s pravico do nakupa d^-ločanih indusfrijsiih izdelkcjv po nit' jih enotnih cenah. n. Planiranje odfcupa 4. člen Plan ra odfcup krompirja doioči t* po«ajtiezne ob/aetne ljudske od4>ore in ia tjlavno me«to Ljvbljana mini«ter ta državne nabave v sporazuma % mmi-Ptrom za kraetljstvo in predsednikoTO planske koraisiie LRS. Oblastni izvršilni odborl razčlenijo p!a«n za odkup krompirja na o.krajne (mestne) Ijudeke odbore. okrajni (mesf-ri) iivršiini odbori pa na kraj«vne (ra-jon«ke) ljudske odbore. Mestni »rvrsilni odfeor glavnecja jn«-irta Lfubljane rarfleni predhodni plan 7a odkvrp krompiria na rajcvnske ln na krajevni ljudsk; odbor svojega območja 5. člen Na podlagi plana za odJkup krompirja, ki ga prejme od okraineqa (mestnega) liudskega oriibora. eestavi krajevni {ra-lonski) izvršiltij odbor ob dororevanju krompirfa za vsakega pridelovalca p!an obvezne prodaje kroTnpirja lako, da do* loči količino ia 6orte krompirja, ti Qa mora vsak posarnezni pridelovalec oro-dati državi Plan obvezne prodaje se-«tavi krajevrij frajon6ki) izvršilni odbor na podlagi pnvršine. ki ie morala bitJ po setvenem p^anu zasajen^ s lcromoir-jem in na podla-gt uqotQvl|ene Ijudskib odt>orov prealerj o-hvezne pr^-daie brpmpirja za cfomoc-c okrafa in ga pošlje obla«tnf>mH i*vršilnem-u (vdboTu. Oblastni izvršilni odbor sestavi na pod-laqi preql«dov okra^nih ltne«tnih) izvr »ilnih odborov zbiralni preqled z<» svo-je obraočje in qa pošlje mintetrstvu ?.a dr/avue nabave zaradi izdeJave republ'-škpga plana za odkup krompirja Minister ?,a driavne nabave sestavi predlog republiškenre. ob-las-tni Hudski odbori na okraiue (ms^«tnfi| ljudsk« odbore. ti pa na fcrajevne Ira-jonske.J Ijudsk^ »^dbore Na r>od"agi pre-jetih planov odkupa krnmpirfa i?vršiio krajevni (rajonski) izvržilni odbori mo-rpbitiie popravke v prvotnih sessnamih obTPmenitev in izdajo ^ak^rou Dnsa-m«zne.Tnu prid«lovalru odlnčbo o obvez-ni prodaji krompirja V od^orbi je »reba navesti koHfino in sorto krorapirja ka-kor tudi ča« in mo.sto oddaje En izvod seznatna o obrcmenitvi%h gospodarstev z obvezno prodsjo, potTje-neaa od okrajnega (mes.tnega) Imdskeq8 odbora. poslje krajevni (rajon«ki) ;xvr-§i!ni odbor pooblaščenemu odkupnemu pod]e;ju. ?.oper odločbo krajevneqa (rajnnske-ga) izvrsiinega odbora «e pridelovalec !ahko pritoži v treh dneh po prejemu od-ločbe. Priložbo vloži pri krajevnem (ra-jnn-skemi izvršilnem od-boru, ki )O mo-ra s svojimi pripainbami Ujkoj poslati okrainpmu (mestnemu) tzvršilnemu od-boru. Ta mora odločiti o pritožbi v treh dneh in po krajevnem (rajonskam) liud-skem odboru otivestiti o svoji od^očitvi pritožit«lja in pooblašteno odkupno pod-jetje III. Kako se do!o'j količina obvezn« prodflje krompirja za posamezne pride- lovalce. 1. člen 7a vsakega pridelovalca krompirja ugolovi krajevni (rajonski) ljudnjtro in poznim), hektarsk) rionos, Dovršioo obdelovalne zemije in uvrstitev v agrarni rajon. Cp. je ,zfiradi slabega obdclovan;a hekt-arski donos slabši, kot bi lahko bil nomirilro, se opo^teva normnlni donos. Mekta>-«ke dono«e. u-»rditi okrajna f-m^stna) komisija sa oce-njevenip h^kMrskih dono«ov. 8. člen. Glode na splosno donosnost ze-mlje se rd/c!e!i Ljudska republika Slovenija na tri a^rorne rajone: v f. rajoj) jo po notrdJtvi fara^si v prb.adetih krajih na krajevno obicajni način 9. člen Tržni preftežek u^iotovi krajevni (ra-jonfiki) izvršilni rvdbor tako, da od uffo-tovljenega pridelka edSreje lasfne po-tTebe pridf^ovn^ca, in s'rc>r: a) za prehrano družintkih clanov: v I. rajonu do 130 kg, v II. rofonu od HQ—150 kq, v III rajonu od 150—180 kg za vsakp-qa flana dru/in-e, ki živi § prid^lovalcein stalno v sknpnPin gospotinistvu, upošte-vaioč pri ffm. 6<\ «e, kolikor or« za od-ra«le. ya dflo zmoine dru^^ke člare, pusti kromnir za prehrano samo za tifrte, ki so potrobni za abde'avo pose^tva. b^ Za knnlj«nje živine «e pu«ti: ?a vsskfvna pU»nega prašifa, ki ga je qospodaretvo do'/.no prodati državi: v I. ra'onu do 200 kq. v II. rajonu od 300—250 kg. v III rajonu od 250— 350 kq; 7H v*akega od 40 kg, ki ga ;e gt^spodarsivo do'žno prcvdati državi, do 80 kg: za vsakega pitanega prašira, ki ga red« pridelovalec za lastn« potrebe, količina. ki