X C. J. Z

1

'

; V r ■.' ;■' < t  v  j -.■■■■ 5 - •. •

••-v  ;;v-v* - V- v  V' _• •• .•-

'

.

• ' - k. •: ' ' ' .

1  '.N. •• - >\

./■'rV Vv.' ' • y'.---k<v  <5 •

_

■ •

'

■ . 'k-: . . ^

<*' '-n'. • .V,:-'; 1  ' i k'


s

5 \

y; \/-r

A> -v. \

s|% •.
»»

v t

ipl

4 ! $

’•' j* r , \ ■  ;

t

'V vv’v

- 1  ‘Uc‘f ’ • ■ '- > j^L*


• •• •

' ■

.. . • . ' ... i ' vV

, v. V ! \' ;  v-^vS y „

v. - : -T-.' • '.v '

' . . . -W-’ v:,-\ > • - ^ '' ‘

.


■.'o% • .{<




•/ ,v>. iv


s m

•’oJ\ A"'/ ,  *•> '•.. . ..


//„>'. ■ ‘ ■ ‘ S


.

‘r/'"

S$? •• '

■IDOL» ILuJLk.J

^laia

od fvetiga

Alfonza Marije ort Lignori,

fhkofa pri f. Agati, in sazhetnika drufhtva prefvetiga
Svelizharja.

Is italianfkiga preftavil

BLAS H POTOZHNIK,

fajmofliter v §hent-Vidu nad Ljubljano.

F Mjfubtfani, 4843,

Minil Joshef Blasmk.

V natif teh bukev Ib nhloftljivi Firfht

GOSPOD GOSPOD

A«yM A&MI)

jubljanfki Shkof, dovolili 4. Velkiga ferpana
1845.

!fj lOOOli^

0(1 mnogih

tl jan j polioilmofti

na zhaft

prefvete Devize Marije.

Jlebef kraljiza je tako radodelna in hva-
leshna, de fvoje flushabnike sa nar manjfhi
djanja poboslmofti s velikimi dobrotami pla¬
zila, pravi f. Andrej Kretanfki. De pa te
gnade is fvojih poboshnih djanj na zhaft Ma¬
rije dofeshemo, fte dve rezili potrebni; pervizh
mora tifti, kteri jih opravlja bres fmertnih
grehov biti, lzer bi Marija takimu rekla, kar
je neki dan pregrefhnimu vojaku djala, kteri
je, kakor fveti Peter Zeleliin pripoveduje,
vlak dan nektere poboshne djanja na zhaft
Matere boshje opravljal. Ko je bil namrezh
ta vojak en dan hudo lazhin, fe mu je pri-
kasala prefveta Deviza, in mu je ponudila nar
boljfhi jedi, ktere fo bile pa v tako umasani
polodi, de li ni upal fe jih dotakniti. Prefveta
Deviza mu pravi: Lej, jeli lim Mati boshja,

4

in lim prifhla tvojo lakot potolashit. Pa jeft
ne morem, pravi vojak, teh jedi is take po¬
hode vseti. Kako je pa mogozhe, odgovori
Marija, de ti hozhefh, de bi jeft tvoje po-
boshnofti djanja vefelo fprejela, ker mi jih s
tako gerdim ferzam nolifh? Ko je vojak to
saflil'hal, fe je fpokoril, je fhel v pufhavo,
in njegovo fmertno uro fe mu je prikasala
Marija , in ga je v nebefa peljala. — V per-
vim delu teh bukev lim rekel, de je nemo-
gozhe, de bi bil zhaftivz Marije vezimo po¬
gubljen; tode to fe more saftopiti s tem pri—
ltavkam, de je tak v gnadi boshji , ali de faj
sheli greh sapuftiti, ker mu bo takrat Marija
gotovo pomagala. Ko bi pa kdo ne jenjal
greha delati, s upanjem, de ga bo Marija vfe
eno svelizhala, bi bil fam kriv, de je nevre-
din in nepripravin, de bi mu Marija na po-
mozh prifhla. Drugizh , de bo poboshne dja¬
nja na zhaft Matere boshje s pridam opravljal,
mora zhlovek ftanovitin v flushbi Marije oftati.
Sla novim It lama saflushi krono, pravi f. Ber¬
nard. — Ko je bil poboshni Tomash Kempen-
fki fhe majhin fant, je imel navado vfak dan
nektere molitvena zhaft Marije Devize oprav¬
ljati. Sgodi fe pa, de jih je enkrat opuftil;
posneje jih je opuftil zel teden, na sadnje pa
zlo popolnama. Na to fe mu prikashe Marija
po nozhi v fanjah, ki je njegove tovarfhe ob-

5

jemala; ko je pa do njega prifhla, je rekla:
Kaj hozhefh imeti od mene, ki fi fvoje mo¬
litve opuftil? Prezk beshi od mene, ti nili
vredin, de bi te objela. Na to fe sbudi To¬
ma.sli , je bil vef preftrafhen, in od tega dne
je sazhel fpet fvoje navadne molitve oprav¬
ljati. Rihard prav govori, ker pravi, de,
kdor Marii ftanovitno flushi, njemu je blagor
v njegovbn upanji, ker fe vfe sgodi, kar
sheli; ker pa nilizhe sa terdno ne ve, de bo
ftanovitin, sa to tudi nilizhe pred fmertjo sa
terdno ne ve, de bo svelizhan. Lep nauk je
poboshni mladenzh Janes Berhmans, is drush-
be Jesufove, pri fvoji fmerti fvojim fobratam
sapuftil. Ko fo ga namrezh oni prafhali, ktere
poboshne djanja Materi boshji nar bolj dopa-
dejo, in fkos ktere bodo njeno pomozh nar
bolj gotovo dofegli, je odgovoril: Tudi nar
manjfhi poboshno djanje je sadofti, de fe le
ftanovitno opravlja.

Prav kratko in s malimi beledami bom
tukej mnoge djanja poboshnofti nafhtel, ktere
moremo na zliaft Matere boshje opravljati, de
njeno pomozh dofeshemo, in miflim, de bo
to nar boljfhi, kar fe v teh bukvah najde.
Med tem pa fvojim ljubim bravzam ne priporo-
zliujem toliko, vlili teh poboshnih djanj oprav¬
ljati, temuzh priporozhim jim, de tifte, ktere
fi bodo is vfih sbrali, ftanovitno opravljajo,

6

in de naj fe boje de jih bo Mati boshja sa-
puftila, zhe jih bodo tosliljivo in neftanovitno
opravljali. Oh koliko tihih, kteri sdaj v peklu
terpe, bi bilo svelizhanih, ko bi bili pobosh-
ne dela, ki fo jih na zhaft Marije sazheli,
do konza fpeljvali!

l*ervo djanje pohoslmoM.

Ave Maria.  — Zhefhena Marija.

To pozhefhenje angelovo je prefveti De-
vizi slo prijetno, sakaj to je ravno tako, ka¬
kor de bi ji tiho vefelje, ki ga je obzhutila,
kadar ji je angel Gabriel osnanil, de bo Mati
boshja poftala, s to molitvijo ponavljali; s
tem namenam moramo toraj Marijo prav po-
goho s to molitvijo posdraviti. „Posdravi jo
s angelfkim zhefhenjam,“ pravi poboshni To-
mash Kempenfki, „sakaj tega rada flifhi 44 .
Neki dan je rekla Mati boshja f. Mehtildi, de
ni mogozhenizhboljigahuriti, kakor njo s Ave
Maria  (zhefhena Maria) posdraviti. Enkrat
je fveti Bernard prav dobro flifhal, de ga je
podoba Marije posdravila s befedami: Zhe-
fhen bodi Bernard. Sveti Bonaventura pravi,
de Marija vfelej s kako gnado nasaj posdra-
vi; sakaj tako odgovori Marija vfelej tihim,
kteri jo pozhafte. Rihard priftavi: Ali bi bilo
pazh mogozhe, de, zhe kdo k Materi Gofpo-

7

dovi pride, in ji rezhe: Zhefhena li Marija,
bi mu mogla kako gnado odrezhi? Matiboshja
farna je fveti Jederti obljubila, de ji bo fmertno
uro tolikokrat na pomozh prifhla, kolikorkrat
je ona nji zhefhena Marija rekla. Svelizhani
Alan fhe pravi, de, kakor fe pri Zhefhena
Marii vfe nebefa vefele, tako hudizh trepeta
in beshi. Tomash Kempenfki ravno to poterdi
is laftne fkufhnje, in pravi, de fe mu je en¬
krat sgodilo, de, ko je Zhefhena Marija mo¬
lil, je hudizh nevtegama sbeshal. — Ta mo¬
litev fe na tole visho vtegne opravljati:

1. Ali fe molijo sjutraj in svezher, ka¬
dar fe vftane, ali fpat gre tri Zhefhena Ma¬
rije s obrasam na tleh, ali pa faj klezhe, in
k vfaki Zhefhena Marii fe priftavi tale mo-
litviza: t$kos fvoje zhifto bres madesha fpo-
zhetje, ozhi/ti, o Marija, moje telo in mojo
dufho.  Na to le profi Marija sa njen shegen,
kakor je fveti Staniflav vfelej delal, in fe
poda pod pomozh Marije, in jo profi, de bi
naf zhes dan ali pa po nozlii greha obvaro¬
vala. Sato je tudi dobro de fe obeli k poftelji
lepa podoba Marije Devize.

2.  Navada je tudi moliti angelfko zhe-
fhenje s navadnimi tremi Zhefhena Marijami
sjutraj, o poldne in svezher. Papesh Janes
XXII. je bil pervi, ki je na to molitev od-
puftik dodelil, in fzer pri ti priloshnofti, ko jo

8

pater Krasset pripoveduje. Sgodilo fe je bilo
namrezh, deje neki hudodelnik, kije bil ob-
fojen foshgan biti, ker je pred prasnikam
osnanenja Marije Devize tifti vezher Materi
boshji fe priporozhval, v fredi ognja shiv
oftal, tako de fe fhe njegove obleke ogenj ni
prijel. Posneje je Benedikt XIII. tiftimu, kteri
angelfko zhefhenje moli vfakrat fto dni od-
puftika, v sazhetku mefza pa popolnama od-
puftik dodelil, zhe fe je fpovedal in obhajal.
Pater Kvasset fhe priftavi, de je Klemen X.
fhe druge odpuftike pridjal, zhe fe k vfaki
Zhefhena Marii fhe moli: Bogu in Marii bodi
hvala.  — Vzhafi je vfak, kadar je svonilo,
pokleknil in angelfko zhefhenje molil, dan
danafhni je pa tega nekterih ljudi frarn. »Sveti
Karl Boromej fe pa ni framoval s vosa al s
konja ftopiti in angelfko zhefhenje na zefti
ali pa tudi v blatu klezhe moliti. Pripoveduje
fe, de je neki menih, ku je bil prelen med
svonenjem k angelfkimu zhefhenju poklekniti,
vidil, de fe je svonik ali turn trikrat priklo¬
nil, in flifhal je glaf, ki je rekel: Lej, ti fhe
tega ne fturifh, kaj- neshiva ftvar ftui-i. Tukej
je tudi treba vediti, de fe po raslaganji Be¬
nedikta XIV. ob velikanozhnim zhafu nameft
angelfkiga zhefhenja moli Regina cceli,  to je:
Vefe/i fe nebefhka kra/jiza  itd. in de fe v
faboto vezher in v nedeljo ftoje moli.

9

3. Tudi je dobro Mater boshjo vfelej,
kadar kdo fliflii uro biti, s eno Zhefhena
Marijo pozhaftiti. Alfons Rodriguez je vfako
uro Marijo na to visho posdravljal; kadar je
po nozhi ura bila, takrat ga je angel sbudil,
de ni te molitve nikoli opuftil.

4. Vfakrat, kadar fe s doma gre ali
domu pride fe lahko Mati boshja pozhafti s
eno Zhefhena Marijo, de bi naf doma in su-
naj greha obvarovala 5  tudi fe ji takrat v duhu
noge kufhnejo, kakor Kartusiani fture.

5. Kadar vidimo podobo Marije, jo s
eno Zhefhena Marijo pozhaftimo. Sato bi
imeli tifti, kteri lahko fture, na fvoji hifhi lepo
podobo Marije napraviti, de bi jo memo gre-
dozlii pozhaltili. V Neapelnu.in pofebno v Ri¬
mu fe najdejo prav lepe podobe Matere boshje,
ktere poboshni ljudje po potih naftavijo.

6 . Sveta zerkev je napravila, de fe vle-
lej , preden fe sazlmo duhovfke molitve, po¬
prej Zhefhena Marija moli, in de fe tudi
vfelej s Zhefhena Marijo fkonzhajo; sato bi
fe tudi prav dobro fturilo, ko bi 1 'e pri sa-
zhetku in pri konzhanji vfaziga djanja Zhe-
fhena Marija omolila: pravim pri vlak i  m dja-
nji, naj bo duhovno, poftavim pri molitvi, pri
fpovediin obhajilu, pri duhovnim branji, pred
pridigo in po pridigi itd.; ali ko bi bilo tudi
le po Cvetno opravilo, kakor pri uzlienji, ka-

10

dar fe komu kak fvet da, pri delu, ali pri
jedi, ali kadar fe k pozhitku gre. Gotovo
nam bodo take djanja, ktere fo med dvema
Zhefhena Marijama opravljene, veliko shegna
dale. Vfelej, kadar sjutraj vftanemo, kadar
ozki sapremo, de bi safpaii, v vfaki fkufh-
njavi, v vfaki nevarnofti, kadar fe jesa in
druge take ftrafti v naf vsdigujejo, vfelej bi
imeli eno Zhefheno Marijo moliti. iStiiri to,
ljubi moj braviz, in bofh vidil, kako veliko
prida bofh is tega imel5 premifli tudi, de pri
vfaki Zhefhena Marii dvajfet dni odpuftika
lahko dofeshefh. Sraven tega pove pater
Auriemma, de je fveti Mehtildi Marija De-
viza frezhno fmert obljubila , zhe bo vfak dan
tri Zhefhena Marije na zhaft nje mozhi, nje
modrofti, in nje dobrote moliia. Neki dan
je rasodela Mati boshja svelizhani Johani is
Franzije, de je Zhefhena Marija nji slo do¬
padljiva molitev, pofebno zhe fe defetkrat na
zhaft njenih defet zhednoft moli. Ta pifar pri-
ftavi vezli odpuftikov, ki fo s temi defetimi
Zhefhena Marijami fklenjeni.

Dni^o sijanje poboslinofti.

Devetodnevne poboshno/li na zhaft Marije.

Zhaftivzi Marije fo prav fkerbni in go-
rezhi devetodnevne poboshnofti ali novene na

11

zhaft prašnikov Marije opravljati, sa kar jim
Mati boshja. bresfhtevilne in imenitne dobrote
dodeljuje. Neki dan je vidila f. Jedert veliko
dufh pod Marijnim plajfham, v ktereje ta zha-
ftita kraljiza ljubesnivo gledala; na to je safli-
fhala fvetniza, de fo to dufhe, ktere fo fe s po-
boshnimi djanji tifte dni pred prasnikam nebo-
vsetja Marije Devize sa ta prašnik prav pri¬
pravljale. — Pri devetodnevnih pripravah fe
samorejo takele poboshne djanja opravljati:

1. Se opravi premifhljevanje sjutrej in
svezher, sraven fe obifhe 1’veto refhnje Telo,
in fe priftavi na konzu devet Ozlie nalhov in
Zhefhena Marij in devet Zliaft bodi Bogu
Ozhetu.

2. Se  obifhe trikrat Deviza Marija pred
kako njeno podobo, fe da hvala Bogu sa
gnade, ktere ji je dodelil, in fe profi Mati
boshja sa kako pofebno gnado; pri enim tih
obifkanj fe lahko opravi molitev, ktera fe
najde na konzu vfakiga premifhljevanja sa
prašnike Marije.

S.  Tudi fe lahko obude djanja ljubesni
do Jesufa in Marije, ker ni mogozhe nizh
bolj dopadijiviga Materi boshji fturiti, kakor
zhe njeniga vSina prav ljubimo, kakor je Ma¬
rija farna rasodela f. Brigiti: ,,Zhe hozhefh,
de ti bom prav nagnjena, morelh mojiga Sina
Jesufa ljubiti,“ je rekla Mati boshja.

12

4. Vfe dni, dokler devetodnevna po-
boshnoft terpi, fe lahko moli eno zli eter t ure
is kakih bukev, ktere od zhafti Marije De¬
vize govore.

