Štv. 39.	V Maribora 25. septembra 1873. Te6aj VÏÏ.
SLOVENSKI
M At-it ljudstvu v jMxïuk. Izhaja vsak četrtek.
List velja s poštnino vreil in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina so pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Kokoplsi se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek SO kr.
Volilci mariborskega okraja!
Jako poštovani možje obeli slovenskih strank ponudili so mi kandidaturo za državni zbor, ktero sem na podlagi obestransko določenega programa prevzel.
Jaz si štejem v čast in sveto dolžnost, za naše vkupne pravice, za vkupno našo domovino in za vkupno našo blagost po vsej moči delati.
Zato pa tudi štejem na Vas, vrli slovenski možje vseh volilnih naših okrajev, da za vkupno našo stvar krepko, možato in neustrašeno delate!
Možje! ne udajmo se!
•Man. Pajk,
častni ud S. Peterske občine pri Mariboru.
Zdaj velja!
Volitve za državni zbor so razpisane, zdaj velja, kolikor le mogoče, čas do dobrega porabiti in na to delati, da pri volitvah naši katoliški m o ž j e zmagajo ; na tem je zdaj vse ležeče. Vse napake in očitne škode, katere trpimo, se dajo še popraviti, vse nevarnosti za državo in naš obstanek (kot katoliški Slovenci), s kterimi nam nasprotniki v prihodnjem državnem zboru prêté, se dajo še odvrnnti, domovina zamore še svojo čast, mi pa zaželeni mir zadobiti, ako se nam posreči, pravih katoliških mož na bojišče postaviti.
Da se to doseže, nam ne sme nijeden trud privelik biti. Od dne do dne prihajajo napake večje in so bremena težja povsod, kder je libe-
ralizem zavladal, spoštovanje in vrednost svete vere spodrinil. —
V pismu, v besedi in po izgledih pokončava liberalizem neprenehoma krščansko vero. S tem se človek zbega, da ne spozna več svojega cilja. To mu podkopava zadovoljnost s tem, kar je in ima, mu jemlje mir v življenji ter ga goljufa za večno zveličanje. To je prva in največja škoida, ki jo liberalizem dela; iz tega izvirajo vse druge napake. Zatorej morajo vsi pošteni in pametni možje na to delati, da se liberalcem oblast izvije.
Kakor kužna bolezen, ki se je iz liberalizma izlegla, se prikazuje povsod nepokoršina do vsake oblasti, razbrzdan ost in nesramnost posebno pri mladini in družini. Kako more drugače biti, ako že tudi v kmetske hiše dohajajo listi in lističi, ki papeža, škofe, duhovnike in redovnike prav po satansko obrekujejo, ob veljavo in spoštovanje spravljajo.
Kdo — vprašamo — je kriv, da se pote-pinstvo od dne do dne bolj množi, dase.delalccni zadosti več plačati ne more, za drago plačilo pa zanikerno dela; da sleparske družbe manjše obrtnike dušijo, da vsled razkosovanja zemljišč kmetje obožavajo, da svobodna ženitev in možitev srenjam število ubožcev množi, da vsled davkarskili bremen kmetijstvo in ž njim blagostanje hira in draginja narašča, — kdo je vsega tega kriv: krščanstvo ali pa brezverni liberalizem?
Dokler je krščans tvo v javnem življenji kaj veljalo in še posvetna gosposka na to gledala, da se je ljudstvo lepo krščansko vedlo, ni bilo tolikih in tako splošnih napak; ljudje so bili premožni in zadovoljni ter so v lepem miru med sebo živeli. Odkar se je pa posebno z Beustom liberalizem k nam pritepel in povsod v državi veljavo zadobil, gre vse križem in rakovo pot. Liberalci so spravili šolo v sedanje žalostno stanje; liberalci so hudobnežem kazni po-
lajšali in v pravosodje ono mehkoto spravili, da se paglavci pravice nič kaj posebno več nebojč; liberalci so uradne opravila strašansko pomnožili in jih med gosposke, advokate in notarje tako razdelili, da mora človek v najnavadniših zadevah od Poncija do Pilata tekati, čas in denar tratiti, preden ko je „šreft" v redu, kar bi bil lehko uradnik na prvi mah napravil ter človeku pota in stroške prihranil; liberalci so osnovali odborov brez konca in kraja, tako da bi moral kmet svoja opravila na klin obesiti, ako bi hotel premnoge postave preštudirati in v vseh odborih posedati; liberalci so naščuvali brezverske drhali po mestih zoper kat. cerkev ter jih ščujejo po svojih židovskih in drugih ničvrednih no vin a h vsak den. In kaj je sad vsega tega? Hudodelstva brez konca in kraja, nesramnosti, daje gröza slišati, splošna nevarnost, goljufije, umori in samomori, da še svet nikdar kaj tacega vidil ni. Vse to se pod gospostvom liberalizma godi!
Kdo — vprašamo dalje — slabi pri nas pravo domoljubje? Kdodrugikakor lib eralni kolovodje, ki v svoji nemčurski prismojenosti Prusom se uklaujajo, že tudi na kmetih, kakor nedavno v Kozjem „Wacht am Rhein" igrati velevajo in Nemčiji napijajo! Kdo deia prav za prav razpor in sovraštvo med avstrijskimi narodi? Nihčer drugi kakor nemški liberalci, ki v svoji uestrpljivi nemikutarski strasti in vlado-željnosti narodne pravice z nogami teptajo in se še Slovencem rogajo, ako tirjamo, da hočemo po naravnem potu ndrodnega jezika napredovati in se omikovati.