je določena za pitane prašiče. ki jih redi pridelovalec za obvezno prodajo državi, računajoč po en&ga pitanega pra-šica na tri družinske čiane, ki žive s pridelovalcem v 6kupnena gospodinjstvu in ne prejemajo živilskih nakaznic, so pa potrebni za obdelavo posestva. Koliko kroippirja se pusti za vsako plemensko =vinjo, določi i navodili mi-nist«r za državne n-abave v sporazumu z ministrom za kraelijstvo. Za krmljenj« ?ivin« določene koHčine se pustijo v drobnem in orlparllem krom-pirju. r) za ««me se pu«ti 2000 ko na 1 ha površin, zasajsnih s krnmpirjem 10 člen Krsipvni lui-dski od-bor dol^ri kolifino krompiria, ki ga mora»o prodati posa-meznj pridelovalci. v tehl* tnfia.h: Obde'oval. Obve^na prod«!a v % površina I. rajon II. rajon III rair»n do 2 ba do 60% do 50«5 do 40% od2do.Tha 50—70'^ 40—60^ ^0—50^ od3dn.5ha 60—80*S 56—70% 40—$(\% nad 5ha 70—95% 60—90% 50—85% 11. člen V iz.V:mnih orimeriih lahko kra;evni (r^ionskii liud«ki odbori s privolitvijo ^krnjneia fme«tn9qa) ljudekega odbnra o>b'ftm«*nijo posamprno gospodarstvo nn.d ali pod dotaren/imi normami za do-tično ve!ikostno skunino. 12. č\en Količine 7qrvdn|e« in jim mora plarati vpaprej 50 od«totkov kupnin«. IV. Dolofanje ohvezne prodaj« kTom- pirja kmefkjm oKdelovalnim 7adrwgam in radrufnlm ekonomijam 14. člen Količino obvezne prodaje krompirja za kTnwke o.bdelnva'n« zadrtige m zadružne ekonomije do7ofijo okrajni fmestni) iz" vriilni odbori na oodiagi navodal. ki •ih ivfla minister za d.TŽavi>e nabave LRS sporazumno z ministrom za kmetijstvo V. Katenske dolo^b«. 15. tien Kolikor prekrSki te uredfoe ni-so sodiio kazmva rte^-anja, se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev a!i s pcbalj-Sevaln:jn de^ojn do treh mcaecev. kdor a) brez utemeljene^a razloga in na-menoma ne izpolni obveznosti v določe-nem mku, količini 1n «orti; b) da netočne podntke. ki vpHvajo na dolofltve ofovezne prodaje; c) prikriva krompir; č) nanvenoma ni zasadil s planora do-lofene površine ali namenoma elabo ob- deluje zasajene površine in s tera zniž«-prideiek k.rompirja. Poleg kazni iz prvega odsiavka s«1 lahko izreče odv7.ern tl«te količine krom pirja glede katere je otorien prpkršek Kazni izreka okrajni (mestnil izvršiln: oebbor. 16. člen Z denarno kaznijo do 10 000 dinarjev se kaznuje uradna os&ba: a) ki znradi neraarneoa, birokrfltskpq« m nepravilnega Df>s'ovania ne ukr«np potrebno, da «e predpi? obvezne Drodai* izvrši pravilno in nravo^-asno; b) ki ne po41'e pr>ro^i! pravofa^no ali ne pošlje pravMnlh ooročih c) ki ne vodi na predp^ani narin evi dence o obvozni prodaji ter o odkuoljp nih in oddani.h količinah krotnpirjn; c) ki razpolaga z odkupM^nimi V^l'^i nami kromnirja v na-sprotiu 7 ob«taje čijni predpisi in izdfinimi dispoziciiami Kazni izrokain izvršilni odbori nblast-nih liudskih odborov j VI. Konrne določhe 1 17 člen j Natanfnejše predpise za i7vaiatrp t«» ure-fft>e izda po ootre-bi ministftr za dr-žavne nabave LRS v sonrazumi) z mr nistrom za kmetijstvo LRS 18. r)en Ta uredba velja od dneva obiave v »Uradnera listu LRS«. ¦ $t. S—zak 587. i Ljubljana, dne 13. avqu6fa 1949 j Predsednik vlsde LTS I Mba Marinko l. r. 1 Minisier J zn državne nabave LRS: j Milan Skerlavaj 1. r. I Minister za kmetijstvo LRS: J ing. Jože Levstik 1. r. 1 V zadruinih ekonontijah s poljedel-sko kulturo so delali do sedaj nar različrm načinc, a doslej niti eden ni ustrvzal pravemu btsivu zadruine ekonomije Nekje plačujejo delovno silo v denarju drugod opravljajo delo s prostovol/nim hontnim delom, spet drugje dq so za~ družne organizaciie uporabhale raznt oblike sfimulacije Na takšen način ne samo, da dela niso uspešno končavali, ampak fe bHa pogosto slaba tudi kvali-teta dela. Največja slabost takei>a na-čina pa /e o tem da se v takih pogojih zadružne ekonomije ne morejo razviiat: v socialistično gospodarsfvo. Pravilno bi bila zadružna ekanntnija organizirana kot trdna enota * svojimi člani, hi bi ne samo delali v njej, ampah bi jo tudt smatrali za svoje lanlno sncia-listično gospodarstvo Način plačevanio mora biti odvisen od vhženega dela. nb-računan po v obliki dolovnepa dne (de-lovnika) Od doieienih dohodknv (>• zadrupa del pridriala za