5. Tudi prav dobro je, zhe le kako unaj-
no pokorjenje na zhaft Marije opravi; zhe fe
difziplina, ali zhe fe zilizij noli i. t. d. in ob
enim fe pofti, ali li pri jedi kako fadje ali
kaka jed, ktero nar rajlhi imamo, odrezhe,
ali faj nekaj take jedi li priterga; ali zhe fe
kake grenke seli v ufta vsamejo. Pred pras-
nikam ta dan fe tudi lahko pofti ob vodi in
kruhu; tode vfe to fe fme le s pofebnim dovo-
lenjam fpovednikovim ftoriti. — >She boljfhi
je, zhe fe med devetodnevno poboshnoftjo od
snotraj pokorimo, zhe fe sdershimo, de is pre-
radovednolii kaj ne gledamo, ali ne duhamo,
zhe fino prav pametni, zhe molzhimo, zhe fmo
prav pokorni, zhe s nejevoljo ne odgovarja¬
mo, zhe sopernofti prav voljno terpimo, in
vezli taziga, kar samoremo bolj bres lkerbi
savoljo prasne zhaftisheljnofti in s vezhim sa-
flushenjem fturiti, bres de bi fpovednikoviga
dovolenja sa to potrebvali. ■—- Nar boljfhi pa
je, zhe li pri sazhetku devetodnevne pobosh-
nofli naprej vsamemo kak pregrefhik, kteriga
navadno kurimo , sapuftiti. Nar boljfhi ku¬
rimo, zhe pri vlakim pred imenovanim obi-
1'kanji, Boga prolimo sa odpufhenje grehov,

13

ktere fmo kdaj delali, in fklep ponovimo, v
greli vezh ne dovoliti, sa kar potem Marijo
sa |ioniozli profimo. Marii Devizi ne more¬
mo bolj dopadljivo flushiti, kakor zhe njene
zhednofli pofnemamo; salo je dobro, zhe li
pri vfaki deveto dnevni poboslmofti naprej vsa-
memo, kako pofebno zhednoft Marije Devize,
na ktero naf prašnik opomni, pofnemati. Po¬
lku-im , pri prašniku zhiftiga fpozhetja Ma¬
rije ii naprej vsamemo, v ti fveti mifli fe va¬
diti,; pri rojftvu Marije, ponovlenje duha, s
fklepam ftan mlazhnobe sapuftiti ; pri ofrovanji
Marije, odtergati fe od vlili rezili, na ktere
fmo fhe nar bolj navesani; pri osnanenji Ma¬
rije, ponishnoft in prenafhanje sanizhevanja
i. t. d.: pri obifkvanji Marije, ljubesen do blish-
niga 1'kos vbogajme dajanje ali faj fkos to,
de sa grefhnike molimo: pri ozhifhvanji Ma¬
rije, pokorfhino do vikfliih, in poflednizh pri
nebovsetji Marije, odterganje od vliga, s fkle¬
pam vfe tako fturiti, kakor de bi fe sa fmert
pripravljali, ker moramo ref shiveti, kakor
de bi bil vfak dan sadnji nafhiga shivljenja.
Z!ie bomo devetodnevne poboslmofti tako
opravljali, bomo gotovo veliko prida is tega
dofegli.

0. Tudi bomo prav fturili zhe fvojiga
duhovniga ozlieta sa dopufhenje profimo, de
bomo lineli, ne le na prašnik Matere boshje,

14

ampak tudi ktere druge dni med devetodnevno
poboshnoftjo k fvetimu obhajilu priftopiti. Pa¬
ter Segneri je djal, de Marije ne moremo bolj
zhaftiti, kakor de fe s Jesufam fklenemo.
Mati boslija farna je rasodela neki fveti per-
fhoni, kakor fe bere pri patru Krasset, de ji
nizh ne moremo dati, kar bi ji vezhi vefelje
fturilo, kakor fveto obhajilo ; sakaj pri fvetim
obhajilu nabira Jesuf v dufhi fad fvojiga ter-
pljenja,od kodar tudi pride, de Marija nizh
bolj od fvojih flushabnikov ne sheli, kakor
fveto obhajilo, in jim govori: Pridite, jejte
moj kruli, in pijte vino, kteriga fim
vam jeft smel  hala.

7 .  Sadnjizh moremo v prašnik Marije
Devize, po fvetim obhajilu farni febe Materi
boshji v flushbo dati, in njo sa gnado profiti,
de bi zhednoft dofegli, ktero fmo li naprej
vseli, ali pa kako drugo gnado. Tudi je do¬
bro, zhe fi vfako leto smed prašnikov Matere
bofhje eniga sberemo, kteri naf bolj k po-
boshnofti vnema; k temu prašniku fe prav
pofebno pripravimo, de bi fe vnovizh in fhe
bolj Materi boshji v flushbo sdali, ker fi jo v
fvojo gofpd, priprofhnizo in mater svolimo.)
Pri ti priloshnofti moremo tudi Mater boshjo

Na konzu teh bukev fe najdeta dva sgleda, kako fe
ta molitev sdaje famiga felje opravi, eden sa fe, eden
pa sa drushino.

15  —

sa odpufhenje profiti, de fino fzer bili pred to
leto tako sanikerni v nji flushbi, in obljubiti,
de bomo prihodno leto nji bolj svefto flushili.
Sadnjizh moremo Marijo profiti, de bi naf sa
fvoje flushabnike vsela, in nam frezhno sad-
njo uro dofegla.

Tretje djnnje pobosluiofti.

Roshnikranz in dnevnize na zlmfl
Marije.

Vfakdo ve, de je Mati boshja farna fve-
timu Dominiku molitev fvetiga roshnikranza
rasodela. Ko je bil namrezli ta fvetnik en
dan shaloftin, in fe je pri fvoji nebefhki Ma¬
teri pritoshil nad krivoverzi Albigeni, kteri
fo ob tiftim zhafu v zerkvi boshji velike smote
delali, mu je odgovorila prefveta Deviza: „Ta
semlja bo smiraj oftala nerodovitna, dokler
ne bo deshja zlies njo.“ Tu je fposnal f. Do¬
minik, de je ta desh molitev f. roshnikranza,
ktero more rasfhiriti. Na to je pridgoval ta
fvetnik povfod to molitev, ktero fo katolfhki
radovoljno fprejeli, tako de dan danafhni ni
nobene molitve, ktero bi verni vlili ftanov

*)  Dnevnize fe imenujejo tille zerkvene molitve, ktere
duhovni in minihi vfak dan po fvoji dolshnofti molijo,
ali pa tudi pojejo.

Opomin preliavljavzov.

bolj pogofto opravljali, kakor fveti roshni-
kranz. Koliko pazh krivoverzi v sadnjih fto-
letjih, Kalvin, Buzer in drugi, nifo pozheli,
de bi bili molitev f. roshnikranza odvrazh-
vali? Pa vfakdo ve, koliko je fvet ti molitvi
hvale dolshin. O koliko jih je bilo fkos njo
greha refhenih! Koliko jih je bilo fkos njo k
fvetimu shivljenju napeljanih, koliko jih je,
kteri fo sdaj v nebelih, in fo fkos njo frezhno
fmert dofegli! To fe lahko bere v veliko
bukvah, ktere od tega govore5 in nam je
dofti vediti, de je fveta zerkev to molitev
priporozhila, in de fo jo papeshi s veliko od-
puftkov obdarili. Benedikt XIII. je s roshni-
kranzam (sa tiftiga, kteri faj eniga treh de¬
lov na rosli ni kr anz od dominikanov shegnan
moli) vfe odpuftike fklenil, kteri fo roshni-
kranzu f. Brigite dodeljeni 5 namrezh fto dni
sa vfako Zhefhena Marijo in sa vfak Ozlie
nafli, kteri fe smoli. Verli tega dofeshe,
kdor roshnikranz moli, popolnama odpuftik
vfe vezhi prašnike Matere boslije, in vfe sa-
povedane prašnike zerkve, kakor tudi v praš¬
nikih vlih lvetnikov is reda f. Dominika, zhe
njih zerkve obilhe, in fe fpove in obhaja.
Vender je treba opomniti, de vfe to le sa tifte
velja, kteri fo v bratovfhino f. roshnikranza
sapifani, kteri tudi tifti dan, ko fo fe sapifali
popolnama odpuftik samorejo dobiti, kakor

17

tudi fto let odpuftika, zhe roshnikranz nolijo.
Kdor pol ure na dan premifhljuje, dobi vfa-
krat fedem let odpuftika, v sazhetku mefza
pa popolnama odpuftik.

De fe pa morejo odpuftiki s roshnikran-
zam fklenjenisadobiti, je treba ob enim fkriv-
nofti roslmikranza premifhljevati, ktere fe
najdejo v bukvah rasloshene ; zhe jih pa kdo
ne sna, je sadofti, zhe ktero fkrivnoft Jesu-
foviga terplenja, poftavim gajshlanja ali fmerti
nafhiga Gofpoda premifhljuje. Roshnikranz
fe more tudi prav poboshno moliti; kar to ti-
zhe, je rekla en dan Deviza Marija fvetiEu-
lalii, de ji je veliko ljublhi, zhe fe pet ras-
delkov roslmikranza pozhafi in poboshno moli,
kakor petdefet naglo in smajhino poboshnoftjo.
Sato je tudi dobro, de fe roshnikranz klezhe
in pred kako podobo Matere boshje moli, in de
fe v sazhetku djanje ljubesni do Jesufa in Ma¬
rije obudi, in fe sa kako gnado profita. Tudi
je treba vediti, deje boljfhi, zhe roshnikranz
s drugimi vkup, kakor zhe ga farni molimo.

Piavijo, deje male dnevnize Marije De¬
vize f. Peter Damiani sloshil; papesh Urban
II. je tiftimu, kteri jih moli, vezli odpuftikov

Vediti fe more, de fo papeshi v posnejih zbil lil) dovo¬
lili, te odpuliike tudi tiliim, kteri nifo sapifani, in de
tudi drugi klofhtcrfki, ne farni dominikani, oblali imajo,
jih dodeliti.

2

18

dodelil; tudi je Mati boshjavezhkratnasnanje
dala, kako dopadljiva ji je ta molitev, kar fe
bere pri patri Auriemma. Tudi je Marii ljubo
in dopadljivo, zhe nje litanije molimo, kjer fe
vfakrat dofeshe odpuftika dvefto dni; tako
tudi, zhe pefem: Ave mar is s tel/a  molimo,
ktero je Marija farna fveti Brigiti priporozhila
vfak dan moliti; ali hvalno pefem: Magnificat ,
v kteri jo s njenimi laftnimi befedami pozhafti-
mo, s kterimije zhaft boshjo osnanovala.

2ŽItetea*t© tljasije |»©?®©slm©ftf.

Poft na zhaft Marije Devize.

Veliko zhaftivzov Marije Devize je,
kteri fe ob fabotih in preddnevih prašnikov
Matere boshje nji na zhaft ob kruhu in vodi
poftijo. Snano je, de je fveta zerkev faboto
k zhafti Marije Devize odložilen dan name¬
nila, ker je Marija, kakor govori f. Bernard,
ta dan po fmerti fvojiga boshjiga Sina ne-
premakljivo ftanovitna v veri oliala. Sato imajo
flushabniki Marije Devize navado, nji ta dan
kako pofebno poboslmo djanje prinefti, pofe-
bno poftiti fe ob kruhu in vodi, kakor fo f.
Karl Boromej, kardinal Toled, in veliko dru-
sih delali. Shkof Nittard v Bambergu in pa¬
ter JoshefArriaga is drufhtva Jesuloviga fta
fe ta dan zlo jedi popolnama sdershala. Pri

19

patru Auriemma fe bere, kako velike gnade
je Bog tiftim delil, kteri fo to poboshnoft
opravljali. Nameft vlili drusih sgledov, opom¬
nim le na tiftiga tolovaja, kteri je savolj te
poboshnofti, de fe je Materi boshji na zhaft
pobil, to gnado dofegel, de, ko fo mu she
glavo odtekali, je fkos zhudesh fhe sliivel,
de fe je ubog grefhnik pred fmertjo fhe mo¬
gel fpovedati. On fam je povedal , de mu je
Deviza Marija shivljenje ohranila, ker je
navado imel nji na zhaft fe pobiti. Ne bilo
bi torej prevezh, zhe bi tifti, kteri fe hvali,
deje  pofebin zhaftivz Marije Devize, po-
febno zhe je savolj fvojih grehov morebiti she
pekel saflushil, na zhaft Materi boshji v fa-
boto ob kruhu in vodi fe pobil. Jeft pravim,
de kdor to poboshno delo opravlja, bo teshko
pogubljen. S tem pa nozhem rezili, de bo
taziga, zhe je v fmertnim grehu umeri, Ma¬
rija fkos zhudesh refhila, kakor je tega to¬
lovaja^ saka j to fo zhudeshi boshjiga ufmi-
ljenja, kteri fe redko gode, in noroft bi bila,
ko bi tudi tako kdo hotel svelizlianje dofezhi;
le hozliem rezili, de tiftimu, kteri to dobro
delo opravlja , Mati boshja lahko ftanovitoft
v gnadi boshji in (režimo fmertno uro fproli.
Vii udje nailiiga majhniga drufhtva, to je,
kteri fo dofti pri moziii, fe poftijo ob fabotih
ob kruhu in vodi. Pravim, vli, kteri morejo,

2  *

20

sakaj zhe je kdo fkos flabo sdravje sader-
,skati, bi fe imel v faboto faj s eno farno jedjo
sadovoliti, ali kakor po navadi fe poftiti, ali
1'e fadja sdershati, ali kako drago jed, ktero
rad je, puftiti.

V  faboto naj fe tudi druge poboshne
djanja Materi boshji na zhaft opravljajo,
namrezh k obhajilu iti, ali faj fveto malho
flifhati, podobo Matere boshje obifkati, zi-
lizij nohti, ali kaj drusiga taziga. Poboshin
zhaftivz Marije Devize bi fe imel faj ob
preddnevih njenih prašnikov ob kruhu in vodi
poftiti, ali kako drugazhi, kakor nar bolj
more.

S*et® tljaisje

Obifkvanje podob Marije Devize.

Pater »Segneri pravi, de hudizha savoljo
sgube, ki jo je pri konzhanji malikovanja
imel, nizh ni bolj potolashilo, kakor pre¬
ganjanje fvetih podob fkos krivoverze. Sveta
zerkev je fvete podobe zlo s kervijd fvojih
marternikov branila, in Mati boshja farna
je fkos veliko zhudeshov dala na snanje,
kako ljubo ji je, zhe njene podobe obifhemo
in jih pozhattimo. Svetimu Janesu Dainafhki-
mu je bila roka odfekana, sato, ko je podobe
Marije Devize branil; pa Mati boshja je s

— 21  —

zliudesham fturila, de je rokofpet dobil. Pater
Spinelli pripoveduje de fe je v Konftan-
tinoplu vfak petik po vezhernizah sagrinjalo
pred podobo Matere boslije farno odperlo, in
v faboto po vezhernizah fpet saperlo. Ko je
fveti Janes od Boga neki dan pred podobo
Marije Devize molil, fe mu je sagrinjalo po¬
dobe tudi farno od febe odperlo 5 sato ga je
sakriftan, ki je menil de fveti mosh hozhe
krafti, s nogo zabnil, ktera mu je pa sato
prezej mertudna poftala. Yli zhaftivzi Marije
Devize s pofebno poboshnoftjo podobe in zer-
kve, ktere fo Materi boshji na zliaft poftav-
ljene, pogofto obifkujejo. »Sveti Janes Dama-
lhki pravi, de fo to tihe pribeshalifha, kjer
pomozli najdemo soper fkufhnjave in soper
kasni in fhtrafe, ktere li s fvojimi grehi saflu-
shimo. Pervo, kar je fveti zefar Hajnrih ftu-
ril, kadar je v kako mefto prifhel, je bilo to,
deje Materi boshji pofvezhene zerkve obifkal.
Pater »Sanhez ni nikoli domu fhel, de bi ne
bil pred Matere boslije zerkve obifkal. Sato
bi fe tudi nam ne fmelo preteshko sdeti, nafhe
Kraljize vfak dan v kaki zerkvi, kaki kapeli
ali pa v fvoji hifhi obifkati. Dobro bi bilo
doma na kakim bolj famotnim kraji napraviti
kapelizo sa molitev, kjer bi fe podoba Matere
boshje poftavila ali obelila , olepfhana s pre¬
grinjali, zvetizami in luzhizami, pred ktero

22

bi fe lahko vfak dan litanije Matere boshje
ali roshnikranz molil. Sato fim majhine bu-
kvize fpifal, vkterih fe najde obifkanje fve-
tiga refhniga Telefa in Devize Marije sa vfak
dan mefza. Nekter zhaftivz Marije De¬
vize bi tudi mogel v kaki zerkvi ali kapeli
Matere boshje dati napraviti zhaftitljivo ob¬
hajanje kakiga prašnika Matere boshje, in
pred fhe devetodnevno poboshnoft s ispo-
ftavljenim fvetim refhnim Telefam in s pri¬
digami narediti. Dobro bo tukaj povedati tifto
prigodbo, ktero pater Spirielli v zlmdeshih
Matere boshje, fhtev. 60. pripoveduje. V
letu 1611  fe je prigodilo pri imenitni ka-
pelizi Matere boshje v Montevergine, de fo
binkofhtno faboto ljudje, ki fe jih je bilo prav
veliko naflilo, ta prašnik s plefam, s ne-
smernim shertjam in pitjam in s drugim ne-
fpodobnim obnafhanjam ognufdi. Na naglim
je vftal ogenj v kerzhmi, kjer fo bili vli
sbrani, in v manj kakor poldrugi uri je vfe
poflopje pogorelo, in vezli ko petnajft fto lju¬
di je poginilo. Pet perfhon, ki fo shive oftale,
fo povedale, de fo vidile farno Mater bosli-
jo, ki je s dvema baklama kerzhmo sashga-
la, in lo fvoje govorjenje s perfego poter-

'l'e bukvizc f. Alfonsa je Golporf Friderik. Baraga alie
v letu 1&31 v krajnrko preltavil in dal natifniti.