To vse še ni zadosti; liberalci hotč še bolj pometati z vsein, kar nam je sveto in drago. Najveljavniši liberalni listi že uapovedajo, in za njimi ponavljajo nemško liberalni kandidati, da ima prihodnji državni zbor iste postave zoper kat cerkev sklenoti, kakor so jih na Bismar-kovo pritiskovanjo sklenili na Nemškem ; da usta-vaki pred ne bodo mirno spali, dokler ni naša duhovščina popolnoma od vlade odvisna; da se morajo kandidati duhovskega stanü oigojevati na liberalnih vseučiliščih in v konvik-tih (duhovskih kasarnah); da se ima verski poduk s pobožnimi vajami in opravili vred (molitev, sv. meša, prejemanje sv. zakraineutov) iz narodnih šol odpraviti, vpeljati pa za vse, ki hot č v zakon stopiti, civilni zakon.
To vse nam je namenjeno, to nas pa tudi glasno opominja, ne držati križem rok, marveč delati na vso moč, da liberalce povsod spod-rin emo.
Liberalci so sicer v mnogem oziru na boljem kot mi, ker imajo prosto roko ter niso v porabi sredstev zbirljivi; ker jim je volilna postava silno ugodna ter jih podpira vlada, vzeta iz njih stranke; — nas pa podpira in osrčuje zaveduost, da hočemo pravico, ki bode z Božjo pomočjo prej
ali slej gotovo zmagala, ako le mi svojo dolžnost storimo. Pogumno tedaj na volilno bojišče pod ščitom gesla: Vse za Boga in domovino drago!
(Nekoliko po „W. Volksbl."
Imajo li čč. gg. kaplani volilno pravico?
Kakor ongavi „Marbg. Ztg.", hoče slavno c. k. glavarstvo marib. okraja gg. kaplanom volilno pravico vzeti. Po tem, kar je uradna „Gr. Ztg.« štev. 203., dnč 5. septb. 1871. pisala, to ne gre, in imajo gg. kaplani volilno pravico.
V državni zbor se voli ravno tako kakor v deželni zbor, razen nekterih razločkov, med katere pa na spada vprašanje zastran gg. kaplanov. Gledč njih pravice je pa tačas „Gr. Ztg." tako-le pisala: „Po deželnem ustavu od dne 18. januarja 1867 se štejejo med srenj čane, imajoče volilno pravico, vsi tisti, katerim po srenjskem redu, brez ozira na plačevanje davka, volilna pravica pripada. V to vrsto se štejejo po §. 1. t. 2. s. r. za Štajersko vsi kot dušni pastirji služeči duhovniki. In po §. 10. (Drž. zak. od dnč 3. dec. 1863) spadajo duhovniki, ki imajo v srenji trpežno službeno mesto, k srenjčanom. V naši kakor v drugih škofijah so pa kaplanije siste-mizirana mesta, na katere se kaplani kot dušni pastirji trpežno postavljajo tako, da postane na isti mah pravim srenjčanom vsak, kdor se za dušnega pastirja na sistemizirano mesto kot kaplan postavi. „Volilna pravica se jim torej odreči ne more."
Ko so 1. 1871 na Moravskem zopet nove volitve razpisane bile z namenom, da se v deželni zbor, ako mogoče, ustavoverna večina spravi, je neki okr. glavar gg. kaplanom volilno pravico odrekel, češ, da niso „trpežno," „ständig" nameščeni.
Kaplani seveda niso mogli izsiliti svoje pravice ; iz_ tega pa ne sledi, da je okr. glavar prav imel. če se le na čas gleda in ne na službo, potem tudi nijeden uradnik trpežno nameščen ni, kajti vsak mora mesto zapustiti, ako se nenadoma prestavi. Tedaj imajo tudi vsi drugi uradniki trpežno alj stanovitno mesto le tako dolgo, dokler se ne prestavijo — ravno kakor gg. kaplani. Postavni izraz: „trpežna služba" pomenja edino le to, da zlužba ni — provizorična.
Po tem takem ne moremo verjeti tega, kar „Mbg. Ztg." piše, marveč zaupamo, da bode si. glavarstvo gg. kaplanom volilno pravico v smislu §. 25. volilne postave pripoznalo.
Volilni shod g. Seidl-a v Mariboru,
24. septembra 1873. Poklicala ga je trojica mož: Gg. BrandŠteter,
Wrecl in žl. Gašteiger. Okoli 11. ure je bilo kakih 25 mož zbranih. G. žl. Gašteiger — imel je edini svoj klobuk ali prav za prav nemško kropnico: Cilinder na glavi, kar le jegovo neotesanost in zaničevanje zbranih volilcev kaže — ta gospod spregovori nekaj in zahteva, da se zboru izvoli predsedništvo. Izvolili so: dr. K o c m u t a (po rodu Slovenca) za predsednika, Wrecl-na za jegovega namestnika, Wiesthalerja pa za tajnika.
Dr. Kocmut da besedo g. Seidlnu, penzioni-ranemu stotniku, ki se je takoj nazočim priporočati začel za poslanca. Pred vsem razlaga, koliko dobrega da je že storil. Po tej ponižni besedi pa je začel hudo kričati in razsajati. Celö jezen je postal na — mešnike. V svoji jezi je zašel v Rim in je začel obirati sv. Očeta zarad nezmotljivosti. (Kaplan od sv. Petra, g. Brglez, ugovarja rekoč: „nezmotljivost sv. Očeta ne spada semkaj k denešnjemu zbora". Predsednik, dr. Kocmut pravi, da se naj govornik ne moti, kdor hoče govoriti, naj prosi za besedo.)
Potem nadaljuje gosp. Seidl, silno strastno udrihaje po duhovnih. Pravi, da mešniki šolo za-tirujejo. *) Trdi, da duhovni grozno veliko raču-nijo od štole, da neusmiljeno iz ljudi iztirjavajo, kedar jim pogrebščin ne plačajo ali zapisane br-nje ne dajo. Na dalje poudarja Seidl, da vere liberalci ne motijo, da vera mora biti, le norec je zoper vero. No g. Seidl, ako Vas je v teh rečeh pamet srečala, bi bilo že dobro, toda dokazov od Vas in liberalne stranke hočemo.