raztirjenje pro izvodnje. dol po bi se razdrf'1 no vfoie-nem delu Na (a način bi nnibolfr zapo-tnv'li delavno silo in večji dnr^t ustrez-nih kultur E Kardelf Vsak zaveden dri^vljan šfedi z elek-triko S tem omngočn nernoteno deln t industriji. Odhod pionirjev iz počitniške kolonije Podgorje 44 pionirfev \z ptujskoga okraja je prer.iv'jalo prijetne počitnice v počit-n ški koloniji v Padgoru pri Slovenj Gradcu Ve« dan jira je bžl izpolnjen 7 »delom«, ki jih ni prav nič utrujalo. Dve četi sta tfkmovali med seboj v dis-ciplini in snagi. Razvedrila |e b >lo do-volj. Vsak dan eo napravili kratek iz-prehori v prekra&no okolica aii pa so delali daljše izlete v hribe Tud kopa-nja in fizHulture niso zanenoarjali. Pri-dno so se vadili v vseh panogah in š>y ludi položili normo za f zkulturno zna^-ko. Posebno jim je bila pri srcu igiiS »med dvema ognjema«, kakor tudj šah Pa tudd kulturno-prosvetno delo ni po-čivalo. Pridno so »e vadili za končn'. pr reditev. na Itatero so povabili pr: jazne Podgorr.ane. ki so sg v precejšniero števi5u odzvali. Posebno jiro >e biln všeč, ko so pionirji zapoli: »V Pod-gorju sino radi, radi . . .«. Slovo ie bi!o težko. Vsi so zatrjevaU, da b. radi drugo leto zopet prišl: nn-zaj. Okrepl;eni in vedrj bodo pričeii ? delom v novem aolskem letu, zaveda|r>r se, da samo tako lahko povrncio *krft ki jo posvečri naša ljudska oblasl p;r> nir:em nove Titove Jugoslavije. Š.K. TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Zadružniki bodo sejali samo očiščeno in razkuženo semensko žito Zadružniki so prevTteli inic'ativo v priradevanju, da bi očisti'? iitnn seme 2}ulke in plevela, kolikor ss to *e nj:ns nl posrečilo skozi do'.gole"no prteadeva-Tije, ki ]e zadajalo veliko skrbt že na-sim pradedom. Da je treba V6e seraensko žito ocis'itx pred setvijo na trijerju, sma^.*ajo zadruž-niki kot svojo osnovno do žnjst V ro-likor pa še mJajšim zadm^nUoot to ni jasno, jim je pač treba pojd«u!U, da x>i dovolj, te je njiva za žito dobio pngno« jena in če }e ugodna letiai. preApug-jj ia dober pridelek jc čiščenje in razku-ževanje. Prednjo trditev opiram na s'edeLo ofco-liščino: ako namreč zasejemo eno oo".o* Tico enako obdelane in pogno^ene njive 2 očiščenim žitom. drugo oa x neoflšre-nim, 2 lahkoto opazitno m-*d ©bfima v#»-liko razliko, pa naj si ie vetM xa^o ali tako. Pri čiščenju se nam ec UIočj v?e plevelovo seme: grah ln jraš C3. ljtrka itd. Četudi izglpda žito na oko še tako čisto, se vendar nri čišren^u pokažo, ko-liko plevelnega zma je vendar šeskritega v takem žitu. Nadalje se pri ^iiičen u semenskega žita izloči vse drobno. nedo-zorelo in slabo kaljivo eeme. Uspevanje rastHne pa je v prvi vr-sti odvisno od rastne moči semena in od zaioge Urone, ki je v njem nakopičena. Ča pridobirao » čiščenjem semena lepo, ei;akomernc debelo, popolnoma razvito sem?. bo tudi žito enakomerno zraslo in bo bujnn gna-lo. To žito moramo sejati bulj na red- ko. ker $e bolj razraste. S čišfenjenj torej tudi varčujemo s setnen*kini žitom. 2ito fistimo s stroji — 'rherji, VS *ih je več vrst. Na primcr veiiki trijerji ^Marot« imfljo do oseiji zapo ednih, pe-izmenljivih mrež. 2ifo preba»a pri č'šče-nju zapovrstjo od najgos*ejsoqa rešf»ta do vedno redkejšega, xato «5« pri raznih reSetkah izloča iito razne riabelosU. Zelo prikladno obliko ciisLi'nika lrna tip »Hendgood 6« Ta žitočist? m stroj ,e prilagodl^iv na raotorni pogon. Je eno-stavno in skrbno irdelan 'n '.sti do 3i.O kilogramov na uro. Najvat icj:e |« r»ri vsakem trijerju. da iraa caia in drvo!j redka reš«ta in da ne propušča grahorja. Ce i« reSeto pregosto, pnie tudj dete-lejSe serne ljulke med semenskn Žita. Cilj razkuževanja semen%kega tita Znano |e, da napada naša -ita vr?te ikodljivcev: vrane, miši... več k.ot na-vedeni škodljivci napravijo škode pr! žitih žitne bolezni: snetljivost, rja ud. Tudj vse te zitne bolezni pr>vzroča;o ii-va bitja glivice, ki so vidne .e z drob-nogledom. Obstojnta, dve skupini žitne bolezni Bolezen6ki trosi prve skupine vras ejO v samo zrno, pri drugj sk j jinj pa fe bolezenske klice oprimejo površine žii-nih zrn. Z razkuževanjem uničimp bo-lezenske trose slednje -»lcipine. Razku-ževanjc žita ne učinkuje na bnlezm pr-ve skupine. Prašnata «netljivost ozimnt-ga žita je posebno nevarna. To :e nam-reč snetljivost, ki zapusti jd žiinega kla- su samo steblo, dočim se -j3\ri prah ra;-kadi in okuži eosednje i',ine rastline-Trosi te boleznj vrastejo v notianjos! 