23

dile. Sat o prolim vfe poboshne zhaftivze
Marije Devize is zeliga ferza, de naj ob pi-as-
nikih na take boshje pota nikar ne hodijo,
in de naj fture, zhe morejo, de tudi drugi
ne bodo hodili. Sakaj pri tazih priloshnoftih
ima pekel vezli prida, kakor Mati boshja
zhafti. Kdor take poboshnofti hozhe oprav¬
ljati, naj gre tak zliaf, kadar ljudje ne derd
tako slo vkup.

Sliefto djanje polioslinofti.

fhkapulir nofiti.

Kakor li ljudje v zhaft fhtejejo, zhe
imajo ktere ofebe ali perfhone, ktere njih
livre nolijo, tako ima tudi Marija rada, zhe
nje zhaftivzi fhkapulir nolijo, v snamnje, de
fo v nje flushbo ftopili, in de fe med flushab-
nike Matere boshje fhtejejo. Kakor li lahko
miflimo, sanizhujejo krivoverzi nafhih zhafov
to poboshnoft; pa vender jo je fveta zerkev
s mnogimi papeshovimi lifti in s odpuftiki po-
terdila. Pater Krasset in Lezzana pripove¬
dujeta, kar tizhe fhkapulir is gore Karmel, de
fe je prefveta Deviza proti letu 1257 rankimu
§>imonu vShtok, anglesu prikasala. Marija mu
je podala fhkapulir in mu je obljubila, de bodo
tifti, kteri ga bodo v shivljenji nolili, vezhne
fmerti oteti. „Prejmi, ljubi lin, ta fhkapulir

24

fvojiga reda, je rekla Marija fvetimu m o.sim.
v snamnje de fi s menoj fklenjenj ti in vfi
kanneliti imejte pravizo, de zliev njem oble-
zlieni umerjete, vam ne bo treba vezhniga
peklenfkiga ognja ter p e ti.” Verh tega pripo¬
veduje pater Krasset, de fe je Marija drug-
krat papeshu Janesu XXII. prikasala, in mu
sapovedala, viim kteri bodo ta fhkapulir no-
iili, osnaniti, de bodo v faboto po fvoji fmerti
is viz reliteni; to je dal na snanje ravno ta
papesh v fvojim pifmu, ktero je bilo od Ale-
kfandra V. od Klemena VIL in od drusih
papeshev poterjeno, kakor ravno ta pater
Krasset govori. Is tega, kar fim v pervim
delu (8. pogl. §. 2.) rekel, fe vidi, de je
Pavl V. ravno to govoril, ker fe sdi, de
pifma fvojih fprednikov le raslaga, ker v
enim pifmu flte pogoje priftavi, kteri fe mo¬
rejo fpoluiti, de fe odpuftik dofeshe; namrezh
ohraniti fveto zhiftoft po fvojim ftanu, mo¬
liti male dnevnize Marije lievize, in kdor
nima priloslmofti sa to, zerkvene pofte der-
sliati in ob fredih mefa ne jefti. Odpuftiki,
kteri fo s fhkapulirjam s gore Karmel, kakor
tudi s fhkapulirjam shaloft Marije Devize,
Ivete Trojize in pofebno zhiftiga fpozhetja
fklenjeni, fo popolnama iti nepopolnama od¬
puftiki, kteri fe v slavljenji in fmertno uro
dobe. Vfe te fhkapulirje lim fkerbel, de fim

25

jih dobil. Pofebno fe more opomniti, de fo
s fhkapulirjam zhiftiga fpozhetja, kteriga mi-
nihi teatini shegnujejo *) sraven veliko po-
febnih odpuftikov, tudi vli tifti odpuftiki fkle-
njeni, kteri fo kakimu redu, kakimu fvetimu
kraju, ali kaki pofebni ofebi ali perfhoni do¬
voljeni. Zhe fe moli fheft Ozhenafhov, Zhe-
fhena Marij in Zliaft bodi Bogu Ozlietu na
zhaft fvete Trojize in zhiftiga fpozhetja Mari¬
je Devize, fe dobe vfelej vli odpuftiki is Rima,
is Porzijunkule, is Jerusalema in is Galizije.

jedrno djaiije iioboslmoftl.

V bratovfhine Matere boshje /topiti.

Nekteri ljudje fo bratovfhinam slo soper
in pravijo, de fo vzliafi prepire napravile, in
in de fe jih veliko is flabih, zhlovefhkih na¬
menov vanje sapifhe. To de kakor zerkev
in sakramentov ne moremo savrezhi, delirav-
no jih nekteri napak obrazhajo, ravno tako
ne fmemo bratovfhin grajati; nameft jih sa-
metvati, fo jih papeshi s veliko hvalo poterdili
in s odpuftiki obdarili. k Sveti Franzifhk Sa-
lesianfki opominja ljudi v fvojim napeljevanji
k poboshnimu shivljenju prav filno v bratov-
fhine fe vseti dati. In koliko je fturil fveti

*) 'tudi drugi, kteriin je ta otlaft dodeljena.

26  —

Karl Boromejfki, de bi bil bratovfhine bolj
uterdil, ali pa nove napravil. V fvojih zer-
kvenih sborih je napeljeval fpovednike, de naj
fvoje fpovedvanze napravljajo v bratovfhine
ftopiti, in to po pravizi, sakaj te bratovfhine,
pofebno bratovfhine Matere boshje, fo vfe
barke Noetove, vkterih ljudje pred povodnjo
fkufhnjav in grehov, ki fvet hozhejo potopiti,
pribeshalifhe najdejo. Na milijonih, ktere mi
imamo, nar bolj ozhitno vidimo, koliko bratov¬
fhine pomagajo. Po navadi en fam zhlovek,
kteri ni v nobeni bratovfhini, vezli grehov fturi,
kakor dvajfet drusih, kteri bratovfhine pridno
obifkujejo. Bratovfhina fe fmeimenovati turu
D avidov, ki je sidan s savetji, na kte-
rim tavshent fhkitov vifi, zelo oro-
shje mozhnih.  (Vif. pefem 4, 4.) Sato je
tako dobro v bratovfhine ftopiti, ker udje
mnoge branila soper pekel v njih najdejo, in
ker fe v njih pripomozhki v gnadi boshji ob-
ftati rabijo, pripomozhki, kterih ljudje, kteri
med fvetam shive, zhe nifo v kako bratov-
fhino sapifani, malokdaj farni febi v prid
obrazhajo.

1. Pervi pripomozhik k svelizhanju v
tem ftoji, de fe pogofto vezhne refnize pre-
mifhljujejo. Opomni fe fvojih poflednih
rezhi, in vekomaj ne bofh grefhil,  (^Sir.
7 ,  40 .} in veliko ljudi fe le sato pogubi, ker

27

teganepremiflijo: Žela deshela je praš¬
na in pulta, ker nihzhe fam v fe ne
gre. (.lerem. 12, 11.) Tiftipa, kteri bra-
tovlhine obifkujejo, imajo priloshnoftfe v duhu
sbrati, vezhne refnize premifliti, savoljo
mnogiga premifhlevanja, branja in pridig,
ktere fe v sborih bratoyfhin imajo: Moje
ovze posnajo moj glaf. (Man. 10.)

2 .  Svelizhanje dofezhi, je treba, de fe
pogofto Bogu v molitvi priporozhimo: Pro¬
fite,  in  bo  te  prejeli. (Man. 16.) Pa v
bratovfhinah fe to neprenehama godi pri njih
udih, in Bog njih molitev fhe pred uflifhi,
kakor fzer, ker, kakor fam pravi, rad fvoje
gnade dovoli, zhe ga sdrusheni sa nje pro-
timo. „Zhe fta dva ismed vaf na semlji ene
mifli v vfakteri rezili, sa ktero profita, jima
bo dana od mojiga Ozheta.“ (Mat. 18, 19.)
Pri teli befedah opomni fveti Ambrosh: Ve¬
liko majhnih, zhe fo s eno miflijo sbrani,
bodo veliki, in nemogozhe je, de bi ne bile
molitve vezli ljudi uflifhaue.

3. V bratovfhinah imamo tudi losheje
priloshnoft fvete sakramente prejemati, in
to savoljo poftav, ktere to sapovedujejo, pa
tudi savoljo lepili sgledov, ktere ii bratje
med feboj dajejo. vSkos pogoftno prejemanje
(vetih sakramentov pa fe losheje dobi ftano-
vitnoft v gnadi boshji, ker, kakor govori

28

Tridentfhki sbor, je fveto obhajilo pripomo-
zhik, fkos kteriga fe fvojih vfakdanjih pre-
grefhkov snebimo in fmertnih obvarujemo.

4. Rasun sakramentov fe v bratovfliini
tudi fvete zhednofti pokorjenja, ponishnofti,
ljubesni do blislmjiga, pofebno do ubogih in
bolnih bratov doprinafhajo. Prav dobro bi
bilo, ko bi fe v vfe bratovfhine fveta navada
vpeljala, tudi drugim bolnikam kraja na po-
mozli priti. Tudi bi bilo dobro, ko bi fe na
zhaft prefvete Devize fkrivna bratovfhina
vpeljala , ktera more is nar bolj gorezhih udov
napravljena bili. Prav kratko hozhem tukej
poboshne djanja povedati, ktere fe v ti bra-
tovfhini opravljajo: 1. §ie pol ure kaj duhov-
niga bere. 2. 8e molijo vezhernize in kom¬
pleta ali fkonzhanje od fvetiga Duha. 3. >Se
molijo litanije Matere hoslije, med kterim
zliafam fe tudi sa to odmenjeni foudje po su-
najno pokore, in poftavim krish na ramo sa,-
denejo in kaj drusiga taziga. 4. §e bere pol
ure na dan is terpljenja Kriftufoviga. o. A r fak-
ter fe obtoshi pregrelhkov, ktere je zhes re-
glize fturil, in fprejme sa to od fprednika
bratovfhine nalosheno ]>okoro. 6. Sa to na¬
menjen ud ali brat bere pokorjenje, ktero fe
je pred ta teden doprinafhalo, in napove kdaj
bodo devetodnevne poboslmofti na verfto pri-
fhle. Na sadnje fe difziplinajo med enim pfal-

29

mam Ufmili fe me, o Bog, in med enim
Zhefhena kraljiza, in na to vfak britki
martri, ktera na altarji ftoji, noge kufhne.
Reglize fo te, de vfak ud ali tovarfh vfak
dan 1. Premifhljevanje naredi. 2 .  Obifkanje
fvetiga reflmiga Telefa in prefvete Devize
Marije opravi. 3. S vezli er fvojo veft ispra-
fhuje. 4. Vfak dan kaj duhovniga bere. 3. De
fe igre in pofvetnih kratkozhafov sdershi.
6. De pogofto k bosliji miši priftopi, in fe s
nofho ketniz, s difziplino i. t. d. sunajno po¬
kori. 7 .  De vfak dan verne dufhe v vizah in
grefhnike Bogu priporozhi. 8. De kadar kak
brat ali tovarfh sboli, ga drugi obifhejo. Ver-
nimo fe sdaj k temu, kar fmo pred govorili.

5. Velikokrat fim she rekel, kako po¬
trebno je sa svelizhanje, de fmo flushabniki
Matere boshje; udje bratovfhine pa nizh dru-
■siga ne delajo, kakor de ji vli fkupej flu-
shijo. O koliko hvale prejme Marija v bra-
tovfhinah! Koliko molitev fe ji tukej prinefe!
Tukej fe prež v sazhetku Materi bosliji v
flu.shbo darujemo, ko li jo prav pofebno v
Mater in Gofpo svolimo: v bukve Marije De¬
vize fe damo sapifati, tako de na prav po-
felino visho flushabniki in otrozi Marije po-
ftanemo, in sato tudi Mati boslija na pofebno
visho s nami ravna in naf v shivlenji in v
fmerti varuje. Tako tovarfh bratovfhine po

— 30

vli pravizi fme rezili, de je fkos bratovfliino
vfe dobro dofegel: Vfe ob enim mi je s
njo prifhlo. (Modr. 7. 11.)

Tovarfh bratovfhine pa more pofebno na
dve rezili dobro gledati: 1 . De namen fturi
savoljo nizh drusiga v bratovfliino ftopiti, ka¬
kor sa to, de bi fvoji fveti materi Marii flu—
shil in fvojo dufho svelizhal. 2 .  De ne sa-
mudi, savoljo zhafnih opravil, bratovfhine ob
namenjenih dnevih obifkati 5  sakaj v bratov-
fhino fe more iti, de fe nar imenitnifhi opra¬
vilo na fvetn opravi in poravna, namrezh
fvoje vezimo svelizhanje. Tudi fe more flcer-
beti, de fe tudi drugi napravijo, de bratov-
fhino obifkujejo, in pofebno, de fe tifti, kteri
fo jo opuftili, fpet vanjo vernejo. O kako
ftrafhno je Bog velikokrat tifte fhtrafoval,
kteri fo bratovfliino Matere boshje sapuftili!
V Neapelnu je nekdo bratovfhino, v ktero
je bil sapifan, sapuftil, in ko fo ga opominjali
fe fpet vanjo verniti, je odgovoril: Takrat
bom nasaj prifhel, kadar bodo moje noge
polomljene in kadar mi bodo mojo glavo od-
fekali. Nefrezhni zhlovek je refnizo prerok-
val, sakaj -malo zhafa potem fo mu nekteri
njegovih fovraslmikov glavo odfekali in noge
rastolkli. Nafproti pa Marija tifte tovarfhe,
kteri fo v bratovfhini ftanovitni, s zhafnimi
in vezhnimi dobrotami obdari: Vfi njeni

domazhi fo po dvojno oblezheni. (Prip.
31,21.) Pri patru Auriemma fe bere koliko,
pofebnih gnad Marija tovarfham bratovfhine
v shivljenji, pofebno pa pri njih fmerti dodeli.
Pater Krasset pripoveduje, de je v letu 1586
mladenizh, kije  she umiral, na enkrat safpal.
Ko fe je bil fpet sbudil,je rekel fvojimu fpo-
vedniku: O moj pater, jeft lim bil v veliki
nevarnofti vezhno pogubljen biti, pa Mati
boshja me je refhila. Hudizhi fo mi moje
grehe pred fodnim ftolam boshjim ozhitali,
she fo bili pripravljeni, mene s feboj v pekel
potegniti, tu je prefveta Deviza Marija pri-
fhla, in jim je rekla: Kam peljete tega mla-
denzha? Kakfhno pravizo imate do eniga
mojih flushabnikov, ki mi je tako dolgo v
bratovfhini flushil ? Na to fo hudizhi sbeshali,
in lej, refhen lim is njih rok. — Ravno na
tem kraji pripoveduje pater Krasset , de je
imel drug tovarfh bratovfhine pri fmerti terd
boj s peklarn preftati, in po premaganji je
vefel savpil: O kako dobro je, zhe fmo Ma¬
teri boshji v nji bratovfhini flushili! Na to je
umeri vef potolashen poboshni flushabnik Ma¬
rije Devize. Ko je vojvoda Popolifki v Ne-
apelnu umeri, je rekel fvojimu linu: V r edi,
ljub moj lin, de fe imam sa to malo dobriga,
kar lim na fvetu fturil, fvoji bratovfhini sa-
hvaliti, sato pa tudi tebi ne morem jiizh bolj-

32

fhiga voliti, kakor de ti bratovfhino Matere
boshje sapuftim. Sa vezhi frezho imam de fim
bil tovarfh bratovfhine, kakor de fim bil voj¬
voda Popolifki.

Ofmo sijanje poboslmoftl.

Vbogajme dajati na zhaft Marije Devize.

Zhaftivzi Marije Devize pofebno ob fa-
botih na zhaft Materi bosliji vbogajme dajejo.
►Sveti Gregor pripoveduje v fvojih pogovorih,
deje neki fveti zhevljar, po imenu Deusdedit
(Bogdal}, vfe, kar je zhes teden pridobil,
v faboto med vboge rasdelil. Neka fveta du-
fha je nekikrat samaknjena vidila, lepo po-
flopje, kteriga je Bog temu flushabniku Ma¬
rije Devize pripravljal, in fo ga delovzi le
ob fabotah delali. Sveti Gerard ni nikoli od¬
rekel, sa kar je bil v Marijnim imenu profhen.
Ravno tako je delal pater Guttierez is (lrufiitva
Jesufoviga, injeposneje povedal, de ni ni¬
koli sa nobeno gnado profil, ktere bi mu Ma¬
rija ne bila dodelila. Ko je bil ta flushabnik
Marije Devize od Kalvinov umorjen, fe je
Mati boshja prikasala njegovim tovarfham v
drushbi drusih deviz, ktere fo truplo v pert
savile in odnefle. Tako je delal tudi fhkof
Eberhard is Salzburga, in sato ga je viclil
enkrat fvet menih v podobi majhniga otroka

— 33

v narozhji Marije Devize, ktera mu je rekla:
„Lej, to je moj fin Eberhard, kteri mi nikoli
nizh ni odrekel.“ Tako je delal tudi Alekfander
Pales; ko ga je neki dan Franzifhkanfki
menih v imenu Marije profil, de naj v red
fvetiga Franzifhka fiopi, je naglo fvet sa-
puftil in Franzifhkan poftal. Naj toraj zha-
itivzi Marije nikar ne samude vlak dan nji na
zhaft kaj maliga vbogajme dati, v faboto pa
almoshino svikfhati. Zhe drusiga nizh ne mo¬
rejo, naj faj is Ijubesni do Marije kako dobro
delo fture, poftavim naj bolnikam na pomozh
pridejo, sa greflmike in sa uboge dufhe v
vizah molijo, itd. 5 take dela milofti ferzu Ma¬
tere milofti veliko vefelje fture.