Naposled poudarja, da mešniki med ljudi trosijo, kakor da svitli cesar nebi bli z dozdaj-nimi poslanci zadovoljni. **) H koncu je še bral Seidl nekaj iz bukvic, katere neučeni stotnik gotovo ni razumil. Kajti v „Wegweiser für Wähler der Rechtspartei" še niti besedice ni o Slovencih druga, kakor da se jim naj pravice dajo, katere jim gredo.
G. predsednik da zdaj besedo g. Brglezu. Vendar ga vpraša, kdo da je? Ta odgovori: Jan. Brglez, kaplan pri sv. Petru pod Mariborom.
Ta pogumni gospod govori mirno in resno, da so ga le krivični napadi g. Seidlna primorali za besedo prositi. Kar zadeva šolo, pravi g. Brglez, zahteva vsak pameten človek, da se otroci v njej dobro podučujejo in izrejajo. Ali k temu je treba, da duhovni in svetni učitelji lepo za-stopno in složno delajo. Vera brez djanja je prazna in jalova. Liberalci pravijo, da vere ne motijo, in vendar je g. Seidl sam grajajoč ministra prašal, zakaj je grdega zasramovalca in tujca Zimmermana iz dežele nagnati dal. Da bi mešniki zastran štolarnih plačil debelo računili in z ljudmi „neusmiljeno" ravnali, govorniku ni znano,
akoravno je že 7 let mežnik in so mu po različnih jegovih štacijouih ljudje še zdaj dolžni. On še ni nikogar tožil. Sicer pa mešniki računijo po vi-šej 100 let stari tarifi Marije Terezije, akoravnO dohtarji, notarji in drugi gospodje celó druge in nove tarife imajo. Zastran brnje pa jc ta: Kar je brnje pisane, ta bo zdaj skoro odpisana. Pri prostovoljni brnji pa je tako, da kadar bo kmet kaj pridelal, bo tudi kaplanu nekaj rad dal; kedar pa ničesar ni, pa nimata obadva nič. Gledé nezmotljivosti sv. Očeta je g. Seidl pozabil razločiti med pravo in krivo ali izmišljeno nezmotljivostjo. Kdor z vsemi liberalci vred misli, da so papež sv. božja oseba, je ubogi nevednež. Naj si kupi bukvice škofa Cverger-ja: „Ueber die Unfehl-barkeit d. heil. Vaters."
Ako g. Seidl misli, da bi se naj zoper postopače in potepuhe bolj ostro postopalo, mu v tej reči noben pameten človek ugovarjal ne bode. Žalostno je, da število ničvrednežev rase od dne do dne, česar so pa liberalne postave krive.
Zdaj poprime zopet g. Seidl besedo. Skuša tehtne besede g. Brgleza pobijati. Vendar tü se mu je le slaba godila. Govoril je čudno zmedeno in plaho. Najvažniše reči je popolnem izpustil. Še besedice ni vedel črhnoti. Le o Zimermanuj® rekel, da ga je zagovarjal, ker je bil vendar le — človek; alj bil je Seidl v očitni zadregi. Zato mu hiti Frice na pomoč. Poprime besedo, hvali Seidl-na, in ga priporoča za poslanca. Ali med tem je veliko možev odšlo. Ljudje niso bili nič prav zadovoljni. Število ljudi je od prvih 25 nazočih sicer naraslo do 50 mož; naposled je pa kakih 30 bilo za Seidl na. Ali med temi je bilo mnogo mestjanov, ki na deželi pravice voliti nimajo.
To je slabo znamenje za g. Seidl'na. Jegov nasprotnik, naš národni kandidat, gosp. J. Pajk, se ne bo dal veliko motiti.
*) Menda zato, ker ondi mladež zastonj podučujejo, kder še liberalci učitelja postaviti ne gleštajo. Pis.
**) Zakaj pa nobeni poslanci še niste svojih let do-»lužili? Zakaj so vas pa vselej še pred časom domu poslali?	Pis.
Gospodarske stvari.
Kedaj bi se imelo brati? Odgovorimo: tedaj, ko je grozdje zrelo, t. j. kedar so jagode videti svitle, kolikor mogoče sladke, ter se pečka ne drži več peceljna. To pa se ne godi vsako leto ob enem času. Tudi trsna plemena ne zorijo vse in povsod enako. Na primer lipovšina, muškat in žlabtnina dozorijo 14 dni poprej, kakor pa šipon ali pošip, črnina itd. Iz tega se tudi lehko vidi, da ni dobro "V enem vinogradu imeti Bog si ga vedi koliko raznih plemen t r sovi h. Sploh pa Slovenci prezgodaj berejo. Nekateri že o sv. Mihalu v vinograde hitijo ter tudi druge posestnike prisilijo, da morajo pred časom brati. Drugi že pa o Mihalovem cel6 vreznega mošta imajo! Sicer pa se z branjem di čakati le tedaj, kedar je ugodna in topla jesen. In tedaj se tudi ui ustrašiti, ako se na grozdji kaže
gnjiloba. Ta ni toliko škodljiva, kakor tista, [ ki se loti še čisto nezrelega in kislega grozdja. Zavoljo sladke gnjilobe se ni treba prenagliti z branjem, kdor hoče pridelati prav žlahtno kaplico. In takim je tudi odsvetovati branje po dežu ali rosi. Tak mošt je voden, poln nesnage in blata.
Imena štajerskih vinorejcev, ki so pri dunajski razstavi dobili svetinje in pohvalna pisma, so precej številna. Svetinjo napredka so dobili gospodje: Flirst v Ptuju, vojvod Delia Gra-zia v Brunseji, baronja Werner v Ormužu, Klaj-nošek v Gradci, Kodolič v Radgoni, za ljutomerska vina. Gg. Reiser in Pfrimer v Mariboru za pekerska (pohorska) vina.
Svetinje zasluge so prejeli: gg. Be-nediktini Admontski, Dirmajer, Fuchs, Seifrid in Murmajer v Ormuži, potem Mat. Fric pri Vel. Nedelji, Sartori v Svetinjah, Honigman pri sv. Križu, Scheukel v Lukavcih, Kofler v Ptuju, vsi za ljutomerska vina.