7mja, zato ni roogoče na semenskem žitu ugotoviti, ali ie okužeao cii 'dra.vo, njti nj mogoče snetljivosti prpf(na'i */ razkuževanjom Čeprav kup.ino kvašoi o seroensko žito, a!i pa ga ••irni kvdfiimo se labko prašna snet na iita kljub tem ; pojavi. Kakšne žitne bolezni oreo.-ečujemu z razkuževaniem semena? NajškodljivejSa bolezen. k. jo prepre-čimo s kvašenjem, je smri'.;'vj a!j trdo snet pri pSenici. Dalje uniS.iiemo s kve-šenjom troee pokrite sneti pri ječrn«p.i! ki je slifna smrdljtvi snctljiv i5:i ošencp in drugim boleznira pri žit-i. predvsem trosom prašnate sneti na jtisj in ovsu Obrambno učinkujore je !ii7kui'Cvanjp proti snežnj plcsni. Ta žitna boleten ie imenovana po tem, ker se poTsvi;a f»j-o-raladi ko skopni sneg. v obliki s:ve pafčevjne a!i plesni na oz!iii/.eT» žifu. predv6em na rži, pa tudi nj j?»čJTienu in pšenici. Zadružniki mislijo, d« )e fa pay fevina zaradj dolqo ležeč»^a snecj3. 7o mnenje je le v toliko upr-^7%čer.o. da ie snežna plesen bolj razširi ob doiqo teže-čem snegu. Povzročitelj te bn!e?ni tzn-družnikj io irnenujeio poz ^bla žU.ei) 'e neka glivica. Trosi te glivioe se naha'«io na povr&ini iitnih zrn. Uni!-imo jih lahko s kvašeniein semenskega *Ui s posebni-mi razkužilnimi 6red«tvi. Uspeh kvašenja je v povečanju semenske kti.Une sile in odpornosti rastlinic proti naoadom bo-lezni. Oblike razkuževanja Kvašenje žita ima stolemo tradicijo Nekdaj so uporabljali kme4{e predvsfim apno in lesni pepel. Dolgo so kvasiH žita na dva načina. Zito so n-imakali nekaj ur v apneni vodi, ali pn so razgi-njeno žito poškropiU z apnaij vodo. Pr suhera kvašenju. pa so ap seni pruh ali lesni pepel pomešali med l.\Xo Odkar poznamo modro galico, mno ii 7 njnno raztopino namakajo žito. V polodstotni raztopini namakajo žito /sii 12 ur. Tt način ni priporočljiv, ker niodre galica ubija kaljivost semena. Dane* razpolagamo s preizkušenimi sredstvi za razkuževanje. Vss ta sred-6tva so »univerzalna«, kar ponrkeni, da učinkujejo proti vsern žitam bolezr.;m. Istorasno so pa vsa ta "•»idTvo hur'i strupi in je torej pri kvaS-srTu — iazkn-ževanju žita potrebna največ'3 orevid-nost. Najbolj znana sredstva sm; ce^e-san, abavit. gernusin, fusariol :fd V$ako teh sredstev je možno -IVn ,j y dveb oblikah: za suho in za mo'co kvasen e. Poverjeni.štvo za ktnetijst^o ra/polaria letos s ceresanovim apnenim karbona-tom. Kateri način kvašenja ]3 boljši? Fii suhem kvašenju je za človeka, ki de'o izvaja, nevarnost zastrup jenja. ker %e ta sredstva silno prašijo in js .'dihava-' nje tega prohu zeio škod'ii/o. '"ndi za oči in odprte rane je prah škodljiv. v vsem ostalem pa ima suho p'išertje pred-nost pred mokrim. ker je vciiko hitre e izvršeno, razen tega je ži-->, fe vseqe ne uporabimo za setev. možno zopet na-redili uporabno s tem, da ga '»perotno v bladni vodi in takoj posuVmo, d3 dp začne klitL Mokro kva.5enje itna tudi ta ned..>"la-tek, da morarao žito pred setvijo eušiti, če ga tako] ne Dosejemo, ker sicer zač-ne takoj kaliti. Če pa sejemo s sejalnico, je treba mokro kva§eno zito v vsakern primeru posušiti, ker mo^-o žito niaši sejaluico. Pri kvašenju moramo oa?;;i us naslea-nje: 1. 2ito moramo pred kvriR.jp.i steh-tatj, da lahko izračunamo ods'otelc oo trebnega kvasila, 2. Bobna ne napotnimo d^ vrha. tem-več samo do tričetrtine (do p^e^ne ?r'>t na notranji strani pri tovanJš^.-) izde'" nih bobnih) Navadnj bobni $o prirejer.i za kvaš^nie do 50 kg zita. i ž';o pa ooin' do 70 kq 3. Sredstva za kvašenje o frpba tocno stehtati. Za ozimna ž{?a vzamero > avau-no 100 gr kvasila na 50 tq /:A<\. N?iv^rj no je posodanr s kvasilorn pridieno pa-pirna vrečica. ki polna irM '«.^no 1W grarnov. Če te nimamo. ¦nor->ir>- kvas:'l< tehrati 4. Boben je treba dobro zmreti »ti počasi vrteti vsai tri minu'« n.i«a» »»-lo počakamo ter šele nato iztreserao. 