Devet« djanje i»«l»osSm«ftI.

Pogo/lo k Marii pribeshati.

Jeft terdim, de med vfimi djanji po-
boshnofti nobeniga ni, ktero bi Materi boshji
vezh vefelja fiurilo, kakor zhe jo pogofto sa
njeno pomozh profitno, in v vlili pofebnih po¬
trebah k nji pribeshimo, poftavim, kader do-
briga fveta ifhemo, ali drugim fvetujemo,
kadar fe v nevarnofti ali v fkufhnjavi snaj-
demo, kadar lino shaloftni, pofebno pa v
fkufhnjavah soper fveto zhiftoft. Zhe takrat
molitev: Pod tvojo pomozh pribeshimo,  ali

3

34

Zhefhena Marijo k Materi boshji molimo, zlo
zhe le fveto ime Marija, ktero je pofebno
mogozhno soper napade hudizhove, isrezhe-
mo, naf bo gotovo is nevarnofti refhila. Ko
je svelizhani Santi Franzifhkan v fkufh-
njavi soper fveto zhiftoft k Marii pribeshal,
fe mil je naglo prikasala, mu je roko na perii
poloshila, in ga fkufhnjave otela. Tudi je
dobro zhe rosimikranz ali fhkapulir kufhne-
mo, ali v roko vsainemo, ali fe v kako po¬
dobo Matere boshje osremo. Pomnimo naj
tudi, de je papesh Benedikt XIII. tiftimu,
kteri fvete imena Jesuf in Marija isrezhe,
petdefet dni odpuftika dodelil.

liefet« djuiije poboslinofti.

V tem rasdelku fo/lavim vezli poboshnih
djanj, ktere na zhaft Marije Devize lahko
opravljamo.

1. Berimo, ali dejmo de fe bo vezh malh
bralo na zhaft Marije Devize, ali faj flifhimo
jih. S tem ne tajim, de fe fveta mafha le
Bogu daruje , kterimu jo v snamnje njegove
oblafti zhes vfe ofrujemo; pri vfem tem pa
vender pravi fveti 1’ridenfhki sbor, de fveto
mafho Bogu v sahvalo sa gnade, ktere je
fvetnikam in fvoji boshji Materi dodelil, ofru¬
jemo, de, ker fe mi njih fpomnimo, tudi oni

35

pri Bogu sa naf prolijo. 8ato fe moli v fveti
mafhi: ,,De bi njim v zhaft nam pa v prid
sadelo. u  Nato je prefveta Deviza neki po-
boshni ofebi farna rasodela, de fveto malho
ofrati, pa tudi tri Ozhenafhe in Zhefhena
Marije in tri Zhaft bodi Bogu Ozlietu k prefveti
Trojizi moliti v sahvalo sa toliko gnad, ktere
je Marija od Boga d o legla, je nji prav dopad¬
ljivo, sakaj, ker fe prefveta Deviza ne more
sa vfe gnade, ktere je od Boga prejela, sa-
dofti sahvaliti, ji veliko vefelja fturi, zhe ji
njeni otrozi pomagajo nameft nje Boga hvaliti.

2 .  Zhaftiti fvetnike, kteri fo bili s Ma¬
rijo bolj na tanko fklenjeni, poftavim fvetiga
Joshefa, fvetiga Joahima, fveto Ano. Mati
boshja farna je priporozhila nekimu plemenit-
niku zhefhenje fvoje matere fvete Ane. Pofe-
bno zhaftiti tifte fvetnike, kteri fo Marijo pole-
bno zhaftili, poftavim fvetiga Janesa evangeli-
fta, fvetiga Janesa kerftnika, fvetiga Janesa
Damafzena, kteri fe je sa podobe Marije De¬
vize, fvetiga Ildefonsa, kteri fe je sa fveto
devifhtvo Matere boshje slo potegoval. #j

3. Vfak dan is kakih bukev kaj brati,
kar od zhefhenja Marije govori; na prishnizi
zhaft Marije osnanovati, ali faj vlim, pofeb-
no fvojim domazhim zhefhenje Matere boshje

*> Preliavljavz teh bukev mifli. de moremo po vfl pra-
vizi tudi f. Alfon.sa I.igori, med te fvetnike ihteti.

5  *

36

priporozhevati. Deviza Marija je rekla en¬
krat fveti Brigiti: ..Siuri, de bodo tvoji
ofrozi tudi moji otrozi. 44  Vf Vi k dan sa tifte
shive in sa tifte mertve moliti, kteri fo Marijo
pofebno zhaftili.— Tukaj povem mnoge odpu-
ftike, ktere fo papeshi tiftim dodelili, kteri na
mnoge druge vishe nebefhko Kraljizo zhafte.

1. Ti Iti, kteri rezhe: Hvaljeno bodi fveto
bres madesha fpozhetje prefvete Devize Ma¬
rije. dofeshe fto let odpultika; pater Krasset
pove, de ziie fe k befedi bres madesha fhe
priftavi befeda: p rez hi fto, fe dofeshejo fhe
drugi odpuftiki sa uboge dufhe v vizah. 2 .  Pri
„Zhefhena Kraljiza 44  fe dobi odpuftika fhtir— '
defet dni. 3. Pri litanijah Matere boshje je
dve fto dni odpuftika. Kdor pri befedah
Jesuf in Marija glavo pripogne, dofeshe dvaj-
fet dni odpuftika. 5. Kdor pet Ozhenafhov
in Zhefhena Marij na zbali Kriftufoviga ter-
plenja, in shaloft Marije Devize moli, sadobi
defet tavshent let odpuftika.

Poboshnim dufham na prid priitpvim tu-
kej fhe nekaj drugih odpuftikov, ktere fo
papeshi s drugimi poboshnimi djanji fklenili.

1. Kdor mafho flifhi, tri fto iet odpuftika.

2 .  Kdor tri boshje zhednofti obudi, s fkle-
pam v shivljenji in fmertifvetesakramente pre¬
jeti, mu je od Benedikta XIII. fedem let
odpuftika dodeljeno; kdor jih obuduje fkos

37

zel mefez, dofeshe popolnama odpuftik, kte-
riga sa verne dufbe v vizah ali pa sa fmertno
uro febi Imeni o oberniti. 3. Kdor moli pet-
najft Ozhenafhov in Zhefhena Marij sa grefh-
nike, dofeshe odpufhenje tretjiga dela pokore
sa fvoje grehe. 4. Tiftimu, kteri vfak dan
pol ure premifhljuje, je dodeljeno od papesha
Benedikta XIIII. vezli odpuftikov, in en krat
v mefzu, zhe fe fpove in obhaja , popolnama
odpuftik. 5. Kdor opravi molitev: Dufha
Kriftufova, pofveti me, dofeshe odpufti-
ka tri fto dni. 6. Kdor fpremi fveto refhnje
Telo, dofeshe pet, zhe ga fpremi s prishga-
no fvezho, fedeni let odpuftika; zhe tega ne
more, pa moli sa to en Ozhe nafh in Zhe-
fhenaMarijo, dobi odpuftika fto dni. 7. Kdor
pred fvetim refhnim Telefam poklekne, sa-
dobi dve fto dni odpuftika. 8. Kdor krisli
kufhne, dofeshe eno leto in fhtirdefet dni od¬
puftika. 9. Kdor k befedam: Zhaft bodiBogu
Ozhetu, glavo pripogne, dobi odpuftika tri—
defet dni. 10. Mafhnik, kteri pred rnafho
moli molitev: Ego volo celebrare etc.,  sa¬
ti ob i petdefet dni odpuftika. 11. Kdor fvojo
menifhko oblazhilo kufhne, dofeshe pet let
odpuftika. 12. Kdor pfalm: Is gl ob o z ki¬
ne vpijem  klezlie moli, kadar fe (svezher sa
dufhe v vizah) svoni, sadobi odpuftika fto
let. Od odpuftikov fe bere v bukvah od P.

38

Viva. *) Vfak, kteri sheli te odpuftlke sa-
dobiti, naj fkerbi, de pred shaloft in grevengo
obudi, sakaj s tem fe fturi pripravniga od-
puftik dofezhi. Druge poboshne djanja prei¬
dem , ktere fe v drugih bukvah najdejo, po-
ftavim: Molitve na zhaft fedem radoft Marije
Devize, na zhaft dvanajft zhednoft Matere
boshje i. t. d. in fkonzham ta ra.sdelk s lepimi
befedami fvetiga Bernarda:

„0 fveta Deviza, ki (i shegnana med
vlimi devizami, ti li zhaft zeliga zhlovefhkiga
rodu, svelizhanje narodov. Tvoje saflushenje
nima konza, tvoja oblaft zlies vfe ftvari nima
meje. Ti fi Mati boshja, gofpa vliga fveta,
kraljiza nebef. Ti li delivka vfih gnad, lepota
fvete zerkve. Ti fi sgled pravizhnim, radoft
fvetnikov, sazhetik nafhiga svelizhanja. Ti fi
vefelje paradisha, vrata nebef, zhaft fvojiga
Boga. Lej, tvojo zhalf fmo osnanili. Profano
te toraj, o mati dobrote, podperaj nafho fla-
boft, isgovori nalho predersnolt, fprejmi mi-
loftljivo nafho flushbo, shegnaj nafhe prisa¬
de vanj e in vnemi v ferzih vfih ljudi tvojo Iju-
besen, de bomo mogli tvojiga 8ii)a. ko fmo
ga tukaj na semlji ljubili in zhaftili, lkos zelo
vezhnolt v nebelih hvaliti in flaviti.

*) Ali pa v bukvah: fjkrinja nebethkih saklad v krajnfko
prellavljene. Na prodaj v Gorizi in Ljubljani.

39

Premifliljevanje

sa prašnike

prefvete Devize Marije.

I. Premifliljevanje /,lies laure-
tanfke litanije.

ktero fe devet dni pred fedmimi velikimi
prašniki Marije Devize opravlja.

Sa pervi dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

i. §>veta Marija, sa naf Boga
profi. — Ker fveta zerkev hozhe, de v lita¬
nijah Matere boshje tolikokrat befede: s a
naf Boga profi  povsamemo, hozhemo pred,
preden vfe zhaftivne imena premiflimo, s
kterimi Marijo klizhemo, nekoliko premifliti,
kako mogozhna je proflmja Marije Devize
pred Bogam. Blagor njemu, sakterigaMa¬
rija profi, Jesuf ima fvoje dopadenje nad tem,
de ga njegova ljuba Mati sa kaj proli, ker
mu s tem priloshnoft da, njeno proflinjo fpol-
niti. Sveta Brigita je flifhala, enkrat sa-
maknjena, de je Jesuf rekel Marii: „Ljuba
Mati, proli me ša kar hozhefh, sakaj tvoja
profhnja ne more biti neuflilhanaj ti na fvetu
meni nifi nikoli nizli odrekla , in sato tudi jeft

40

v nebelih tebi nizh ne moreni odrezhi. 44  Sveti
Bernard pravi: Zhe jo Sin le flifhi, jo je
she tudi vflifhal: dofti je, de Marija eno be-
fedo rezlie , §»in ji dovoli vfe, sa kar ga ona
proli. Zhe toraj hozhemo svelizhani biti,
moramo smiraj Mater boshjo sa pomozh pro¬
fiti, in vanjo klizati kakor fveti Andrej is
Kandije:

Prolimo te, o 1'vetaDeviza! ftoj nam na
ftrani s fvojo prof lilijo pred Bogam, sakaj tvoja
molitev je drasliji kakor vfi sakladi fveta,
tvoja molitev nam dofeshe nar vezhi gnade,
tvoja molitev oframotl naflie fovrashnike,
in nam sadobi smago soper vfe njih napadke.

2.  S v e t a Marija. — Ime Marija, je
ime svelizhanja, ni posemljfko, je nebefhko
ime, sato tudi pravi fveti Epifani, de ji nifo
ftarifhi, ampak de ji je Bog lam to ime bil
dal. Po imenu Jesuf je ime Marija povsdig-
njeno zlies vfe imena, sakaj Bog mu je toliko
fiadkoft in miloft dodelil, de ti liti, kteri ga
imenuje, vfe dobro dofeshe, kar sheli. „0
Marija, saupije fveti Bernard, ne moremo
te imenovati, de bi ne bili od Ijubesni do
tebe vneti/ 4  „Zhe je tvoje ime she tako Iju-
besnjivo in fladko, pravi svelizhani Henrik
$uso, kako ljubesnjiva, morefli fhe le ti farna
biti, o Marija! 44  O milofti polno ime! Imena
Marija ne moremo isrezhi, pravi fveti Bona-

— 41

vetitura de bi veliziga prida is njega ne
imeli. Pa pred vfem ima to ime mozh fkufh-
njave hudizhove premagati.

O moja Kraljiza, ko bi te bil jeft v fvo-
jih fkufhnjavah vfelej na pomozh klizal, bi
nikoli ne bil premagan. V prihodno ne bom
nikoli posabil tebe klizati, tebe profiti: O
Marija, 1'toj mi na It rani, o Marija, pomagaj
mi! Dofesi mi le to gnado, de te bom vfelej
klizal, kadar bo moja dufha v nevarnofti v
greh privoliti.

3. S v e t a Mati  bos  lija. O koliko bo
premogla pred Bogam proflmja Marije De¬
vize , zhe je proflmja fvetnikov she tako nio-
gozhna! Molitve fvetnikov, fo molitve fln—
shabnikov boshjih, molitev Marije pa je pro¬
flmja njegove Matere, ^fveti Antoniu pravi,
de ima Jesuf proflmje Marije sa povelje, in
sato je tudi nemogozhe, de bi Mati boshja
fvojiga Sina sa kako gnado profila, ktere bi
ji on ne dodelil. Sveti Bernard naf opominja,
vfe gnade, ktere od Boga shelimo, fkos
profhnjo Marije Devize isprofiti, sakaj, pravi
on, ona je Mati, in sato ne more biti ne
uflifhana.

O mogozhna Mati boshja! profi Jesufa
sa mene; lej kako revin fim jeft, ufmili fe
me! Froli sa me, in nikar fe ne navelizhaj
profiti sa me, dokler me svelizhaniga ne vi-

42

difh v nebefih. O Marija! ti ii moje upanje,
nikar me ne sapufti! »Sveta Mati boshja, profi
sa me!

Sa drugi dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Mati boshje  milofti. $veti An-
selili imenuje Marijo Mater vlili miloft, in
svelizhani Jourdan pravi, ona je poftavljena
zhes saklade vfih miloft in gnad; sato je re¬
kel tudi fveti Bernardin is Siene: §Jkos njo
fe dele vfe dobrote in milofti, komur ona liozlie,
kadar liozlie, in kakor liozhe. Marija farna
od febe pravi: Pri meni je bogaftvo —
de obogatim tifte, kteri me ljubijo.
(Prip. 8.J V moje roke je Gofpod poloshil
vfe saklade gnad, de tifte s njimi obogatim,
kteri me ljubijo.

Po tem takim, zhe te ljubim, o moja
Kraljiza, ne bom oftal tako ubog, kakorfhin
lini sdaj. Sa Bogam tebe zlies vfe ljubim.
Dofesi mi gnado, de te bom fhe ferzhneje in
mozhneje ljubil. »SvetiBonaventura pravi, de,
zhe ti hozhefh, de fe kdo otme, bo gotovo
svelizhan; sato klizhem k tebi s tem fvetni-
kam: Svelizhanje tiftili, kteri v tebe kli—
zliejo, otmi me! utrni me pekla, obvaruj me
greha, sakaj le greh me v pekel pripravi.

2 .  Mati prež  h i ft a. Ta devif lika Ma¬
ti, ki je bres madesha in prezhifta, fturi, de

— 43

tifti, kteri ji flushijo, zhifto in nedolshno shive.
Sveti Ambrosh naf uzhi, deje Marija, ko je
fhe na semlji shivela, vlim tihim, kteri fo
vprizho nje bili, sgol s fvojim pogledam lju-
besin do zhiftofti vdajala. Salo je. bila imeno¬
vana limbar med ternjem. Kakor limbar
med ternjem, je moja prijatliza med
devizami.  (Vik p. 2, &.) Vfe druge devi¬
ze, pravi fveti Dionisi Kartusian, fo ali febi,
ali drugim ternje 5  Marija pa je vfakimu, kteri
fe je vanjo oserl, fvete in zhifte obzhutleje
vdajala. Frigeri, kije  pifal slavljenje fvetiga
Tomaslia is Akvina, pripoveduje, de je 011
govoril, de zlo podobe Marije Devize naha¬
janje pozliutljivofti pri tiftih preshenejo, kteri
le poboshno vanje osrejo; in zhaftitljivi Avila
saterdi, de jih je bilo veliko, kteri fo bili so-
per zhednoft zhiftofti fkufhani, fkos pobosh-
noft do Matere boshje, tega greha obvaro¬
vanih. Pa pofebno mogozlmo je ime Marija,
fkufhnjave soper to zhednoft premagati.