Grajščina Negovska zacogonska vina, Sonhamer za radgonsko vino, Paskotini v Ptuju za Haloško in Wibmer v Ptuju za Završki samo-tok (Ausbruch). Haring v Gradci za kovačlonsko vino pri Slov. Bistrici, Kameri v Vildhaus-u za žlahtni muškatovec.
Pohvalna pisma so dobili-, gg. Grof Kodrojpo v Maleku, Frisnek v Ernaužu, Kada, Kauchamer in Petovar Lovro v Ormužu, potem Zemljič, Sigmund, Stamer in Stajrar Jan. v Ljutomeru , vsi za ljutomerska vina.
Čolnik v Dervanji, grof Atems, Pavalec pri sv. Jurji, Repa Franc in Wajncirl pri sv. Jakobu, Schorman v Cmureku, zaslovenjgoriškavina. Potem Beier v Gradci za slov. bistriško vino, Frohm v Mariboru za Završko vino. Grajščina konjiška, Pan v Konjicah in Hafner v Poličanah za vinarsko črnino. Brandl v Gradci za fraj-hamsko, Hirscbhofer v Gradci za rožpaško, Kampl-milner v Gradci za črešnovsko, grajščino Bizeljska za bizeljsko, grof Wurmbrand za Haloško, potem Janež Fr. in Polanec za ptujsko vino. Škof la-vantinski, Krihuber in Mohor v Mariboru za muškatovec ; grofica Meranska in Rauscher za pekerska vina. Zemljič Mat. v Ljutomeru je dobil pohvalno pismo tudi za izvrstno slivovico. —
Letošnja letina v obče slabo kaže, kakor se iz vseh avstrijsko - ogerskih dežel iz zanesljivih virov poroča. Najslabeja je letina na Ogerskem s Hrvatskim vred, kjer se v mnogih županijah še setev ni izplačala, kaj bi še le o zimskem preu-žitku govorili! Goveda in konji dobo se za polovico cene, in še tako. ni kupcev najti, vsak bi le rad prodal. — Od mnogo strani se tirja" naj se državni zbor snide ter državno posojilo za veliko silo sklene. Hrva ški deželni zbor išče tudi pota, kako pomagati mnogim krajem, kterim so uime za letos, v vinogradih pa tudi za bodoče leto, ves pridelek uničile.
Skoro vse ogerske trgovinske kamore prosijo, da se naj vvoznina za žito odpravi, tarifa na železnicah za dovažanje žita pa zniža, kar je minister trgovine krepko pospeševati obljubil. (Tako na Ogerskem, ki slovi kot ž it ni ca v Avstriji!) Enako prošnjo do ministerstva trgovine je vložilo tudi ravnateljstvo dunajske žitne in močne borze, ki podpira svojo prošnjo s tem, da je letos proti drugim letom samo rži v Avstriji za 16 do 17 milijonov vaganov manj, zares strašanska številka, ktero pa potrjujo poročila iz vseh krajev.
Stanje je tem bolj žalostno, ker je tudi po drugih državah evropskih, razen na Ruskem in podonavskih knježevinah, letina jako slaba.
(Priloga „Reform" štev. 33.)
Dopisi.
Iz Dravskega polja, 20. sept. (Še en glas zastran g. dr. Gršaka.) Dopisnik iz ormužkega okraja v poslednjem „Gospod." očita g. notarju, dru. Gršaku, da je srenjskim predstojnikom „Tednik" vsilil. Tudi mi to obžalujemo, mislimo pa, da bi g. bilježnik tega ne bil storil, ko bi bil naprej vedel, kakošen da bode ta list. (? Uredn.)
G. dr. Gršak nikakor ni prijatelj onemu liberalizmu, ki se po „Narodu" in „Tedniku" šopiri. Ne bo nam g. bilježnik menda zameril, ako navedemo besede, s kterimi je enkrat liberalizem opisal. Rekel je blizo tako-le: „Liberalizem je ena najostudniših stvari, katero so filozofi iznašli. Po njem se uboštvo in nepoštenost ni zmanjšala nego pomnožila. Povišal je liberalizem državni strošek,ljudstvu pa kruha in preužitka ni dal; ogoljufal je ljudstvo in ga podvrgel sebičnosti demagogične stranke. Vsa šolska modrost liberalcev od konca do kraja obstaja v tem, da so občinstvo (vse javne zadeve) postavili na — lakoto in pa na bajonete (bodala)!"
To so skoz in skoz zdrave misli gospoda biljež-nika, kije sicer tudi poštenjak in nepristransk domoljub, kateri se nad našo stranko ne jezi zarad tega, ako ljudstvu na korist tirjamo, da se notarjatstvo na kmetih odpravi. Vemo tudi, da g. dr. Gršak razpor v narodnem taboru srčno obžaluje in skuša kolikor le zamore, stranke med sebo pomiriti.
Iz Središča, 21. septembra. — Kakor drugod, vršila se je tudi pri nas dné 31. augusta t. 1. sijajna svečanost šolske veselice, kterej je asistirala, kakor mi je bilo iz slovenskih Goric domu se vrnivšemu povedano, c. kr. žandarmerija! Še neverjetna mi se je zdela ta novost, pa, ko je celó — nezmotljiva graška „Tagesp." dné T. sept. štv. 206. popisavša našo šolsko veselico isto povedala, moral sem verjeti. Pa glavni vzrok tega pre-korednega čina c. k. glavarstva bil mi je celó neznan. „Pa noč ni tako dolga, da dan ne bi prišel" — in tudi meni je zdaj vse jasno, kar mi je bilo prej temno. Dne 16. septembra prjnesel
je ySlov. Nar." javno zahvalo g. nadučitelja, St. Kovačiču, v imenu „šolskega mladeža" (!) vsem vdeležnikom šolske veselice.