5. Treba se je varovati iji.alu KVci«ii nega sreristva. Najbolj«« ;e ratekniti masko ali privezati moksr rnbec '>r*r< nos in usta. 6. Vreče, v katprih ]e bi\o azkuženc žito, je pred uporabo za m'evsk.i žitr all moko treba dobro oprati. 7. Z razkuževaln.m srpd3' 'om Je trpbc ravnatj tako kot z vsakirn strupom; tre-ba ga je skrbno zapreti -n paziU, rJa ut pride v roke otrokom in peveščim Iju-dem. da ne bi prišlo do z<*fitrup'ien)p Zadružniki v naši dežeii se zav jf»ajc velike spremembe v naš^ro gosoodPi stvu. Streme za rekonsfr lkcvo iftneii<-stva. za dvigora kmetiis to večkrat mogoče Večkrat mnozica ne ve. kaj so njene dolinosti in kake naloge imajo njihovi funkcionarfi. Večina živ-Ijenja se tako odigrava v pisarnah na papirju. Revolucionarnost gospodarskih akeii in ukrepov osfaja na papirju v pi' sarnikkih predalih. po vaseh pa siri re-akcifa svoje parole in tudi v svet, da se maniša okvir privatnega sektoria v ko' rist planskega gospodarstva. Mesto da bi bi!o hontno glasilo organizator in mo' bilizator ter najzvestejši soborec delov-nih Ijudi v bnrbi profi vaskim veljahom, mora čakati iz tedna v teden na to. da se bo raztopil led na kupih skritih pro' blemov. Med Ijudstvom še obstoja prepričanje, da je treba plačati, če s« dajo v časopis članki. Pri tem bi m6rali misliti poedlnci le na oglase in objave. ki jih je res treba plačati. Ne pride pa to v poštev pri član-kih, ki zajemajo razčlemteo različnih problemov in pojavov v vseh gospodar skih sektorjih- Obratno, uredništvo daje za take razčlembe fčrtice, članke, repor-taže) honorar. Mnogi delovni Ijudje imajo občutek manjorednosti ob misli na doptsovanje Pozabljajo na to, da vsebujejo ilanki osnovne podatke o času, kraju in adele-žencih dogajanja, materialnih »redstvih, uspehih in težavah ter oceno odziva pri Ijudstvu, ko so se dogajanja pričela ali končala. V$e te objektivne in subjehtivne te-zaoe se odražajo v tem, da je v osaki ktevilhi glastla zajetih premalo proble-mov. da razčlembe dogodkov večkrat niso prepričevalne ali pa da je t> številki preveč poučnega gradiva, ki nadomešia manjkajoeo terensko problcmatiko itd Nujno je, da postane »Naše delo« v bodoče močna moralna opora in orozje oseh delovnih Ijudi v okraiu v borbi proti izkoriščanja in v naporih za zgra-dtiev socializma To orožje bo v pomoc vsem aktivistom in funkcionarjem, ki se res hoeejo koriti. Ob tej volji ne bodo opuščali prilik. da bi opisali terenske in borbene izkušnje in da bi dalt množid priliko oceniti družbi koristna in škod-Ijiva dejanja. Bodoče izhajanje tednika ne bo zade-valo na tezave. ko bo imelo na razpolago dopise iz vrst delaucev in uslužbencev v organih oblasii in iz vrst funkeionarjev OF ter iz vrste nešteiih naročnikoo, ki sc ne bodo zadovoljevali samo s čita-njem, ocenjevanjem in odobravanjem na-pisanega. temveč šeh z opisovanjem problemov, ki jih sami poznafo in ki jih ne morejo rešiti sami, ampak le mno-iica. Uredništvo je te dni z dopisi pova-bilo vse ttrade. astanovc, podjetja ter (o-varne v okraiu na dopisovanje, da bodo činni njihnvih knlektivov našli v glasilu opise in slike svofega dela, ki bodo use-mu Ijadstvu v okraju dokaz neomajne volje za graditev socializma- v FLRJ. Uredništvo Na Drž. niiji gimnaziji v Ormoiu se urše razredm izpiti za 1. in II razred dne 5. sepfembra. za 111 razred 6 sep~ tembra. tečafni izpiti dne 7 sepfembra. Naknadno vpisovanje bo 9. septembra. začeiek rednega pouka pa 10. septembra 1949 Dnigo tekmovanje reproduktivnih glas-benih umetnikov FLRJ bo od 20. do 27. novembra 1949 v Ljubljani. Vse intere-serue obveščamo, da ie rok za prija-zo k tekmovanju podaljšan preko 1 septein-bra :n traja do zaključno 20 septembra 1949. Prijave, peslane po 20 septembru 1.949, se ne bodo tnogle več upoštevati Prijave se narofaio in vlagajo pri Se-kretariatu organizacijskega odbora II. jugosl. t.ekmovanja reprodukUvnih g!as-benih umetnikov FLRJ. Ljubljana, m ni-strstvo za prosveto. (Nadaljevanje s l. strani) leti na šolanje. Nad 60 teh otrok je Le v Sovjetski zvezi in obupmi in oyor-čeni starši že dolge mesece ne dob ;o od njih nobenih poročil, čfifra/ so tudi sovjetski vladi pisaJi: »Vmi'e nara utše otrokel Nihče ne sme našm otrokora jemati domovine in doma! Ne darpo 6vojih otrok za janičarje1« Taka pisraa je spremljala nota naše vlade. na kaie.'O pa Sovjetska zveza noče ¦¦dgovnr:ti Prevzgoja nedoletnih otrotc v so-'raž-nike lastne domovine se iorei nadaijt-je. O tera priča pismo 13 Jetneg., Petra Tadiča, ki ga je po do crb mesccin prejela njegova mati. Matere se deček še spominja. marsikai iz svoje rane tnla-dosti in doma pa je že oo^fibil in ocd vplivom nove vzgoje je v srbsko-rusin mešanici napisal: » ... tada ja doču c*a-tnoj kagda Titu ubijut!