Prezhifta Deviza Marija, l-efhi me te
pregrehe in fturi, de bom v fkufhnjavi vlelej
k tebi pribeshal, in de ne neham, dokler
fkufhnjava terpi, tebe na pomozh klizati.

3. Mati bres madesha.  Marija je
bila tifta neomadeshana Deviza, ki feje  vfa
lepa in bres madesha pred boshjimi ozhmi
prikasala: Vfa lepa fi, moja p rij a tli-

44

za, in madesha ni nad teboj. (Alf. p.
4, ?.)  Nato je bila Marija tudi isvoljena
grefhnikam mir sadobiti, ona, ki jo fveti
Efrem frednizo miru imeuje, in ki farna od
febe v vifoki pefmi pravi: Pred Bo gam
fini eni enaka poftala, ktera je mir
n afhl  a. (Vif. p. 8, 10.)

^veti Gregor pravi, de, ko bi fpertnik
pred ferditiga kralja prifhel, ga potolashit,
bi ga le fhe bolj rasferdil. Nato pa tudi Ma¬
rija, ki je bila namenjena mir med Bogam in
zhlovekam napraviti, ni fmela kakor grefh-
niza in pregrehe Adamove deleshna pred
Gofpodam fe prikasati, in sato je bila vfe
krivize grehove obvarovana.

O neomadeshana Kraljiza! ki fi Bogu
tako draga, ne obrazhaj fvojih ozlii od ma-
deshov in ran, ktere mojo dufho prekrivajo;
osri fe miloftijivo na mene, in pomagaj mi!
Bog, kteri te tako mozlmo ljubi, ti nizh ne
odrezke; ali bi fe ti mogla braniti tiftiga ufli-
fhati, kteri te klizhe? O Marija ! k tebi pri-
beshim, ufmili fe me; Mati bres madesha,
proli sa me!

Sa tretji dan devetodnevne poboshnofli do Marije.

1. Mati ljub  e sni  v a. Rihard od N.
Lorenza pravi, de fe je prefveta Deviza
Bogu famiinu tako ljubesniva fkasala, de je

45

rekel: Kako lepa fi, moja prijatliza!
kako lepa fi! (Vil'. p. 4.) in de je rekel
odlije: Ena je moja  golobiza, ena je
moja popolnamka. (Vil. p. 6.J Gotovo
je, de po befedah patra vSuareza Marijo Bog
bolj ljubi, kakorvfedruge fvetnike, ker njena
ljubesen do Boga prefeshe ljubesen vfih ljudi
in angelov.

O ljuba, o nar bolj ljubesniva Deviza
Marija ! Serze fvojiga Boga li dobila, vsemi
pazh tudi moje revno ferze v pofeftvo in po-
fveti me. Ljubim te, saupam v te, ljubesniva
Mati boslija , proli sa me!

2 .  Mati  n a f h i g a o d r e f h e n i k a. veti
Bonaventura imenuje Marijo frednizo nafhiga
svelizlianja, in fveti Janes Damafhki Odre-
flienizo fveta. Savoljo dveh vsrokov fmemo
imenovati Marijo odrefhenizo fveta, fred-
uizo, to je frednizo milofti, kakor je Jesuf
bednik pravize. Pervizli ker je privolila v
vzhlovezhenje vezhne Befede; sakaj fkos to
privolenje, pravi f. Bernardin is k Siene, je
nam sveiizhanje pripravila; in drugizh, ker
je jirivolila v fmert fvojiga Sinu, ker je do-
puftila, de je bil on savoljo nafhiga sveli-
zhanja na krishu ofran.

Prolim te, o Marija! ktera li enkrat
shi vij en j e fvojiga laftniga Sina Bogu v ofer

46

darovala, fturi s fvojo pomozhjo pred Bo¬
gam, de boru svelizhan.

3. D e v i z a< z h a ft i 11 j i v a. »Sveti An-
selrn pravi, de je vrednoft Matere boshje sa
Bogam bolj vifoka, kakor vfe, kar bi li
mogli lnilliti in isrezhi. . ,.0 moja kraljiza,
pravi on, tebi ni nizh enakiga, sakaj vfe
kar je, je ali vezli, kakor ti, in to je fam
Bog, ali pa je manj ko ti, to je vfe, kar ni
Bog. 44  — „»Š eno befedo, pravi fveti Ber¬
nardin, fam Bog more sapopafti velikoftMa-
rije.“ ln Albert veliki priftavi, de Marija ni
mogla bolj na tanko s Bogam fklenjena biti,
rasun de bi bila farna Bog poftala. Ker Bog
fam Marije ni mogel bolj povikfhati, kakor
'de jo je sa fvojo Mater naredil, po pravizi
safluslii nafhe nar vezhi zhefhenje.

Mati boshja, moja Mati Marija ! po-
zhaftim te: skelim, de bi vli v tebi tako
mogozhno Kraljizo zhaftili. Hlinili fe ubogi-
ga grefhnika, ki te ljubi, in v te saupa.
Ueviza zhaftitljiva, profi sa naf!

Sa zheterti dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Deviza hvale vredna.  §iveta
zerkev osnanuje vdnevnizah, de Marija sa-
flushi vfo hvalo, sakaj, pravi fveti Ildefons,
kadar Marijo hvalimo, zhaftimo njeniga
boshjiga »Sinu; in fveti Gregor priftavi, de

47

Bog hvalo, ktero Marii damo,’ sa fvojo
lahno hvalo vsame.

Prefveta Deviza obljubi v molitvah fvete
zerkve tihim, 'kteri 1’ture, de jo drugi fpo-
snajo in ljubijo, vezimo slavljenje, in Rihard
od S. Lorenza saterdi, de bo Marija tihe,
kteri fo jo tukej jia semlji pofebno zhahili,
tudi v nebelih na pofebno visho polonala.

veti Anselm pravi, de kakor Marija fkos
tvoje boshje materftvo svelizhanje grefhni-
kov dela, tako grefhniki fkos osnanovanje
hvale Marije Devize svelizhanje doleshejo.
Deliravno ne morejo vii biti pridgarji, sa-
morejo vender vfi Marijo hvaliti, in v pri—
jasnih pogovorih s forodniki in prijatli viloko
vrednoft Marije Devize, njeno mozh in mi-
loft povsdigvati, in tako fturiti, de tudi drugi
veliko poboshnoft do Matere boshje sadobe.

O nebefhka Kraljiza! od danf sanaprej
bom h uril, kar bo mogozhe, de te bodo
vli zhahili in' ljubili. Vsemi miloftljivo te
moje shelje, in pomagaj mi, de jih fpeljem.
Vsemi me sa fvojiga flushabnika, in ne pri-
puhi, de bi vnovizh flushabnik hudizhov
poftal.

2 .  Deviza  m o go  z h na. Kdo ismed
ivetniki je pazh tako mogozhin , kakor nje¬
gova lahna Mati? Vfe dofeshe, kar sa-
sheli. De le hozhelh, Marija, pravi fveti

— 48

Bernard, in vfe fe sgodi. Jjlveti Peter Da-
miani terdi, de kadar Marija Boga sa gna-
de proti, mu nekako sapoveduje. Sin zhafti
to ljubo Mater s tem, de ji vfe dodeli, sa
kar ga proli, tudi zlie govori sa grefhnike.
Sat o savpije Gerson: O Mati mojiga Boga,
ti li vfigamogozhna, zhe je treba grefhnike
refhiti, in ti ne potrebujefh nobeniga drusi-
ga priporozhvanja pri Bogu, ker ti farna
mati shivljenja.

O Marija, ti lahko fturifh, de bom
fvet; v te poltavim tvoje saupanje.

3. Deviza dobrotljiva. Zhe je Ma¬
rija pri Bogu mogozlma, je tudi dobrotljiva
in polna milofti do grefhnikov. Ne more ji
mankati ne mozhi, ne volje, pravi f. Ber¬
nard. Kako tudi bi ji mankalo mozhi, na-
fhe svelizhanje dofezhi, ko je Mati boshja;
kako bi bilo mogozhe, de bi nam ne hotla
pomagati, ko fmo mi njeni otrozi ? Kdor
fe more fpomniti, de ni bil ufiifhan, ko je
tebe, o Marija, na pomozh klizal, naj sa-
naprej neha tvojo miloft flaviti, pravi f. Ber¬
nard. kSveti Bonaventura naf uzhi, de fo
shelje Marije Devize nam gnade deliti tako
velike, de je ne l-asshali le tifti, kteri fe
proti nji nefpodobno obnafha, temuzh tudi
tifti, kteri jo sa gnade ne proti. Ni treba
dolgo profiti, de od te Matere milofti pomozh

49

dofeshemo. Preden jo poklizhemo, nam njena
dobrota naproti pride, pravi f. Rihard od
S. Viktorj
ker nafhe
nam ne pomagala.

Osri fe, o Marija! osri fe na mojo
revfhino, in pomagaj mi. Deviza dobrotlji¬
va, proli sa me.

Sa peti clau devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Deviza  svefta. Blagor mu, kdor
v molitvi pred durimi Marijnimi zhuje, ka¬
kor ubogi, ki pred vratini bogatih zhakajo,
de fe jim pomaga: S r e z li in j e z hi o v ek,
kteri me poflufha, in vlak dan pri
mojih durih zhuje.  (jPrip. 8, 34.j) O de
bi mi ti boshji Materi s tako sveltobo flu—
shili, s ktero ona nam pomaga, kadar jo
sa njeno pomozh prolimo! Marija obljubi ti-
flimu,  kteri nji flushi in njo zhafti, de ne
bo vezli grefliil, in de bo vezimo slav¬
ljenje dofegel: Kdor v meni fvoje dela
opravlja, ne grefln — dofegel bo
vezhno slavljenje.  (\Sir. '4-L)  Nama kli-
zhe vfe, de naj k nji pribeshe, in jim obljubi
'le gnade, kterekoli morejo upati: Pri
meni je vfa milo it pota in relnize,
P 1- i meni je vfe upanje slavljenja in
zhednofti. Pridite vfi k meni.  GjJir.

4

, in to savoljo tega, priitavi on,
revfhine ne more gledati, de bi

- 50

24 .) kjiveti Laurenz Juftiniani oberne na Ma¬
rijo tifte befede fvetigapifma: Njene vesi’ fo
vesi svelizhanja, .in prafha: Sakaj fo
vesi? Sato, ker ona fvoje flushabnike veshe,
de nifo prevezh fvoje volje, ker bi jih to
utegnilo v pogubljenje napeljati.

k Sveta Mati boshja! v te poftavim vfe
fvoje upanje, ti mi morefh pomagati, de
1'pet ne grefhim. O moja Kraljiza! nikar me
ne sapufti, temuzh sadobi mi gnado, de
pred umerjeni, kakor de bi gnado boshjo
fpet sgubii.

2 .  Sazhetik nafliiga svelizhanja.
Kakor jutrajna sarija, ktera sa tamno nozhjo
pride, naf rasvefeli, tako je rojftvo Marije
Devize, po tem ko je fhtiri taushent let
tarna greha fvet pokrivala, vefelje na fvet
prineflo. Ko je bila Marija rojena, pravi
neki zerkven uzhenik, je sarija prilijala.
Sarija folnze napoveduje, tako je tudi Ma¬
rija napovedovala vzhlovezheno Befedo,
folnze pravize, nafliiga Svelizharja. Po
pravizi poje fveta zerkev pri rojftvu' Marij-
nim: Tvoje rojftvo , o porodniza boshja, je
osnanilo vefelje zelimu fvetu. Kakor je bila
Marija sazhetik nafhiga vefelja, tako ofta-
ne vedno ona vfe nafhe vefelje, sakaj Jesuf
Kriftuf, pravi fveti Bernard, je vfe fvoje
saflushenje v roke fvoje Matere poloshil,

51

de nam vfe dobro, kar imamo, le fkos
Marijo pride.

čjiveta Mati boslija! ti fi moje vefelje
in moje upanje, sakaj ti nikomur 1'voje po-
mozhi ne odrezhefh, in dofeshefh pri Bogu
vfe, kar hozhefh imeti.

3. Pofoda vfe p o b o s h n o lit i. §>veti
Tomash naf uzhi, de poboslmoft obftoji v
tem, de je nafha volja naglo pripravljena
to hoteti, kar Bog hozlie. Ta zhednoft fo-
febno je bila, fkos ktero je Marija tako
Bogu dopadljiva bila, in to je hotel rezili
nafh Svelizhar s odgovoram, kteriga je tifti
sheni dal, ki je telo blagorvala, ktero ga
je nolilo: Ref. blagor tiftim, kteri be-
fedo boshjo poflufhajo in jo ohranijo.
(Luk. 11.} S tem naf je Kriftuf hotel pod-
uzhiti, de je Marija vredna blagorvana biti
bolj sa to, de je bila s voljo boshjo vfe-
lej sedinjena, kakor sato, de je bila Mati
boshja. Po pravizi vpodobvamo Marijo folnzh-
ni roshi, ktera fe vfelej proti folnzu obra¬
zila. Nizh ni shelela Marija, nizh ni moglo
njeniga ferza sadovoijiti, kakor fpolnovanje
boshje volje, kakor je farna osnanovala:
Moj duh fe rasvefeluje v Bogu, ki
je moje  s vel  iz  h a n j e.

Svelizhana li, o moja Kraljiza! sakaj
d li bila vfelej in popolnama vdana v voljo

4  *

52

fvojiga Boga. Sadobi tudi meni gnado, de
vef zhaf, kteri mi fhe sa slavljenje oftane,
le to hozhem, kar je Bogu dopadljiviga.

Sa fhefti dan devetodnevne poboshnofti do Marije.

1. Jpkrivnoftna rosha. V vifokipefmi
je Marija imenovana sapert vert Gofpodov:
Sapert vert fi ti, moja feftra, moja
nevefta. vSveti Bernard pravi: Gofpod je
safadil v ta vert vfe zvetlize, ktere fveto
zerkev salfhajo, med drugimi vijolizo po-
nishnofti, limbar zhiftofti in rosho ljubesni
boshje. Marija je imenovana rosha, pravi
fveti Jourdan, ker je bilo njeno ferze od
gorezhe ljubesni do Boga in do ljudi vneto.
Kje neki bi mogli pomozhnizo najti, ktera
bi bila bolj fkerbna sa nafhe svelizhanje,
ktera bi naf ferzhneje ljubila, kakor Marija?
Le ena, pravi fveti Avguflitin, namrezh
Marija v nebelih saref fkerbi sa naf.

Ljuba Mati Marija! de bi pazh tudi jeft
tebe ljubil, kakor ti mene ljubifh! Vfe, kar
mi bo mogozhe, hozhem fturiti, de te boni
zhaftil in ljubil. Pj-efladka Kraljiza, sadobi
mi gnado, de ti sveft oftanem.

2 .  Turn kralja Davida.  Marija je
imenovana v vifoki pefmi tuni Davidov:
Tvoj vrat je kakor turn Davidov, ki
je sidan s savetji; tavshent fhkitov

53

vifi na njem, zelo oroshje mozhnih.
f Y r if. p. 4, 4.3 Turn Davidov, pravi fveti
Bernardin je ftal na vifozhini, namrezh na
hribu >Sion, in sato je bila Marija tako ime¬
novana, de le vifokoft Matere s tem na
snanje daje. Sato fe pravi tudi v pfalmih,
de je prezej pri sazhetku njeniga bitja njena
fvetoft na vifokofti vfe gore prefegla. Nje¬
govo ftalifhe je na fvetih gorah.  (pf.
86.) >^veti Gregor te befede tako raslo-
shi, de je bila Marija v pervi prizlii nje¬
niga bitja bolj fveta, kakor nar vezhi fvet-
niki na konzu njih slavljenja.

O moja Kraljiza, ljuba Mati Marija,
vefelim fe nad tvojo vifoko vrednoftjo, in
pripravljen fim rajfhi fvoje slavljenje dati,
kakor puftiti, de bi fe tebi, ko bi bilo to
niogozhe, le nar manjflii del tvoje flave
odvsel. O de bi pazil mogel fvojo kri pre¬
liti, in s tem fturiti, de bi vfiljudje nasemlji
tebe,, o vifoka Kraljiza, zhaftili in ljubili!

3. Turn flonokoften.  V fvetim pif-
mu fe rezke od Marije: Tvoj yrat je
kakor flonokoften turn.  Njen vrat je
sato turnu vpodobljen, ker duhovi slavlje¬
nja, kakor fveti Bernard govori, to je boslije
dobrote, fkos ktere s Bogam oltanemo fkle-
njeni, fkos Marijo is nafhe glave Jesufa
Kriftufa v njegovo telo, fveto zerkev te-

54

zhejo. Ravno ta fvetnik tudi pravi, de od
te prizhe, ko je Marija boshjo Befedo od
fvetiga Duha fpozhela, jo je Bog tako vi-
foko povsdignil, de on hozhe, de sanaprej
nihzher nobene gnade vezli drugazhi ne sa-
dobi, kakor fkos Marijo. Slonova koft je
mozhna in ob enim lepa viditi, sato pravi
abat Rupert: „Kakor flonokoften turn fi
ljubesnjiva Bogu, in ftrafhna hudizhuA

Ker po tem takim, o moja Kraljiza!
savoljo ljubesni, ki jo ima Bog do tebe,
nam vfe dobro samorefh sadobiti, in ker fe
te hudizh boji, tudi mene samorefh obvar-
vati njegovih napadkov. Ufmili fe naf, ki
fe vefelimo pod tvojo hrambo prebivati.