Da bi pa svet slovenski morebiti ne popra-ševal, kakošna da je bila ta veselica, predložil je neki dopisun že celó pozabljeno stvar spet nekoliko pregreto po „tritjedenskem" kuhanju v „Slov. Nar". štv. 216. narodnjakom za prebavo in meni za vezilo iz edinega namena, da bi za-mogel moje osebe po nekem meni celó nerazumljivem načinu predrzno in nesramno se lotiti, jezo si ohladiti in modrost svojo obelodaniti. Le poslušaj pošteni trg Središki! kar ti poveda „Narodov" dopisnik. V tvojem krilu — v sredini tvoji biva neka skrivna družba „neumne žev" pod vodstvom samega — kaplana, prava mračnjaška druhal, ki namerjava v svoji norosti še celó šoh) porušiti. — Nikar si, dopisun, zarad šole v skrbi ne bodi; vodja „neumnežev" je iskren prijatelj kršanske šole in nikdar še klical ni: „proč z šolo!" Za šolo ni nevarnosti nobene, morebiti za tebe, ker se pred neumneži kot pred kako pošastjo tako treseš. Skušaj le, da se ločijo bebci od modrih, kterim si menda ti vodja, ali pa nam trapaste „neumneže" po imenu navedi, da se s tvojo pomočjo in z lučjo tvoje modrosti obdelovati zacnó, preden vse Središče norišnica postane. Potem bi celó tvoja modrost, katere žali-bog Središčani doslej še ne poznajo, prepozno došla, in ti bi ob slavo prišel, da si svojimi dopisi v „Nar." Središčane na pravo pot pripravil. Ves tvoj vodja srediških „neumnežev."
M. SI. kaplan.
Iz Pišec, 14. sept. (Kmetje okoli Brežic pozor!) [Konec.] Liberalci so odstopili od vernega, nam vsem pravičnega programa in glasila: „Vse za vero, dom, cesarja!" in so si skovali nov program, po katerem so pa naredili liberalni poslanci veliko nam pogubljivih postav, med temi tudi to, da se sme vsak ženiti brez ozira na občinsko privoljenje, kar je vsim posestnikom v veliko nesrečo. Da bi liberalci ložej nas kmete premotili in zapeljali v svoje mreže, lažejo v svojih časnikih prav nesramno, kakor naj pokaže namesto 100 le naslednji primer. Pri volilnem shodu na Blanici poleg Sevnice je edini gosp. kaplan Tombah se poganjal za nam vsem pravični program, in torej za našega kandidata, proti precejšnemu številu dol^orjev, pisačev in študentov, pa je tudi vse premagal. Iz same jeze nad tem, da jim je vse spodletelo, so potem lažnjivo pisali v „Slov. Narod", da je gosp. Tombah prišel le zborovanja motit, da je v ta namen prignal cekmaštrov, mežnarjev, še celó hlapcev, da bi mu pomagali zborovanje motiti; da je tem ljudem kupil piva in vina, da so vsi pijani prišli, da je najmarljivišim kričačem celó plačal po 50 kr. itd." Ko je pa g. T. svojo in nazočih kmetov čast braniti hotel, ni uredništvo „Naroda" pisma
sprejelo, ampak ga še le Ljubljanska sodnija k temu primorala.
Kmetje, kteri se bojite zameriti liberalnim kolovodjem in verujete takim lažnjivcem, spametujte se vendar enkrat; ne poslušajte nikogar, kdor koli nam priporoča g. dr. Vošnjaka, najhujšega liberalca!
Volimo vsi skupaj pravičnega moža, kteri ljubi milo domovino slovensko, kakor Vodnjak, če ne še bolj, kteri je pa tudi zvest kristjan; kajti le takošen mož, ki mu je mar za sv. vero in njene šege, za krščansko vzrejo šolske mladine, le takošen mož zasluži, da mu zaupamo. In ta mož je gotovo in zanesljivo č. g. kanonik Fr. Košar! Le ne poslušajte onih zavihancev, ki se mrdajo, češ, da je g. Košar — duhovnik! To je res, pa vedite, da mora kat. cerkev in moramo tudi mi katoličani v državnem zboru (če bo kaj z njega) imeti zagovornikov, ker liberalci na nas hudo naskakajo. In kdo bo naše najsvetejše zadeve bolj zastopal, kakor moder duhoven, kakor-šen je po vsem Slovenskem znani g. Košar? Sicer je pa ta gospod kot naš deželni poslanec v Gradcu dovolj pokazal, da ve tudi posvetne naše zadeve prav dobro zastopati. —
Gg. Tanšeka in Srnca pa lepo prosimo, ne begajta nam tukaj ljudi, kteri so slabo ali nič podučeni, vsaj z drugimi tako nič ne opravita, v motnem ribe loviti pa ni častno delo, kakor menda sama vesta. Volitve so za kmetske občine, ki vedó brez vaju in drugih liberalcev, koga da imajo za poslanca voliti. Prijatelj ljudstva je le, kdor spoštuje njegove želje in navzore v vseh, torej tudi v verskih rečeh. Kdor pa ljudstvo šunta ter mu liberalca za poslanca vsiluje, ko katolškega, značajnega moža potrebuje, ni prijatelj ljudstva, ampak je goljuf in grd izdajalec! To si pomnite vsi liberalni hujskarji!
Bralce „Slov. Gospodarja" pa prosimo: po-dučujte nevedne svoje sosede, kteri nič ne berejo; vi ste podučeni, da poznate važnost sedajnih volitev. Prosimo pa tudi druge prijatelje zdrave omike duhovskega in svetnega stanü, glejte koliko je zdaj dela; ne držite križem rok ter ne bodite omahljivi, marveč delajte stanovitno za gospoda kandidata K osa rja!