« -^e ne bi bilo dovolj drugih dokazov, bi fs le besscle prevzgojenega otroka posr.avTie na laž trditev sovjetske note, da v 'esonicijl Informbiroja ni niti pomis^e.ca, še marjj pa besede o nasiinem -.trraogiavljen u državnega 6isterna v Jugosi iviji. Dobro leto informbirojevsu opravka z ljudmi, ki v svoji želji po protipramem premoženjskem pri-dobivanjn pridejo v naeprotje z zakoni ljudske oblasti ter s svojimi dejainji skiišajo zavirati popolnejše oskrbovanje delovnih Ijudi v naši državi. Dne 6. avgnsta 1.1. s-e je pred sodi-ščem v Ptuj-u zagovarjal Matjašič Janez, kmet iz Zlatoličja 59 KLO Starše, kerje dal v gospodflrskem letu 1948-49 nepopol-no prijavo s pšenico in ržjo posejajiih površin na svojih njivah. Prijavil je nam-reč samo 1.22 ha setve, posejal pa je 1,80 ha. Jasno je, da je hotel z večjo nekontrolirano količino življenjskih po-Irebščin špekulirati ter si pototn tega pridobiti imovinsko korist brez primer-nega tmda. Matjašič Janez je kJjub številnim pri-merara obsodb istovrstnih špekulaotov večraofna i^ vr6t večjih kmetov, kj jih je v preteklih mesecih Okrajuo sodišče v Pkiju obravnavalo, m ki so niu mo-rali biti znani, zakrivil opisano dejanje. Tekom šes^ih mesecev zapora, ki mu jih je odmerilo sodišče ?a stOTJeno kaznivo dejanje, bo imel priliko premišljevati o tera, da je veliko boljše opustiti posku-se špekuliranja in izkoriščani*! trenutnih težav, ki jih ima ljivdska oblasl s pre-skabovanjem delovnih ljudi ter živeti na nama poštenih delovnih Ijudi s trudora svojih rok, kakor to dela velika večina državljanov naše države- Ps. Nekateri krajevni ljudski odbori še niso napravili razreza obvezne rele živine Kljub mnogim kritikam de!a nekata-rih icrajevnih Ijud6kih odb.) -ov y pt.ij-skem okraju jih imamo še ^sdno preceiš nje število, ki svojih dolžnosti, *ate e so sprejeli z izvolitvijo, ne izpolnjujeio tako. kot je to v interesu g aditve socia-lizma r naši drfavi. ali poV^ljenih na-log ne rešujejo pravočasno, ali ,ih rašu jejo z vidika lokalpatrioazma, včasih tudj oportunizma. V posebno jasni luči se je \o |.'manj-kljivo poslovanie nekatenn krajfivnih Ijudskih odborov pokazalo v zetdn:.cm časii, ko je bilo treba na^raviti ra^rez obvezne reie živine. Imara? KLO ki kljub dejstvu, da je bil post ivVJen kon-1-ni rok izvršitve gornje nal")ije 4. cvgust. še dosedaj niso naloge izvrsiJ", kiju!) nujnosti obvestitve kmeto/a'cev. ali c^ 60 jih izvršili tako poman'kl;ivo da jim je bilo treba vse vračati. Pos-abno raal^.-marni krajevni ljudski odbo.i, kot «.0 Leskovec, Rogoznica, Turški vrh Trnov-ska vas in še nekateri so razrei rapra-vili zelo površno. KLO DV.ena se ceio izgovarja, da sploh ni dobil tozadevr.e okrožnice. V Obrežu, Polonšakj m Vi-tomarcih 60 pri preračunavt>!u vreii prenizek ključ, v Majšperku pa so Kroe-tovalci ostali brez v?akega pojjsni'a ler hodijo tajnika Turkuš Janevra vpTešeVfit, re smejo rediti samo toli^co živine, ko' imajo predpisano. Iz tega je r^tviino, da krajevni ljudski odbor Maišperk vi' napravil pravilnega razreza, ali oa oa kmetovalcem sploh ni pojasiul ajet.lre. ali pa, da 6e je preveč biro'< a sko držcl izračunanega ključa in ni pr?vi!no za]e: možnosti razvoja živinoreie v svoievn kraju. Krajevni Ijudski odbori: Lovrenc. Sto-perce, Spuhlja. SlaHna, S^vsrin-. Sestr-že, Juršinci, Cirkovci, Nar, 2n!a!e. Biš, Brezovci. Bišečkj vrh, Des^ernik in še nekalerj pa po svoji slari na -ad' sploh še niso razreza naprivi j. N'jih«.