Sa fedmi dan devetodne.vne poboshnofti do Marije.

1. Hiflia sla ta. Sl ato pomeni ljube-
sen, in sato imenuje Albert veliki Marijo
slat tempel boslije ljubesni; sakaj, priftavi
fveti Tomash, kakor je bilo vtempeljnu Je-
rusalemfkim vfe s slatam prekrito, tako
je bila tudi lepa dulha Marije s fvetoftjo
napolnjena. Marija je bila tifta slata hi-
fha, ktero li je vezhna Modroft, boshja
Pefeda tukej na semlji v fvoje prebivalifiie
svolila: Modroft fi je sidala hifho. (Prip.
44.} Ta hifha, v kteri je Bog prebival,
je tako bogata, pravi Rihard od Loren-

55

za, de fe vfi nafhi revfhini fkos njo lahko
pomaga.

O Marija! ker ti Boga tako mozhno
Ijubifh, shelifh, de bi ga vfi ljubili. Pred
vfem te profim, sadobi mi to gnado, sakaj
od tebe upam, de je bom deleshin poftal;
sadobi mi mozhno ljubesen do Boga.

2 .  ^krinja (barka} miru in fprave.
Marija je bila bolj proftorna barka, kakor
barka Noetova; sakaj v tej fte le dve shivali
vfakiga rodu imeli proftor, pod plajfham
Marije Devize pa vfi, pravizhni in grefh¬
niki najdejo dofti proftora. Jjiveta Jedert
je vidila enkrat, kako fe je truma div¬
jih sv eri, levov, leopardov, i. t. d. pod plaj¬
fham Marije Devize fkrivala, in kako jih
je Marija, nameft jih pregnati, s prijasno
roko gladila, de bi ji ne ufhle. Sveri, ktere
fo v Noetovi barki pod ftreho bile, fo divje
oftale, grefhniki pa, kteri pod plajfh Ma¬
rije Devize pribeshe, ne oftanejo grefhniki,
ker ona njih ferza fpreineiri, in fturi, de fe
v boshjo prijasnoft vernejo. Prefveta Deviza,
je rasodela 1'veti Brigiti: „Kolikorkrat tudi
zhlovek grefhi, zhe fe refnizhno poboljfhan
k meni verne, fim naglo pripravljena ga
Sprejeti, ker ne gledam na fhtevilo njegovih
grehov, ampak na pripravljeno njegovo vo¬
ljo. Ne branim fe njegovih ran obesvati in

56

zeliti, sakaj imenujejo me, in po pravizi,
Mater milofti. 44

O Mati miiolti, te klizhem s fvetim
Augufhtinam, fpomni fe, de fe ni nikoli
flifhalo, de bi bila grefhnika, ki je k tebi
pribeshaf, od febe pahnila; jeli ubog k tebi
pribeshim in saupam v tvojo pomozh.

3. Vrata nebefhke. Marijo imenu¬
jemo vrata nebefhke, ker mi bres njene po-
mozhi, pravi fveti Bonaventura, ne moremo
v nebela priti. V Jerusalemu je moje
gofpoftvo, pravi nafha Kraljiza, in Ri¬
hard od S. Lorenza priftavi: sakaj jeft sa-
dobim vlim, kteri me zhafte, vfe, kar shele,
in jih v nebefa peljem. Sveti Bonaventura
pravi, de fo tifti, ktere Marija ljubi, to je
tifti, kteri imajo to frezho njeni flushabniki
biti, v bukve vezhniga shivljenja sapifani.
Sato imenuje Bernardin od Buftis Marijo
bukve shivljenja, in pravi, de bo tifti, kte-
riga ime je v te bukve sapifano, gotovo
svelizhan.

O Mati moja! v tebe poftavim vfe upanje
fvojiga svelizhanja. Ljubim te, fturi de bom
svelizhan, in ne pripufti, de bi bil v pekel
pahnjen, kjer bi te mogel vezhno kleti.

Sa ofmi dan devetodnevne poboslmofti do Marije.

1. Sgodnja  dan  iz  a. Janes Damafhki

57

imenuje Marijo danizo, ktera pred vs-hodam
folnza pride. Ravno tako gre poboshnoft
do prefvete Devize pred folnzam gnade
boshje; sakaj, pravi fveti German, po¬
boshnoft do Marije je gotovo snamnje, de
je kdo v ftanu gnade boshje, ali pa faj, de
bo kmalo gnado boshjo fpet dofegel. $veta
zerkev imenuje Marijo svesdo na morji,
sakaj, pravi fveti Tomash, kakor svesda,
tifte, kteri fo na globokim morji v nevar-
nofti od valov posherti biti, v varno savetje
pripelje, tako naf tudi Marija pripelje fkos
divjavo morje tega slavljenja v nebefa. »Sve¬
ti Bernard naf opominja, de zhe nozhemo
od valov fkufhnjav utopljeni biti, ne frnemo
ozlu od Marije, svesde svelizhanja, ober-
niti, in priltavi: „Zhe sa njo grefh, ne
bofh safhel na krive pota; zbe ti ona na
ftrani Roji, fe nimafh nizh bati; zhe ti je
Marija miloflljiva, bofli gotovo svelizlian. a

2 .  Sdravje bolnikov, vrveti Simon
Stok imenuje Marijo sdraviio sa grefbnike,
in fveti Efrem je ne imenuje le sdraviio,
temuzh. sdi-avje tiftih, kteri k nji pribeshe.
Kdor fe toraj v potrebi k Marii oberne,
ne najde v nji ie sdravila, temuzh tudi sdrav-
je, kakor je Marija farna obljubila tiftim,
kteri fe k nji oberne jo: Kdor mene
najde, najde shivljenje, in sajema

- 58 —

sdravje od Gofpoda. (Prip. 8, 35.)
Treba fe liani toraj ni bati, de bi gnuf,
kteriga nafhe rane delajo, Marijo odvernil
nam pomagati, sakaj ona je nafha Mati,
in kakor fe mati ne da od nobene rezhi sa-
dershati, de bi fvojiga ranjeniga fina ne
ofkerbvala, tako tudi Marija ne bo posabila
fvojih bolnih flushabnikov, kteri k nji pri-
beshe, osdraviti. Sato sdihne fveti Bernard:

Sveta Mati boshja! kakor sanizhljiv je
greflinik, ga ti ne sanizhujefh, in zhe te
sa tvojo pomozh profi, mu pomagafh, in
ne pripuftifh, de bi obupal.

3. Pribeshalifhe grefhnikov.  $veti
German imenuje Marijo pribeshalifhe, ktero
je vedno vlim grefhnikam odperto; sakaj,
pravi f. Jourdan, ona nikogar ne savershe,
kteri fe k nji oberne, de jo le profi, ga
fprejme. ►Sveti Janes Damafhki pravi sato,
de ni le pribeshalifhe nedolslmih, temuzh
tudi pribeshalifhe grefhnikov, kteri jo sa
njeno pomozh profijo. In fveti Anselm ji
rezhe: „S  materno ljubesnijo fprejmefh

grefluiika, kteriga zel fvet zherti, in fe ne
navelizhafh, dokler nefrezhniga s njegovim
fodnikam ne fpravifhs  tem hozhe rezhi,
de grefhnika, kteriga Bog zherti, vfe ftvari
fovrashijo, de pa, zhe fe k Marii, pribe-
shalifhu grefhnikov oberne, ga ona ne zherti,

59

temuzh ga ljubesnivo fprejme in ga ne sa-
pufti, dokler mu njeni $in, nafh iodnik Je-
suf Kriftuf, njegovih grehov ne odpufti.

Zhe li toraj, o moja Kraljiza! pribe-
shalilhe grefhnikov, (i tudi moje pribesha-
lifhe 5  in ker nobeniga ne savershefh, kteri
fe k tebi sa pomozh satezhe, tudi mene ne
bofh savergla, zhe te sa pomozh profim.
Pribeshalifhe grefhnikov, proli Boga sa naf!
Marija, profi sa naf, sakaj takrat bomo
gotovo oteti.

Sa deveti dan devetodnevne poboshnofli do Marije.

1. Trofhtarza shaloftnih. Kdo,
pravi fveti German, sa Jesufam Kriftu-
fam sa nafhe svelizhanje toliko fkerbi, ka¬
kor ti, o Marija ? Kdo naf v nafhim ter-
pljenji bolj trofhta, kakor ti? Ni, odgovori
fveti Anton, nobeniga fvetnika, kteri bi
imel toliko ufmiljeniga do nafhe revfhine,
kakor ta ufmiljena Kraljiza. Ker fo pa bo¬
ksni dufhe tihe britkofti, ktere naf nar bolj
shaloftne delajo, imenuje svelizhani Henrik
Sušo Marijo svefto trofhtarzo grefhnikov.
Zhe Marii revfhino fvoje dufhe osnanimo,
oam prezej s fvojo profhnjo pomaga , naf
prezej potrofhta. iiiliard od S. Viktorja fhe
zlo pravi, de nam njeno ufmiljenje naproti
Pride, in de nam pomaga, preden fmo jo

60

profili. Molimo toraj pogofto s fvetim Bo¬
naventuram :

O Marija! ne jenjaj naf vfelej trofhtati,
pofebno pa nafho lmertno uro; fprejmi ta¬
krat nafho duflio in srozhi jo fvojimu bosh-
jimu §iinu, v kteriga rokah je naflie sve-
lizhanje.

2. P orno z h kriftjanov. Janes D'a-
mafhki imenuje Marijo pomozh, ktera je
hitro pripravljena naf vfe nevarnofti ref hiti;
in fveti Kosma is Jerusalema pravi, de je
Marija vligamogozlma naf greha in pekla
oteli. Sveti Bernard pravi: Ti li neprema¬
gana bojvavka, kadar fvoje flushabnike so-
per napadke hudizhove branifh. Sat o je
Marija v vifoki pefmi imenovana ftrafhna,
kakor vojfkna truma v bran  poftav-
1 j e n a.

O moja Kraljiza, o de bi bil jeft pazh
vfelej k tebi pribeshal! moji fovrashniki bi
me ne bili nikoli premagali. Od danli sa-
naprej fe hozliem na tvojo pomozh sanafhati,
in v vlili fvojih fkufhnjavah, k tebi pribe-
shati, pa tudi od tebe terdno upati premago
vlili fvojih fovraslmikov.

3. Kraljiza marternikov.  Po pra-
vizi imenujemo Marijo Kraljizo marterni¬
kov; sakaj takrat, ko je nje Sin na krisliu
vifel, je Marija bolj terpela, kakor vfi mar-

61

terniki: Pod krishem je ftala njegova
Mati. Matere beshe, kadar vidijo fvoje
otroke umirati in jim ne morejo pomagati 5
Marija pa ni beshala, do sadnjiga hipa nje-
goviga shivljenja je oftala pri njem: J e
ftala pod krishem. Ko je Jesuf fvojo
dufho isdihal, je vezlmimu Ozhetu fmert
fvojiga lina v ofer sa nafhe grehe darova¬
la; med tem je terpela fmertne teshave, in
vezhi bolezhine, kakor de bi bila nar ftrafh-
nejfhi fmert imela preftati.

O moja ljuba Mati! savoljo saflushe-
nja tiftih bolezhin, ktere li pod krisham
preftala,, mi sadobi pravo shaloft zlies moje
grehe, in ljubesen do mojiga Svelizharja Je-
sufa Kriftufa. Savoljo tiftiga mezha, kteri
je tvoje ferze prefunil, kadar li vidila .Je-
sufa glavo nagniti in dufho dati, meiii mojo
fmertno uro na ftrani itoj, in sadobi mi
takrat vezimo svelizhanje, de bom mogel
tebe in Jesufa zelo vezlinoft ljubiti.

62

II. Premifliljevanje sa velike
prašnike Marije Devize.

Pervo premifhljevanje.

Sa prašnik zhiftiga fpozhetja Marije Devize.

Kako fe je fpodobilo vfim trem
boshjim perfhonam Marijo obvaro¬
vati poerbaniga greha.

Neisrezheno velika je bila revfhina,
ktero je greh prinefel Adamu, in fkos
njega zelimu zhlovefhkimu rodu; sakaj
ker je Adam v fvoji nefrezhi gnado
bo.shjo sgubil, je ob enim sgubil vfe druge
dobrote, s kterimi je bil v sazhetku obdar-
van, in je s fovrafhtvam boshjim febi in
fvojimu narodu vfe hudo na glavo navlekel.
Vender pa tifto prezhaftito Devizo, ktero
je Bog Mater drugimu Adamu, to je Je-
sulu Kriftufu namenil, kteri je imel popra¬
viti vfe hudo, kar je bil pervi naredil, njo
je Bog hotel te nefrezhe obvarovati. Pre-
miflimo toraj sdaj, kako fe je fpodobilo,
de fo tri boshje perfhone Marijo isvirniga
• greha obvarovale; fpodobilo fe je namrezh,
de je Ozlie fvojo hzhi, 8iu fvojo matei - ,
in fveti Duh fvojo nevefto te nefrezhe ob¬
varoval.

63

Pervi odflavik.  Spodobilo fe je, de
je vezhni Ozhe fkerbel, de je bila Mari¬
ja isvirniga greha obvarovana, ker je bila
njegova hzhi, in njegova pervorojena hzhi,
kakor Marija farna prizha: Is uft Nar-
vifhiga fim isfhla pervorojena pred
vfimi ftvarmi.  (Prip. 24, 9.) Raslagav-
zi fvetiga pifma, fveti ozhetje in fveta
zerkev lama s enim glafam obernejo te be-
fede fvetiga pifma, v prašnik zliiftiga fpo-
zhetja Marije Devize, na Mater boshjo. Naj
fe imenuje pervorojena sato, ker je bila v
boshjim fklepu s fvojim Si nam pred vfimi
drugimi ftvarmi naprej namenjena, kakor
terdijo uzheniki Skoti Iti,  ali pa,  ker je bila
pervorojena v gnadi, in je bila, ker je Bog
greh previdil, sa Mater Odrefhenikovo svo-
ljena, kakor uzhe Tomifti; v tem fo ven-
der vii ene mifli, de Marijo pervorojeno
boshjo imenujejo. Po tem takim 1‘e je pa
tudi fpodobilo, de Marija ni bila nikoli
fushna hudizhova, ampak de jo je le nje
Stvarnik fam od sazhetka v pofeftvu imel,
kakor lama osnanuje: Gofpod me je v
pofeftvu imel od sazhetka fvojih
potov.  (Prip. 24.) Satoraj jeDionisi velki
fhkoC Alekfandrifhki po pravizi Marijo ime¬
noval eno in farno hzlier shivlenja,
de fe s tem od vlili drusili raslozhi, ktere

64

fo hzhere fmerti, ker fo bile v grehu ro¬
jene.

Verh tega fe je tudi fpodobilo, de je
vezhni Ozlie Marijo v fvoji gnadi uftvaril,
ker jo je namenil sa popravljavko sgublje-
niga fveta, in sa frednizo miru med Bogam
in ljudmi; sakaj tako jo imenujejo fveti ozhet-
je, pofebno pa fveti Janes Damafhki, kteri
ji pravi: O prefveta Deviza! ti li rojena,
de bi zelimu fvetu v svelizhanje flushila. Sa-
to pravi fveti Bernard, de je bila tudi Noe¬
tova barka podoba Marije Devize; sakaj
kakor fo bili ljudje fkos barko obvarvani
potopa, tako fmo bili mi fkos Marijo ob¬
varvani greha, to de s tem raslozhkam, de
jih je bilo v barki le malo otetih, fkos Ma¬
rijo pa je otet vef zldovefhki rod. Sato ime¬
nuje tudi fveti Atanasi Marijo novo Evo;
sakaj perva je bila mati fmerti, prefveta
Deviza Marija pa je Mati slavljenja. Sveti
fhkof Teofani is Nizeje ji pravi: Bodi po-
zhefhena, ker li shaloft Eve odvsela. In
fveti Basilij ji rezlie: »Sredniza miru med
Bogam in ljudmi, bodi posdravljena! Sveti
Efrem pa jo imenuje fpravnizo zeliga fveta.

Po nobeni ženi pa 1'e ne fpodobi, de bi
bil tifti, kteri mir dela, fovrashnik tiftiga,
kteri je bil rasshaljen, fhe manj pa, de bi
bil hudobe rasshaljenja fam deleshin. t Sveli

65

Gregor pravi, de fe fodnikov fovrashnik ne
fme predersniti, de bi ga hotel tolashiti, sa-
kaj on bi ga bolj rasferdil, kakor potolashil.
Ker je Marija imela biti fredniza miru med
Bogam in ljudmi, je po tim takim bilo potre¬
ba, de ni bila farna grefhniza in fovrashniza
pred Bogam, ampak deje bila prijatliza Go-
fpodova, in greha popolnama zbili a.