Iz Savinske doline, 23. t. m. (Pojmi se ve-drijo., pravica napreduje.) Kakor se sploh čuje, se povsodi tudi tisti, ki so popred nekoliko omahljivi bili, vedno bolj odločujejo za pravno stranko. Tako sem zvedel v Gornje-savinskem okraju, kakor tudi v naši okolici. Celjske kmetske okolice župan je zdaj naravnoč z a preč. g. K o s ar j a. Temu je pripomogel veliko lažnjivi „Narod" in pa „Tednik", ki sta se po sili ljudem vrivala, psujeta in grizeta pa na vse strani, da ni nibčer več varen pred njima. Ljudje pa vendar imajo toliko zdrave pameti, da spoznajo., kde je laž, kde pa mirna resnica, in da duhovni tudi toliko vedó,
kakor pa mladiči: dijaki, pisači in pa nekteri učitelji. —
Javna zahvala. „Narodovemu" dopisniku iz Središča, štv. 216. čestitamo k njegovi izredni modrosti ter se mu v imenu več z nami enako mislečih zahvaljujemo za častni nam dani priimek „neum-nežev."
V Središču, dne 22. septembra 1873.
Ivan Kočevar, 1. r. občinski predstojnik.
Andraš Sejnkovič, 1. r. srenjski odbornik.
Mat. Vuk 1. r. posestnik.
Za poduk in kratek čas.
Naši „sicerkatoličaui."
Kakošna je pa ta nova vera „sicerkatoličanov"? To so možje, ki hotč katoličani veljati , po svojem vedenji pri volitvah pa katoliški cerkvi zaušnice dajejo, volilši nje najhujše nasprotnike: brezverske liberalce! — O tacih „si-cerkatoličanih" poje zadnjič razglašena pesnica : TgfC* „Ti kmetic praviš: „sim kristjan!"
Držiš pa ž njim, ki je pesjan".
Tako je g. Wretzel, „paverski kmet" pri Mariboru, kakor seje sam krstil, sicer skoz in skoz pošten mož, hodi sicer kot kristjan ob nedeljah in svetkih k Božji službi, je menda še, gotovo je pa sicer bil cerkveni ključar, in sploh sicer rad pomaga povsod, kjer gre za Božje čast, tudi sicer prijazno duhovnika pozdravlja — s kratka: g. Wretzl je sicer povsod katoličan, le v liberalui družbi pozabi, da sicer ni lepo in dostojno za zvestega katoličana, družiti se z liberalci.
Ravno je razposlal „provizorični volilni ko-mitč" v Mariboru po vsem okraji vabilo, vdeležiti se 24. dnč t. m. volilnega shoda v "VViestha-lerjevi gostilnici, kder se bode g. Konrad Seidl za kandidata kmetskih občin ponudil in pred volilci svoj program razlagal. Iu glete, tisti Wretzl, ki je sicer katoličan, je zraven liberalnega para: Fri-ccta Brandstetterja in Henr. Gasteiger'ja podpisan v vabilu „provizoričnega volilnega komiteta". Tedaj ni dvoma, da je sicer katoliški mož Wretzl zopet na strani cerkvi nasprotnih liberalcev, ter bo kakor sicer z a nj e delal!
V Poličanah je g. Hartner, kteremu daleč okrog slavo poj6, da je sicer dober katoličan, pa je vendar ob volitvah dozdaj še vselej zvest leib-gardist liberalnega stotnika Seidlna in dosluže-nega lajtnanta Friceta bil, ter za sebo potegnil mnogo volileev s Poličan, Studeuic in Makol, ker si nekteri z vožnjo pri njem mnogo zaslužijo, skoro vsi pa pri njem svoje pridelke prodajajo iu denar na posodo jemljejo.
In tacih mož, ki so sicer dobri kristjani in pošteni srenjčani, pri volitvah pa liberalcu svoj glas dajejo, je po slovenskih krajih žalibog le še preveč.
Kako je to mogoče? Vsaj vendar že vsak slepec vidi, v kako brezdno da je liberalizem Avstrijo pahnil. Ali se torej ne pravi vrabce v proso vabiti in tatovom lestvico držati, ako katoliški možje liberalcem do zmage pomagajo? Povejte, ki berete „Gospodarja", onim „sicerkatoličanom" resnico^kr-^ščansko: „Kdor ni z men6, je zoper mene!" — Kdor sovražnikom cerkve in krščanske šole svoj glas da, je sodeležnik vsega, kar ti v zvezi z drugimi liberalci zoper krščanstvo in kat. cerkev počenjajo.
Ce se pa ovi „sicerkatoličani" izgovarjajo s tem, da nemčurje le volijo zato, ker jim je za nemščino mar, jim recite, da Nemcem živa duša nemščine ne jemlje in tudi jemati ne more, da se pa Slovenci zarad nekterili nemških naseljencev pfenemčevati ne smejo in ne dajo!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Ital. kralj je zapustil Dunaj ter se podal v Berolin, zapustil je pa tudi zadosti britkih spominov povsod. Brezglavni, liberalni Duuajčanje so ga demonstrativno sprejeli in častili, kakor poprej liberalni Gračani, ki so ! na kolodvoru kričali „živijo! zmagovalcu nad ! papežem!" Pač puhla slava, z desetkrat večo ar-: mado zmagati krdelce papeževo, ki bi pa bilo brez i dvoma grozno udrihalo pa Garibaldincih, da niso ! sv. Oče mahoma klanja ustavili, ko so vidili, da je krv blagih junakov borečih se za čast in svobodo kat. cerkve in njenega poglavarja vendar predraga in prežlalma, da bi se žrtovala neprimerno močnejšemu sovražniku. Da je zagrizeno liberalstvo, podhujskano po židovskih listih in v službi fiamasonov, zakletih sovražnikov kat. cerkve, pri tej priliki s poslavljcnjeni in mrskim li-zanjem Viktorja Emauvela svoje mrzenje proti kat. cerkvi prav očevidno pokazalo, temu se nikakor ne čudimo; da je pa tudi eden slovenskih listov ob tej priliki z židovsko-liberalnim časnikarstvom v isti rog trobil ter katoličane in poglavarja svete cerkve prav nesramno napadal in psoval, to je zares prežalostno. Ta psevdo-liberalni slov. časnik, ki oskrunja lepo ime: „slovenski narod", drzne se pisati, da ni ital. kralj nikomur krivice storil, marveč je le — v imenu narodnosti, (ki pa nikjer na Italijanskem najmanjše krivice trpela ni) „zapodil male „despote" •(samosilnike) iz Neapo-lja, Parme in Modene in — Rima." Potuhnjenec je izpustil vladarja Milanske in Benečanske pokrajine, ki je tudi bil izrinjen iz svojega posestva, ker se ni upal list, tudi avstrijskega vladarja med „despote" vvrstiti. — Naposled se ta sloven ski politikar do tal priklanja novi Italiji in njenemu kralju, „ako ne sega po naših slov a nkih zemljah!" Za to ne bo šel Lah politikarjev v Ljubljano vprašat, ali mu dovolijo segati po slovanskih zemljah ali ne; gotovo je pa, in „Narod"
je to iz knjižice nekega ital. profesorja pred nekaj j v obrtuiji, dežela pa v denarnem oziru na krep-
časom sam razglasil, kakor tudi Lamarmora v svo-	kili nogah ne stoji, utegnejo Judje deželo ravno
jih razkritjih spričuje, da Italija sega po slovan-	tako poplaviti in izžeti, kakor so Galicijo, ki je
skih — avstrijskih deželah in po južnem Tirolskem,	celó v židovskej oblasti.