*o malomarno in površno delo -o sicei mt-no vsem poverjeništvom pi QLCy tei zahteva končnega razčiščen-<». Lepo izdelane plane -razre-.a io mpra-vilj krajevnj Ijudski odbon: Gajevci, Ja-neževci, Grajena, Hum, Marjita, Borov-ci, Bukovci, Ptujska gora ir. Središ"e kat.er!h poslovanie jti v spopad z dediščino preteklosti in nuditi poraoč pri graditvl socialistične druž-be. Nizki odstotek udeJežbe za OF ni n«-uspeh, temveč dokaz, da je treba vzgo-jiti kmečki svet, kj se bo zavedel. da je graditev 6ocializma graditev prve stop-nje komunistične družbe in da v ko-munistični družbi ni mogo-e i?Ka*i opo re v nekaterih strahopstnih in oportuni-stičnih kmečkih ljudeh. ki bi *e naprej zavirali delo kmečkega sveta in hromili ta de!ovni ©ektor Osvobodilne fronte. P. C Knjižni trg Državna zaloiba Slovenije, podr-užnica Ptuj, ima Ippo izbiro lepos.ovn h, stro-kovnih, politicnih, kmetijsko-gospodar-skih in gospodinjskih knjig. Izmed zadnjih novitet so: Hogolj Mrtve duše, Saltykov: Gospoda Golovljevi, Le-nin: Zbrano delo, M^lik: Jucrer De Kruif- T. rio TTI.. Savnik- Zdravijenip raka, Če-Vesnik: Paradentrvza, \ld. ka-kor tudi le-no irbiT-o h^va^ko-p^TvsVpaa leposlovja teT strokovT\o-r">ST>odTrsk':vaa in raxne s!ovarj<» v vs^h iez^kih. revije. dTame. iore, zakone. 5olske knjifre in tiskovine. Odbori Osvobodilne fronte morajo ravno s konzfruhtivno kritiho bnditi V naših mnnzicnh pravi. liudsko-demokra-tični čuf *rt jih vzpodbv'ati k nenosred-nvmu ^odflnvanju pri nakih političnih in fioepadc-fkih rtvarph. Na °ni sirani soro-pf-ena knnstruktivna kritika, na druči strani razkrinkavanie in izločctnje vseh rr"iot'f>rih pl/>rrji>nfnv iz orflonov rtoše ob'o<:ti in Osvhodilne frontc to bo usvo-,«^A«7o naše odbore za resnično pnzifnmo delo. Iz nalog OF^, Fizkultura Fizkulturnl tečaj v St mšču Najvažnejša naloga fizkultu ne orgaa'. zacije v prvi petletki je prod eti Att naše podeželje in vključiti v •.slovac.na d u-štva in vode vso kmečko mladino. Da bi vzgojil za to potrebne suoivovne ra-dre, bo priiedil Okrajni tei>vc'djii odbo: v Ptuju v času od 5. do 19 s^pterabra v Slrnišču fizkulturni tečaj za miadincft in m!adinke iz našega pod^zsi a, fc* iTjno-jo veselje do fizkuiturnega iidejstvova-nja in bi se v tečaju usposobili za voa-nike in vodnice vaških te.oveGnih dru-štev in vodov. Ze sedaj viida med n.po kmečko mladino za ta tečaj prece]:'ii;e zaniraanje in so se prvi lečaj.iiki žs prijavili na Okrajnem teiovadne n cdbo-ru. Potrebno pa ;e, da poi j<; o v ta te-čaj vsaj po enega mladinca in ml-iclinho vsi vaški aktivi LMS, posebej pa še ie kmetijsko obdelovalne zadruga, vina^sse zadruge ter državna posesrva, ki|:i tuc. preko iizkulturnega dela ootno lahko co-prinesli znaten deiež pri 00 jialis lin^ .z-gradnji naše vasi. V tečaju se bodo tečajnt^i seznanii; z vscmi ootiovami sodobne t^lesne vzgo-je, s športnimi igrami, aiio ai svko, skupinskimi in prostimi va drn;, plava-njeia itd. Predavali jim ^jgo naii naj-boljši fizkulturni strokovn; is.i v ok-^ju. Razen tega se bodo tof-*'ii-r\ dt^" fijjj' tudi okrajnega prvenstva v !anfc7at!e-~ tiki in društvenega nastopa v Maritov-cil- ter tam na konkretnih primerih spo-znavali metode in prijeme za avoje '•»«-doče delo. Vsi, ki bi hoteli obiskova.i ta tecoj naj se prijavijo čimprei na Okrajnen* telovadnem odboru v Ptu,u. lcjer Jote vsa nadaljnja pojasnila. Okrajno prvenstvo r lahki atletiki Okrajni telovadni odbor v Ptuju pr-redi dne 11. septembra t. 1. okrajno pr> venstvo v lahki atletiki >a moštvo .u posameznike. Za moštveneja zmagoval-ca je razpi6an lep prehodni pckal. Pa-vico nastopa na tekmovanjii imaio vs-i člani telovadnih društev t^r člani mU-dinskih in sindikalnih ak'i/^v. Toi-f-n razpis prvenstva imajo vsa *elov-»dna društva in okrajni telovad u odb>: v Piuju. y'K. MOSTVI ZA ODBOJKO IZ SREDIŠČA IN PTUJA STA SODELOVALI NA PO KALNEM TURNIRJU V SLOVENJEM GRADCU V Slovenjem Gradcu =se je vršii 20. in 21. avgusta leios pokalni turmr TD Slovenjega Gradca, ki se ga :e uie!e-žilo 13 najboljšili ekip za odt>ojko iz vse Slovenije. Zar3bstojajo vsi pogoji in kar bo rodilo aotov> bo'še uspehe. > TD Središče ie na turnirjti sod-elovalo brsz vsakfi priprave in treninga ter kljub teinu doseglo lep uspeh. Ce bi opisane pomanjkljivosti obeh moštev iz ptujske-ga okraja odpadle, bi lepsi usps>hi lahko veliko pri-spevaii k raišiT^ennsti te le-pe fi-zkulturne panoge v našem okraju. B N. POPRAVEK V štev. 20 opisani tesar Habjanič Ja-nez jc iz Lešnice, a ne iz Loperš;c Obrtnikom in kmetijstvu ni duvoljena uporabljaii električnih strojev in apara-tov v čosu svetlcbnih konic. to je v času od 6. do 8. in od 17 do 22 Vsak potrošnik mora s štednjo irt go-spodarsko uporabo eleklrične energije pomavati k rešitvi elektroenergijskega vprašanja. M. Iljin Priroda in ljudje PEGE NA SONCU IN PEGE NA ZtMUI Slabe letine, leta lakote o se vretila vse bolj pogosto. V 18. stote.