Pa tudi sato je mogel Bog Marijo isvir-
niga greha obvarovati, ker jo je namenil, de
je peklenfki kazhi glavo fterla, tiftikazhi, ktera
je nafhe perve ftarifhe sapeljala, in tako viim
ljudem fmert prinefla. Gofpod pa je to od Ma¬
rije obljubil: Navratil Ivo bom poftavil
med teboj in slieno, med tvojim feme-
nam in njenim femenam; in ona ti bo
glavo fterla. (L bukv. Mojs. 3, 15.) Zhe
je bila pa Marija tifta mozhna shena, ktera
je prifhla na fvet, de bi hudizha premagala,
fe ni fpodobilo, de bi bil hudizli pred njo pre¬
magal, in jo fvojo'fushno fturil; nafproti je
bilo veliko bolj po pameti, de je bila bres
vliga madesha, in budizbu nikakor podver-
shena. Kakor je prevsetni fovrashnik s fvojim
ftnipam vel’ zhlovefhki rod ofkmnil, tako je
shelel tudi prezhifto dufho te fvete Devize
ukushiti; tode vezhna hvala bodi Bogu, de
je v fvoji milofti nafho Mater Marijo s toli¬
kimi gnadami obdaroval, de je bila bres vliga

66

greha in dolga , in je tako mogla ponishati
in premagati prevsetnoft hudiga fovrashnika,
kakor pravi fveti Augufhin, (ali kdor drug
je raslagavz pervih bukev Mojsefovih) fhe
bolj ozhitno pa fveti Bonaventura.

Pofebno pa fe je fpodobilo, de je vezh-
ni Ozhe to fvojo ljubo hzher Adamoviga
greha obvaroval, ker jo je Mater fvojimu
edinorojenimu »Sinu namenil. Sveti Bernardin
is Siene pravi: V duhu boshjim li bila, Ma¬
rija , pred vlimi drugimi ftvarmi pred namenje¬
na, Boga, ki je zhlovek poftal, poroditi. Ko bi
tudi savoljo nizh drusiga, bi bil vezlmi Ozhe
she farno savoljo zhafti fvojiga »Sina, kteri je
bil Bog in zhiovek, mogel Marijo njegovo
Mater bres madesha greha vftvariti. »Sveti To-
mash pravi, de morajo vfe rezili, ktere fo sa
flushbo boshjo odlozhene, fvete in neoma-
deshvane biti. Sato je David, ko je raslo-
zhil, s ktero Gofpod Boga vredno lepoto
mora tempel v Jerusalemu sidan biti, rekel:
Sakaj ne sa zhloveka fe pripravlja
prebivali fhe, ampak s a Boga.  (Paral.
29, i.) Koliko bolj fhe moramo verovati,
de je »Stvarnik. ko je Marijo sa Mater fvo¬
jiga laftniga »Sina namenil, uje dufho s nar
lepfhimi darovi osalfhal, de bi bila vredno
prebivalifhe boshje, kakor fveti Dionisij Kar-
tusian govoi i. »Sveta zerkev farna prizha, de

67

je Bog telo in dufho prezhaftite Devize in
Matere Marije s pripomozhjo fvetiga Duha
pripravil, de bi vredno prebivalifhe njegovi-
ga »Sina. biti saflushila.

Vfak ve, de je nar vezhi zhaft sa otro¬
ke, zhe fo od imenitnih ftarifhov rojeni, sa-
kaj: Zhaft otrok fo njih  ftarifhi. (f > rip.
17, 6.3  »Sato na fvetu vfak losheje prenefe
framoto, de je revin ali neuzhen, kakor de
bi bil niskiga rodu, sakaj revesh s pridnoftjo
lahko obogati, neveden s poduzhenjem v
snadnoftih lahko uzhen poftane, kdor je pa
niskiga rodu, fe bo malo kdaj na bolj vifok
ftan povsdignil, in zhe tudi imenitnoft dofe-
she, fe mu vender fhe smiraj lahko ozhita
graja niskiga rodu. Ali je pa mogozhe mi-
fliti, de bi bil Bog, ki je samogel fvojimu
§inu shlahtno Mater dati, mu hotel dati od
greha omadeshano porodnizo; de bi bil Bog
pripuftil, de bi bil hudizh njegovimu boshji-
mu ^inu framoto mogel ozhitati y  de je od
niatere rojen, ktera je bila peklenfka fushna
in fovrashniza boshja? Tega Bog ni dopu¬
stil, temuzh je fkeibel sa zhaft fvojiga Sina
in je fturil, de je bila njegova Mati vlelej
bres madesha, de bi bila vredna Mati takiga
^•ina. To nam tudi prizha gerfhka zerkev,
ki pravi, de je prefveta Deviza od sazhetka
fvojiga shivljenja fkos boshjo pofebno pre-

5  *

I

68

vidnoft imela tifto zhiftoft, ktera fe je sa
Mater Jesufa Kriftufa fpodobila.

Poglavitna refniza pri kerfhanfkih uzhe-
nikih je, de nobeni ftvari bosliji ni dodeljen
noben dar, s kteriin bi ne bila prezhifta De-
viza Marija she popred obdarovana. $veti
Bernard pravi, de ne fmemo dvomiti, de
to, kar je bilo le malo ljudem dano, tudi
taki Devizi ni bilo odrezheno; in fveti To-
mash is Villanove pravi, de nikoli nobenimu
fvetniku ni bilo nizh dovoljeniga, kar bi v
prefveti Devizi she v sazhetku nje shivljenja
ne bilo fvetilo. Zhe je ref, de je po befedah
fvetiga Janesa Damafhkiga nefkonzhin ras-
lozhik med Materjo boslijo in drugimi fvet-
niki, moramo she pred mifliti, de je Bog,
kakor fveti Tomash uzhi, lVoji Materi vezb
mnogih praviz in gnad dodelil, kakor dru¬
gim fvojim flushabnikam. Zhe je pa temu
tako, prafha fveti Anselm, kteri fe sa bres
madesha fpozbetja Marije Devize slo po¬
tegne, ali je bilo bosliji modrofti nemogozhe
fvojimu {Sinu prav zhifto prebivalifhe pripra¬
viti, in ga vliga madesha obvarovati, s
kterim je bil zhlovefhki rod ofkrunjen ? Zhe
je Bog mogel, prafha dalej ta fvetnik, an-
gelze nebefhke pogubljenja obvarovati, v
kteriga jih je toliko ismed njih padlo, ali bi
pazh ne bil mogel Matere fvojiga {Sina, Kra-

— 69

Ijize angelov padza obvarovati, v kteriga je
bil vef zhlovefhki rod prifhel? §tej je Bog
samogel dati eni Evi gnado de je bres gre¬
ha na fvet prifhla; ali Marii bi pa tega ne
bil mogel fturiti ?

Gotovo, Bog je Marijo bres madesha
samogel ohraniti, in jo je ohranil, in fveti
Anfelm fhe pravi, de je bilo pravizhno,
de je bila Deviza, ktero je Bog Mater fvo-
jimu §inu odlozhil, s tako zhiftoftjo olep-
fhana, de ni le vlili ljudi in angelov v nji
prefegla, temuzh de je bila k tako vifoki
zhafti povsdignjena, ktere li sa Bogam ne
moremo vezhi mifliti. $he bolj na tanko
pove ravno to fveti Janes Damafhki, ker
pravi. „On je dal Devizi tako telo in tako
diifho, kakorfhina fe je fpodobila sa tifto,
ktera je imela Boga v fvoje telo fprejeti;
sakaj ker je fam fvet, tudi le v fvetnikih
pozhiva.“ Sato je vezhni Ozke po pravizi
mogel rezili ti fvoji ljubi hzheri: Kakor -
je limbar med ternjem, tako je mo¬
ja prijatliza med hzherami.  (Vif.
p. 2, 2.) Med vlimi drugimi mojimi hzlie-
rami li ti, kakor limbar med ternjem, ker
fo vfe druge s greham omadeshane, le
ti fi vfelej zhifta oftala, ti farna li moja
prijatliza.

Drugi odflavik.  Spodobilo fe je tudi

70

ravno tako, de je Bog Sin fvojo Mater
viiga dolga greha obvaroval. Drugi linovi
fi ne morejo matere voliti, kakor bi njim
vfhezh bilo 5  pa ko bi bilo to kdaj kterimu
takimu dano, ali bi fi pazh nameft kraljize
fushno isvolil? Ali bi pazh, ko bi lahko ime¬
nitno gofpofko mater imel, fi kmetfhko, ko
bi lahko prijatlizo boshjo imel, ali bi fi nje¬
govo fovrashnizo isvolil? Sato pravi fveti
Bernard: ,,Ker je ^tvarnik od zhlovefhke
matere hotel rojen biti, fi je mogel tako
mater isvoliti, kakorfhna je vedil, de fe sanj
fpodobi.“ Ker fe je pa sa Boga fpodobilo,
de je imel mater zhifto bres madesha, pravi
fveti Bernardin, fi je tako tudi isvolil. To
nam poterdijo befede fvetiga Pavla, ki pifhe
Hebrejzam: ^podobi fe, de imamo

taziga velkiga duhovna, kteri je
fvet, nedolshin, neomadeshan, od¬
lozhen od grefhnikov.  (Tlebr. 7.} Nek
uzhen pilar naf opomni, de mora nalh Od-
refhenik po befedah fvetiga Pavla ne le od
grehov, ampak tudi  od grefhnikov biti od¬
lozhen, kakor govori tudi fveti Tomash:
^podobi fe, de je tifti, kteri je prifhel grehe
odvset, odlozhen od grefhnikov. Ali bi pa
mogli rezili, de je Jesuf Kriftuf odlozhen
od grefhnikov, ko bi mater greflmizo imel?
$veti Ambrosh pravi: „Kriftuf fi ni is-

71 —

volil posemeljfke pofode, ampak nebefhko,
v kteri je na fvet prilhel; pofvetil lije tem-
pel fvete zhiltofti. 44  S temi befedami liozlie
opomniti ta fvetnik na befede fvetiga Pavla:
Pervi zhlovek je is semlje, po-
semeljlk, drugi zhlovek  je  is  ne¬
bel', nebefhk.  (I. Kor. 15.) $veti Am-
brosh imenuje Mater boshjo pofodo nebefhko,
ne kakor de bi Marija ne bila is posemeljfke
nature, ampak ker je bila savoljo gnade
boslije nebefhka. $veti Janes Kerftnik je
rasodel fveti Brigiti, de Marija prefeshe
angelze nebefhke v fvetofti in zhiftofti, ka¬
kor fe fpodobi Kralju velizliaftva, kteri je
v njenim telefu prebival. Gofpod Bog je
rekel tudi enkrat ti fvetnizi: „Marija je bila
zhifta in ne zhifta pofoda; zliifta, ker je
bila vfa lepa, ne zliifta, ker je od grefh-
nikov rojena; deliravno je bres madesha
fpozheta, de bi bil moj $in bres greha is
nje rojen. 44  Teh sadnjih befedi vender ne
fmemo tako saftopiti, kakor de bi bil Jesuf
mogel od fvoje Matere fe greha navseti,
ampak Mati Jesufova je bila bres madesha
sato, de njega ni ta nezhaft mogla sadeti,
de bi bil imel mater s greham omadeshano
in fushno hudizhevo.

§iveti Duh naf uzhi: Z h lov eku zhaft
jo zhaft njegoviga ozheta, in fr a-

72

mota sa fina je ozhe bres zliafti.
(Sir. 3, 13.) Salo, pravi f. Augufhtin, je
tudi obvaroval Jesuf truplo Marije Devize,
de ni ftrohnelo po njeni fmerti, ker bi bilo
to njemu v nezhaft, ko bi bilo tifto telo od
gnjilobe rasdjano, v kterim je on mefo nafe
vsel. Zhe bi bila pa nezhaft sa Jesufa, tako
mater imeti, ktere telo bi bilo gnjilobi mefa
podversheno, koliko vezhi bi bila fhe nezhaft
tako mater imeti, ktere dufha bi bila od
gnjilobe greha omadeshaiia ! Sraven tega je
gotovo, de je mefo Jesufovo tudi mefo Ma¬
rije Devize, tako de je po befedah f. Au-
gufhtina tudi po vftajenji od fmerti mefo Sve-
lizharjevo oftalo ravno tifto, kteriga je bil
od fvoje Matere prejel, in tako govori tudi
f. Arnold is Chartres: „Mefo Marije Devize
in mefo Jesufovo je eno, in sato menim, de
Mati jii le deleshna zliafti fvojiga Sina, te-
muzh de je obeh zhaft ena.“ Zhe je pa to
ref, in je vender prefveta Deviza v grehu
fpozheta, bi bilo to njenimu ^iinu, zhe bi
tudi madesha greha ne bil deleshin, vender
velika nezhaft , de bi bil tako na tanko s
telefam lklenjen, ktero bi bilo s grehani
ofkrunjeno, nezhifta pofoda, hudizhu pod-
loslina.

Marija ni bila farno Mati, temuzli je
bila vredna  Mati Svelizharjeva. Tako jo

— 73

imenujejo vfi fveti ozhetje. JjJveti Bernard ji
pravi: „Ti farna fi bila vredna najdena, de
je v tvojim devifhkim telefu Kralj kraljov
fvoje pervo prebivalifhe svolil.“ $veti To-
niasli is Villanove pravi: „Preden je fpo-
zhela, je bila slie vredna Mati boshja biti.“
Sveta zerkev farna naf uzlii, de je Marija
gnado saflushila, Mati Jesufa Kriftufa biti,
ktere telo je bilo vredno nofiti Kri¬
ftufa Gofpoda.  Te befede fveti Tomasli
tako rasloshi, de Marija Deviza ni farna
saflushila, de fe je Kriftuf Gofpod v nji vzlilo-
vezhil, ampak de je s pomozhjo gnade boshje
tako popolnamoft saflushila, deje bila vredna
biti Mati boshja. Ravno to poterdi tudi f.
Peter Damiani.

Zhe je bila pa Marija vredna Mati bosh¬
ja, kakfhni fpredki pravi f. Tomasli is Villa¬
nove , kakfhne popolnamofti fo ji bile potrebne!
$veti Tomasli Akvin uzhi, de, zhe Bog ko¬
ga k vifoki vrednofti povsdigne, ga tudi pri—
pravniga fturi; sato je Bog, pravi ta uzhe-
nik, ker je Marijo fvojo Mater isvolil, jo
s fvojo gnado tudi sa to vredno fturil. Is
tega lkleiie ta fvetnik, de Marija Deviza ni
nikoli greha fturila, tudi ne nar manjfhiga,
sakaj drugazlii, pravi on, bi ne bila vredna
Mati Jesufa Kriftufa, ker bi bila nezhaft
matere tudi na $ina padla, zhe bi bil nam-

74

rezh grefhnizo sa mater imel. Zhe bi pa
Marija savolj eniga famiga odpuftljiviga
greha, kteri dufhi gnade boshje ne odvsa-
me, ne bila vredna velike zliafii Mati boshja
biti, koliko manj bi bila fhe le vredna, zhe
bi bila poerbaniga greha deleshna, kteri bi
jo bil fovrashnizo boshjo in fushno hudizhevo
fturil? Savoljo tega je isrekel fveti Augufhtin
imenitne befede, de, zhe od Marije govo¬
ri, nozhe opomniti od nobeniga  gre¬
ha, in fzer savoljo fpofhtovanja, ki ga je
tiftimu Gofpodu dolshan, kteriga Mati biti je
ona saflushila, in fkos kteriga je gnado do-
fegla, greh popolnama premagati.

Sato moramo s fvetim Petram Damiani
in s fvetim Proklam terdno verjeti, de li je
^>in boshji, kije  zhlovek poftal, Mater svolil,
kterafe je sa njega fpodobila, in kakorflme
fe mu ni bilo treba framovati. Ni bilo nezhaft
saJesufa, zhe fo ga Judje sanizhljivo imeno¬
vali Marijniga fina, kakor fina uboge matere.
Ali fe ne imenuje njegova matiMari-
ja?  (Mat. 13, 55.) sakaj on je prifhel na
fvet nam dajat sgled ponislinofti in poterpesh-
Ijivofti. Pa saref nezhaft sa Jesufa bi bilo, ko
bi bil hudizh mogel rezhi: Ali ni (tila njegova
mati grefhniza? ali ni bila nekaj zhafa nafha
fushna? Nefpodobno bi bilo tudi, ko bi bil
Jesuf rojen od gerde ali hromafte matere, ali

75

po telefu od hudizha obfedene; pa kolko ne-
fpodobnifhi bi bilo, ko bi bila duflia njegove
matere le nekaj zbala od greha omadeshana,
ali v fuslmofti hudizhevi sapopadena!