Je smel ital. kralj po nauku tega lista v imenu	Na Ogerskem poka na vseh straneh dr-
narodnosti vzeti one pokrajine, se mu tudi ugovar-	žavno poslopje. Višji poveljnik honvedski graja
jati ne more, ako v imenu iste narodnosti seže še	očitno v dnevnem ukazu velike napake v národni
delj in mejo pri Postojni in v Trbižu napravi!	armadi, kterej manjka poglavitne stvari: pokor-
Tako strmoglavi krivična sodba o Rimskem vpra-	šine in udauosti podložnih proti predpostav-
šanji, ki je jedro vsega, liberalce v blodnjak ne-	ljeuim. — Alj „ukazi" ne pomagajo nič; pokor-številnih drugih krivic. j šina in vestna udanost prihaja le — iz živega
Prihod Emanvelov na Dunaji je tudi povod	krščanstva. Iz druge strani je pa blagostanje
dal, da se je „Vtld.", ki je 17. t. m. črno obrob-	dežele uničeno. „Kuga davi vsacega 10. človeka"
ljen članek, kateri je pa že 1. 1870 svobodno smel	— piše Dun. liberalen list, — „pridelkov še ni
iti po svetu, zarubil, češ, da ne gre v tem hipu	za pol toliko, kot v slabih letih, žita ni za vsak-
razglašati grozovitosti, ki so se pred 3 leti v Rimu	denji kruh, še manj pa za setev; davkov ne pri-
godile. Zabranjeno je bilo tudi mrtvaško opravilo	haja ne najmanjši del; obrtnija peša, trgovci fa-
za papeževe junaške vojake, ki so v obrambi Rima smrt storili. Ital. kralj mora prav slabih jeter biti, da se je tako skrbno odvračalo vse, kar bi ga bilo le količkaj pretreslo.
Koroško. Slov. pol. društvo „Trdnjava"
lirajo dan na dan! Vrh tega je vsa uprava, pravosodje, posebno pa državna blagajnica v najža-lostnejem stanji. Vlada si skuša z izposojenim denarjem pomagati".
Vnenje države. Na Švicarskem gre ka-
razglaša v soglasji z državno-pravno stranko kor prve čase krščanstva za paganskimi vladarji, v kratkem, jedernatem oklicu kot kandidata za Vlada je 69, svojemu postavnemu, a pregnanemu drž. zbor: čast gosp. A. E i n s p i e 1 e r j a, c. k. škofu udanih duhovnikov odstavila. Ako kteri profesorja in dež. poslanca za Celovško - Veli- kako sveto opravilo opravi, ga ovadi žandarme-kovski okraj, in g. F e r d. V i g e 1 e - ta, posest- rija in brž sledi kazen. Ker se Bernska vlada nika v zilski Bistrici za Belaško-Boroveljski okraj, očitne nevolje katoličanov boji, je poslala vojakov — Za nemško stran postavlja pravna^ stranka v one kraje. Ako le iskrica prileti v streho, nav-za kandidata: g. J u r. P o n g r a c a, v Šent-Vid- j stane splošen požar.
skem, Fr. barona Reyer'ja v Spitalskem okraji.	Na Španskem je postal liberalni republi
Na I s t e r s k e m, kder je hotel g. dr. Voš- j kanec Kastelar pravi diktator (samovlastnik), ki njak s pomočjo urednika „Sloge" volilcem z ne- hoče z mečem in svincem nepokorne vojake ugnati,
kim volilnim shodom na pomoč priteči, pa ga niso pozvali, sta postavljenja za kandidata v kmetskih občinah: Prevzvišeni pospod Ju raj Dobrila,
da služijo republikanski vladi. — O Karlistih so si razna poročila navskriž. Od ene strani se po-oča, da so pri Tolosi dva republikanska generala
Poreški vladika, inDinko Vitežič, svčtnik zmagali in mesto vzeli, od druge pa, da je gene-pri namestniji v Zadru. — Radovedni smo, bode j ral republ., Loma, še v mestu in z vsem preskrb-li „Narodova" stranka tudi tukaj in za Koroško ljen. Da je pa vojaška moč Karlova precej ve-svoje ponudnike ponudila, kakor je to storila za lika že, pričuje Kastelar sam, ki je v narodni Štajersko, Kranjsko, Goriško in Tržaško ? Za Šta- skupščini obstal, da ima Don Karol več kot
jersko od „Naroda" postavljenih ne bomo imenovali, ker so itak znani, in ker je prežalostna pri-
50.000 mož.