^u je bilo štiri m trideset let lakote, v 19. sto'elju štirideset. v 20. stoletju oa sc si sledila kar druga za drugim: 1901, 1905, IP08, 1907, 1908, 1911, 1912... O vzrokih siabih letin so 6e nreoliai učenjaki na zborovanjih in pisnli d">'ge učene razprave: agronomske, astroncn-ske, etnografske in celo psiholos^ft —¦ 0 duši ruskega kmetal Agronomi 6 kokardami na čepicai so govorili, da se zmanjšuje plodmst t.sl zato, ker vlada baje v prirodi Deki ia-kon o poiemajoči rodovitnosti tai. To je prav tisto, kakor če bi dejsl.:: dežuje zato, ker je neki zakon, po ka'e-rem dežuje. LjubiteVii meglenih kozmičnih teor.j so raz'agali stvar drugače. Govori.i šo: vzrok je v sončnih pegah! Z dolguri računi so dokazovali da nastopiio sim\n-šriku oosteiša in višia kakor pri cm?tj Zakaj je bilo tako? Ali morda zato ke; ;e sijalo na pomjesčikova poljd dru-qo sonce. ki ni bilo tako pegas*o? \li pa so morda na pomieščikovih pol.b veliah drugi prirodni zakoni? Ne. Vsa stvar je bila v tem, da so bfU pomješčikovi konji siti, da je imet do-volj živine in da i« bila zemlja prec-rana 1 izvrstnim angleškim plugom. S.-romašni kniet pa je irael zeralie i.ia <¦>, njegov konj se je komaj držal na noqa».i in zemlja je bila z ralom komaj z-jrana. Tu je bil vzrok »pojemajoče rodo^tnc-sti«! In čim manj je zemlja dajala kiueU:, tem več je potreboval. Kmet je jemal zeraljo pri istem roit,-jesčiku v zakup in plačevai zanjo cl^ag dpnar. A tudi za samega sebe ni raee-vai ma!o. Kajti kmeta niso osvobodili zaiicrij. marvef za denar — za odkupnino. Kar je moral kmet za svojo osvobo \\-tev piačati, se je tudi imen-ovalo — »3d-kupno plačilo«. Lahko si pomisiil, da gre tu ^a odk.ip luidi, ki jih je bila ugrabila razbojniška tolpa. Odkupnino so plačevali očetje in otro-ci pa še vnuki. Rečeno je bilo, da odkupujejo zzm'-'-iča. ki so jim jih bili dodelili, d3j'insi<". pa so plačevali mnogo več. kakor je bi!a zemlja vredna. Miso plačevali torei oimo zemljo, ampak tudi zose »Revni kmet je moral«, tako beremo v knjigi »Rusi/a«, ^»plačevati 51 ;ubljev zakupnine za zemljo, ki mu je man;k «T3 in 7 rubljev 20 kopejk ,odkupneqi pla-čila1.« »Prvo vsoto je plačal. čeprav si \s moral dena: izposoditi ali orodati svoje cielo v naprej, kajti sicer ne '3: bi' dobil svoje žetve s 7 rublii i-j 20 kopeikami oa je tnorai neir »gib.io ostfiti v zaostanku.« ' Plačiij vse življenje odkupnmj zasa, povrhu prodajaj še svoie delo v naprej! In če vsega ne obdelaš, ostaneš brez svoje žetve. Dolgovi in zaostanki kmetov so na-raščali. Da bi se izkopal iz njih, i« kmRt proda! konja, prodal kravo. »Število kmetij brez konjev sta.no na-rašča in je sedaj doseglo 31,7 odsroika.« Skoraj tretjina vseh kmetij ;a bila brez konja. A kako naj bi bile delale brez kona? Z rokami vendar ne moreš dvigniti tis^č ton zemlje! »Gospodar propadle kraetije brsz ko-nja je zabil okna svoje koče, spravil maihne otroke pri sorodnikih in odAej z ženo po svetu iskat zaslužka.« Ljudje so zapuščali zemljo, ki jib ni mogla prerediti, in odhajali, se vd.njali kot dninarji in hlapci ali prijeli za clelo v tovarnah, se selili v obrobne pok.aiine v Sibirijo. A tudi tam ni bilo boije. V 16. zvezku »Rusije«, ki opis.ije za-hodno Sibirijo, beremo naslednje- »Stiska znatnega dela prebivals va ki so ga uničile pogoste lakote v zidnjem času, ki je moralo prodati živino z-nto. da si je kupiio kruha in plačevalo d-ivke — pri iztepevaniu le-teh kraievna ob-la-stva pagosto ne poznajo nobenega pri-zanašania — ovira vsakršen n&prede* po!":edelstva.« Tudi v S;biriii je bila torej Ink-la ludi v Sibiriji oblastva »niso poznaif: nn-benega prizanašanja«. In venda^ so se se!ili liudje v S br:;o Sami od sebe. prostovoljno so 4', tja kamor so v tisiih časih qonili obsoience t voja-iko stražo fNad'iIievanie sledS*