V Ameriki je navstal nenadama, kakor
kazen, da Slovenec Slovenca pri volitvah spodriva, ! pri nas finančni „tresk", ter je nekoliko velikih ko bi se vendar povsod ravno tako lehko spora- ! trgovcev obnemoglo. To pa sega čez morje v Ev-zumeli, kakor smo se v Mariboru. Sicer pa ne ropo, ker so dnarne zveze kot mreža povsod raz-more nič tako spodkopavati zaupanja do „Naro- peljane.
dovih" ponudnikov kakor nevarno sočutje „Ta- |	-
gespošte", ki opominja nemčurske ustavake, da	RazriP stvari
naj za Celjski in Ptujski okraj posebnih kandi-i	naglic bivctii.
datov ne postavljajo), ker sta slo vensko-liber al-	(Nate ga, poslanca SeidVna!) Veljaven mož,
na itak tudi nemčurskim liberalcem všeč. Cestista- ki pozna Seidfna in nja obnašanje skoz in skoz, mo k tej lepi zvezi, o katerej nismo nikdar dvomili, nam popisuje večnega kandidata tako-le: „S. je
kajti vrana vrani oči ne izkoplje!
Hrvaško. Pl. g. Mažuranič je te dni za bana prisegel. Tudi „Obzor" je zadovoljen s tem,
človek, kateremu je kat. cerkev kot trn v peti. Kakor nja prijatelj Frice v Radvanji dela S. na to, da se v šoli ne besedica slovenska ne bi več
ker je M. skoz in skoz naroden in pošten mož. j slišala, še moliti ne smejo otroci v ljubem mater-— Dež. zbor je sklenil postavo, vsled katere so nem jeziku. Ustil se je kamški strah, da se bo Judje na Hrvaškem enakopravni z drugimi ver- celó krščanski nauk moral slovenskim niki. To je sicer liberalno; dokler pa ljudstvo otrokom v nemščini razlagati, kakor je trinog
Biemark v poljskih šolah na Poznanskem ukazal. — Učiteljem prepoveduje imena v slovenščini pisati ! Nezakonskim, ki ga za to prosijo, pusti skupaj stanovati, češ, naj imajo otrok kolikor hočejo, jih bomo že v srenje mater spravili, če jih matere preskrbljevati ne morejo. Ko bi SeidTna povsod tako poznali, kakor ga poznamo tukaj — piše omenjeni mož — gotovo bi ga ne eden več ne volil! — Volil ga gotovo nihčer drugi ne bo kakor nemškutar-ske prismode, kterim je nemškutarija več kot blagor slov. ljudstva, kat. cerkve, srenj in šolske mladeži.
(Kat. pol. društvo^ v Honjictlll) naznanja svojim udom, da bo Smihelsko nedeljo (28. t. m.) zbor v tisti knezovi hiši, kjer so bile poprej sodnijske kancelije in štibernica. Začetek ob pol štirih popoldne.
„Neue freie Prese". Wien.
"VVohlgeboren Herrn Dr. Gregoric inMarburg!
Hier folgt Ihr Korrespondenz - Honorar ftir August pr. 2 fl.
Iz teh besedi razpečatenega lista sem še le spoznal, da ni list na pravo adreso došel. Naj se torej pravi adresat pri meni oglasi in zaslu-žeui honorar prejme.
Dr. Lavosl. Gregorec, v Mariboru.
Tržna cena.
pretekli teden
Pšenice vagan . . . Rži	„ ...
Ječmena „ ... Ovsa „ ... Turšieo (koruze) vagan Ajde
Prosa	„
Krompirja	„
Sena.....cent
Slame (v šopkih) „ „ za steljo „ Govedine funt . . . Teletine „ ... Svinj etine „ ... Slanine „ ...
V Mariboru
V Ptuju
fl. I k.
7 4 4 1 4 4 4 1 1 1
V
Celju
fl. k
7 4
4 2
5 4 4 2 1
80 60 28 32 40 40
V
Varaž-dinu
fl. k. 7 5
3 1
4 4 4 1 1 1
■>oteriJiie številke:
V Gradci 20. sept. 1873: 51 7 72 36 46. Prihodnje srečkanje: 4. oktobra.
Hi a novo pripravljena ovi-(1—2) njena posoda,
in sicer 100 sodov po 10, 11, in 12 veder v celč dobrem stu nju je za prodati, vedro po 1 gld.
¡Mf£* Izdelki g. puškarja so bili na Dunajski razstavi 1873 premiirani s svetinjo za zasluge.
Ces. kralj, dvorni
puškar v Mariboru
Ivan M. Erhart,
priporoča:
Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od ... .
puške dvocevke od spredej za nabijati iz svila (drota) . . .
Lefaucheux (lefoše) iz svila od ... .
Lancaster (lenkaster) iz svila od ... .
Revolverje ....
Pistole dvocevke . . „ enocevne . .
12 gld. do najvišje cene.
18 „	n	»	ti
30 „	n	»	D
44 „ o	n	n	n
8 „ 2 gld. 1 „	50 kr. 30 „	n	n
Martin Krušic,
3-3
doktor vsega zdravoslovja, naznanja p. n. občinstvu, da se je v Oelji, v gospodski ulici, v g. Janič-evi hiši h., št. 124 vstanovil.
2-3
Oznanilo.
Na l'Milnici c. k. učiteljske izobraževalnice v Mariboru se šolsko leto prične 1. oktobra 1873.
Vpisovanje učencev, ki hočejo vstopiti v to šolo, se vrši 29. in 30. septembra dopoldne. Do-tični naj se s svojimi starši ali njih namestniki v ravnateljski pisarni c. k. učiteljske izobraževalnice (Gambrinushalle I. St.) oglasijo.
V Mariboru 17. septembra 1873.
C. kr. ravnateljstvo.
1—1
Fant,
18 let star, želi se orglarstva učiti. Gospodje, ki dajejo poduk v orglarstvu, naj blagovolijo pogoje, pod katerimi so pripravljeni tega učenca v
20 kr. Pozveduje se v Mariboru, koroškem pred- P^uk vzeti' naznaniti do 1 oktobra uredništvu ..	i ••	„olov. gospodaria . Ucenec opravi a rad za
mesiji stev 41. v prvem nadstopji.	| gag poduka y orelarstvn tudi mežnarijo.