Bog, ki je sgol modrolt, je dobro snal
fi tukej na sendji prebivalifhe poltaviti, ka-
korfhno le mu je fpodobilo. Modrolt fi je
sidala hifho.  (Prip. 9, 1.) Narvifhi je
pofvetil fvoje prebivalifhe—sgodaj
sjutraj ji Bog pomaga.  Pfl. 45.) Sgo-
daj sjutraj, pravi David, je pofvetil Bog to
prebivalifhe, namrezh v sazhetku njeniga
shivljenja je fturil, de je bila Marija vredna
ga (prejeti, ker bi ne bilo fpodobno, de bi
li bil Bog tako prebivalifhe svolil, ktero bi
ne bilo fveto. Tvoji h i f h i,, o Gofpod, fe
fpodobi fvetoft.  (Pfl. 92.) Zhe Bog fam
rezhe, de nikoli ne bo prebival vdufhi,  ktera
ima hudobno voljo, in telo, ktero je grehu
podversheno: Modrolt ne gre v hudo¬
bno dufho, in ne prebiva v telefu,
ktero grehani in hudobijam fluslii;
(Modr. 1.) kako li bomo kdaj mogli mifliti,
de je boshji §»in v dufhi in telefu Marije De-
v ize hotel prebivati, zhe je ni popred po¬
fvetil, in je madesha greha obvaroval? Po-
lebno ker je vezhna Befeda, po nauku f.
l'omaska, ne le v dufhi,  tenuizh tudi v te-
ielu 3Iarije Devize hotla prebivati, ^iveta

76

zerkev tako poje: O Gofpod, ko fi sa
odrefhenje zhlovefhko naturo nafe
vsel, fe nifi framoval Devizhniga
telefa. Gotovo bi Bog ne bil hotel v telefu
kake fvete Jederti, ali kake fvete Teresije
zhlovefhke nature nafe vseti, sakaj, deli-
ravno fo bile te devize fvete, fo bile vender
nekaj zhafa od isvirniga greha omadeshane;
v telefu Marije Devize pa fe mu ni gnufdo
fe vzhlovezhiti, ker je ta nar bolj ljubesniva
Deviza zhifta bila vlih madeshov greha, in
ker je hudobni fovrashnik nikoli ni v pofeftvu
imel. Sato tudi pravi f. Augufhtin: $in boshji
fi ni nikoli vrednifhi hifhe sidal, kakor Ma¬
rijo , ktera ni bila nikoli od fovrashnikov vjeta,
nikoli fvoje lepote oropana. Kdo, prafha f.
Ziril Alekfandrijfki, kdo je fhe kdaj flifhal,
de bi fi bil kdo hifho safe sidal, in bi jo bil
nar pred fvojimu nar vezhimu fovraslmiku
v pofeft dal?

J*»veti Metodij pravi: Tifti, kteri nam je
sapovedal ozlieta in mater fpofhtovati, ko je
zhlovek poftal, je tudi fam to sapoved hotel
fpolniti, in je sato fvoji Materi vfe gnade
in vfo zhaft dodelil. Sato fe mora pa tudi
terdno verjeti, pravi f. Augufhtin, de je Je-
suf Kriftuf ravno savoljo tega telo Marije
Devize po njeni frnerti (trohnenja obvaroval,
sakaj, ko bi tega ne bil fturil, bi sapovedi

77  —

ne bil fpolnil, ktera sapove mater zhaftiti in.
vfakiga nefpofhtovanja do nje fe varovati. Pa
koliko manj bi bil Jesuf fkerbel sa zhaft fvoje
Matere, ko bi je ne bil Adamoviga greha
obvaroval? Pater Tomash is Argentine pravi,
de bi greh imel tak fin, kteri bi bil fvojo
mater mogel obvarovati isvirniga grelia, pa
bi ne bil fturil. Kar bi pa sa naf greh bilo,
priftavi ravno ta pilar, bi fe gotovo tudi
boshjimu Simi ne fpodobilo, de bi fvoje Ma¬
tere ne bil greha obvaroval, deliravno bi jo
bil lahko. Sato pravi Gerson: „Ker ti, nar-
vifhi Gofpod, hozhelh imeti Mater, li ji go¬
tovo tudi zhaft dolshan. Meni fe pa slo sdi,
de bi te sapovedi prav ne fpolnil, zhe bi
bil ti tifto, ktera je imela biti prebivalifhe
vfe zhiftofti, v nezhaft isvirniga greha puliil
pafti.“

Snano je, de je »Sin boshji, kakor pifhe
fveti Bernardin, bolj sa to na fvet prifhel,
de je Marijo odrefhil, kakor pa vfe druge
ljudi. Po nauku fvetiga' Augufhtina pa fte
dve vishi naf odrefhiti, ena namrezh je ta,
tiftiga vsdigniti, kteri je padel, ena pa ga
obvarovati, de ne pade. Gotovo, pravi f.
Antoniu, je druga visha refhiti boijfhi, ker
le na to visho obvaruje vfe nefrezhe in ma-
deshov, kteri dufho v padzu sadenejo. Sato
moremo biti preprizhani, pravi f. Bonaven-

— 78

tura, de je bila Marija na to bolj popolnama
visho odrefhena, ktera fe je fpodobila sa
Mater boshjo. Kardinal Kusanfki sato tudi
pravi, drugi ljudje fo imeli Odrefhenika, kteri
jih je fturjeniga greha odrefhil, Marija De-
viza pa je imela Odrefhenika, kteri jo je
obvaroval de ni greha deleshna poftala.

Skonzhati ta drugi odftavik opomnim
fhe na befede Hugota od 8. Viktorja, de fe
drevo po fadji pOsna. Zhe je bilo Jagnje
vfelej bres madesha, je mogla tudi Mati
vfelej bres madesha biti. Sato posdravi
on Marijo: O vredna vredniga! Vredna
Mati vredniga $ina! S tem hozhe rezili,
de nobena druga, kakor Marija, ni bila
vredna Mati taziga Sina biti. O vredna
vredniga, in pravi dalej, o lepa lepiga,
viloka nar vifhiga, Mati fvojiga Boga,
Režimo tudi mi, s fvetim Jldefonsam: Doji,
o Marija, fvojiga Stvarnika, doji tiftiga,
kteri te je vftvaril, kteri te je tako zhifto in
popolnama vftvaril, kakorfhin je on hotel
is tebe biti.

Tretji odftavik.  Zhe fe je lpodobilo,
de je Bog Ozhe fvojo hzher, in Bog $in
fvojo Mater isvirniga greha obvaroval, fe
je ravno tako lpodobilo, de je fveti Duh
greha obvaroval fvojo Nevefto. Le Marija,
pravi fveti Augufhtin, je vredna gnade, de

79

je Mati in Nevefta boslija mogla imenovana
biti. ^»veti Anselm nafuzhi, deje fveti Diih
s fvojo perfhono prifhel v Marijo, in jo je s
vezli gnadami obogatil, kakor vfe druge
ftvari, je v nji prebival, in je fvojo Nevefto
fturil Kraljizo nebef in semlje. Sveti Duh,
pravi ta uzhenik, je fam v njo prifhel, in
je v njenim prezhiftim telefu prezbifto telo
Jesufa Kriftufa fturil, kakor ji je angel osna-
nii: fjiveti Duh bo prifhel  v te. (Luk.
1.) Salo, pravi fveti Tomash, je imenovana
Marija tempel Gofpodov, fvetifhe fvetiga
Duha, ker je s mozlijo fvetiga Duha po-
ftala Mati vzhlovezheniga Sina boshjiga.

Ko bi (i kak dober malar mogel svoliti
lepo ali gerdo nevefto, kakorfhno bi fi hotel
v podobi smalati, o koliko bi li prisadel,
de bi to podobo tako lepo, kar bi bilo mo-
gozhe, naredil. Ali je pazh fveti Duh s Ma¬
fijo drugazhi ravnal? Ker li je fvojo nevefto
samogel tako lepo narediti, kakor fe je sa ta¬
ko vifokoft fpodobilo, ali bi pazh tega ne bil
fturil? Gotovo je fturil, kar le je fpodobilo,
sakaj Gofpod fam naf tega uzhi, ker pravi:
»Vfa fi lepa, moja prijatliza, iti ma-
desha ni v 'tebi?«  (Vif. pef. 4, ?.)
Komeli, imenovan a lapide, pravi [tri teh
beledah fvetiga pifma, de jih fveti Ildefons,
Keti Bernardin in fveti Lorenz Juftinian .vfi

80

na bres madeslia fpozhetje Marije Devize
obernejo; sato fe tudi f. Jourdan k Marii
oberne, in ji pravi: „Vfalepafi, o zhaftit-
ljiva Deviza, ne le nekoliko, ampak vfa;
madeslia greha fmertniga, odpuftljiviga in
poerbaniga ni v tebi.* 4

Ravno to hozhe na snanje dati fveti
Duh, ko to fvojo Nevefto imenuje saklenjen
vert in sapezhaten ftudenz: Saklenjen vert
fi ti, moja feftra, moja nevefta; sa¬
klenjen vert, sapezhaten ftudenz.
(Vif. pef. 4, 1 2 .)  Marija, pravi f. Hiero¬
nim, je bila ta saklenjeni vert, ta sapezha-
teni ftudenz, sakaj fovrashniki nifo nikoli do
nje pril'hli, ji f hkodovat; vfelej je na dn-
fhi in telefu fveta oftala. Tudi fveti Ber¬
nard rezhe Materi boshji: „Ti, o Deviza,
li saklenjen vert, v kteriga roka grefhni-
kov ni nikoli dofegla, de bi njegovo zvetje
obrala.

Vediti moramo, deje ta nebefhki She-
nin Marijo bolj ljubil, kakor vfe druge fvet-
nike in angelze vkup, kakor terdi pater
Suarez s f. Lorenzam Juftinijanam in dru¬
gimi. Od sazhetka jo je bolj ljubil, kakor
vfe, in ji je dodelil fvetoli, v kteri je bila
zhes vfe povsdignjena, kakor ravno to Da¬
vid na ravnoft uzhi, ko pravi: Njeno
ft ali f h e j e na fvetih gorah; Gofpod

81

ljubi vrata §>ionfke zhes vfe f ho tore
Jakoba — zhlovek je rojen v nji, on
lam Narvifhi jo je poftavil. Vfe te
befede nam kashejo, de je bila Marija fveta
she od fvojiga fpozhetja. Ravno to nam po-
terdi, kar fveti Duh v drugih verftah fvetiga
pifma govori: Veliko hzheri je nabra¬
lo bogaftvo, ti pa fi prefegla vfe.
(Prip. 3 , 1 .) Zhe je pa Marija v bogaftvu
guade vfe prefegla, je mogla imeti pravizh-
noft od sazhetka, kakor fo jo imeli Adam
in angelzi. Drugej pravi f. pifmo: Dekliz je
bres fhtevila, pa le ena je moja golobiza,
moja popolna (moja neomadeshana) edina
fvoje matere. (Vif. pef. 6, 8. Vfe pravizh-
ne dufhe fo lizhere boshje gnade, pa med
njimi je Marija farna go i ob iz a bres gren-
kiga sholza greha, popolnama bres is-
virniga madesha, edina fpozheta v gnadi.

Sato jo je angel fhe preden je bila Mati
boslija najde! gnade polno, in jo je posdra-
v jl: Z h el' h ena fi, gnade polna, pri kte-
r *h befedali opomni Sofroni, de je bilo dru¬
gim fvetnikam gnade dano le nekoliko, Marii
l )a  je bila dana vfa. Nato, pravi f. Tomash,
gnada ni pofvetila farno dufhe, temuzh tudi
telo Marije Devize, de je tako prefveta De-
viza mogla vezimo Befedo boshjo is njega
s  mefam oblezhi. Is vliga tega lahko fposna-

6

82

mo, deje bila Marija od fvojiga fpozhetja s
polnoftjo boshjih gnad od fvetiga Duha na¬
polnjena, „sakaj, pravi Peter Zeleniki, pol-
noft gnade fe je v nji nabrala, ker je bila vfa
gnada boslija od sazhetka njeniga fpozhetja
fkos fvetiga Duha nad njo raslita. 44  S. Peter
Damiani fhe priftavi: „Sve(i Duh fijo je od
Boga svoljeno in predsvoljeno s lilo vsel.“
S temi befedami liozhe ta fvetnik na snanje
dati, kako je fveti Duh hitel fvojo ljubo Ne-
vefto fi svoliti in pofvetiti, preden jo je luzifer
mogel v fvojo oblaft vseti.

V tem premifhljevanji lim fe nekoliko
dalje pomudil kakor v drugih, ker lije nafhe
majhino drufhtvo Marijo Deviz o s priftavkam
bres madeshafpozheto  sa fvojo pervo
pomozhnizo in patrono svolilo. Preden fkon-
zham, hozhem fhe ob kratkim rasloshiti na-
gibke, kteri mene preprizhajo, in miflim,
de morejo vfakteriga preprizhati refnize,
ktera je sa Marijo zhafti polna, in farna na
febi tako poboshna in fveta, deje  namrezh
prezhifta Deviza isvirniga greha profta oftala.

Veliko uzhenikov terdi, de Marija ni
bila podvershena dolshnofti isvir¬
niga greha fe vdeleshiti.  Ti uzheniki
fo: Kardinal Galatin, Kardinal Kusan, Du
Pont, Salazar, Katarin, Novarin, Viva,
De Lugo, Egidi, Richelieu in drugih vezli.

83

Ta mifel je verjetna, zlie je ref de je bila
volja vlili ljudi v Adamu, kakor glavi vlili lju¬
di vklenjena, kakor Gonet, llabert in drugi
terdijo, kteri na prizlio vsamejo befede fvetiga
Pavla: Vfi fo v Adamu grefhili. (Rim.
5.) Zhe je pa to verjetno, pravim jeft, je
tudi verjetno, de Marija ni bila podvershena
dolshnofti isvirniga greha fe vdelesliiti; sakaj
zhe je Bog Marijo v gnadi pred drugimi ljudmi
povikfhal, moramo tudi verjeti, de njene volje
ni v voljo Adamovo vklenil. Deiiravno je
ta mifel le verjetna, fe je jeft vender der-
shim, ker je zhafti polna sa Marijo, mojo
Kraljizo.

Nauk pa, de Marija Adamoviga greha
nikoli ni deleshna poftala, jeft popol-
nama terdim. Kardinal Everard, Duval,
Renaud, Lossada, Viva in veliko drusih
uzhenih mosli ta nauk terdijo, in pravijo de
je fkoraj verina refniza. Nizh ne govorim
°d rasodenja, ktero ta nauk poterdi, pofebno
od rasodenja f. Brigite, ktero je bilo od
Kardinala Turrekremata in od fhtirih pape-
shov poterjeno. Pa isrekov fvetili ozhetov od
te ga nauka ne morem samolzhati, sakaj is
njih fe fposna, kako fo bili vfe ene mifli
kateri boshjo to pofebno pravizo prepuftiti.
~~ Sveti Ainbrosh pravi: „Sprejmi me, o
Kofpod , ne is rok Sare, ampak is rok Ma-

6  *

84

rije, neomadeshane Devize, ktera je bila
fkos gnado zhifta vlili madeshov greha. 44 —
Origenes pravi od Matere boshje: „Ni bila
ognufheira od ftrupene kazhine fape . 44  — ►Sveti
Efrem govori: „Neomadeshana je, zhifta
viih madeshov greha." — Sveti Augufhtin
fklene is befedi angelovih: Zhefhena fi,
gnade polna,  de je is jese perviga ob-
fojenja popolnama isjeta oftala, in de ji je
bila polna gnada shegna dodeljena. — Sveti
Hieronim pifhe: „Ta oblak ni bil nikoli v
tarni, ampak vfelej v fvetlobi. 44 — S ve( i Zi-
prijan (ali  kdorkoli je pifavez teh befedi)
pravi, de „praviza ni pripuftila, de bi bila
tifta isvoljena pofoda v fplofhni nefrezhi sa-
popadena; vfa raslozhena od vlili drusih, je
bila Marija fzer deleshna zhlovefhke nature,
ne pa greha.“— Sveti Amfilohi pravi: „Tifti,
kteri je pervo devizo bres greha vftvaril,
je fturil tudi drugo bres madesha in krivize.“
—- Sofroni prefveto Devizo sato imenuje ne-
omadeshano, ker je popolnama nepopazhena.
— Sveti Ildefons pravi: „Gotovo je, deje
bila bres isvirniga greha . 44  —- 'Sveti Janes
Damafhki pifhe: (a paradish kazha ni

mogla priti . 44  — »Sveti Peter Damiani pravi:
„Telo te Devize is Adamoviga vseto, ma-
deshov Adamovih ni nafe vselo . 44  — S vet ‘
Bi •uno: „Ona je tifta nefpridena seinlja, ktero

85

je GoTpod shegnal, in je satoraj zhiTta greTh-
niga Ttrupa . 44  — Jjjveti Bonaventura govori:
„Nafha Gofpa je bila polna naproti gredo-
zhe gnade v lvojim poTvezhenji, namrezh
gnade, ktera jo je obvarovala madesha is-
virniga greha . 44  — $veti Bernardin is Siene:
„Ne fmemo verjeti, de bi bil Tani J*»in boshji
hotel biti rojen is devize, in njeno niefo nale
vseti, ktera bi bila omadeshana od kakiga
isvirniga greha . 44  — Sveti Lorenz Juftiniani:
„Slie v Tvojim Tpozhetji ji je Bog naproti pri-
priThel s Tvojimi gnadami . 44  — ^»veti Jourdan
priTtavi k beTedam Tvetiga piTma: gnado
Ti naThla, „poTebno gnado fi naThla, o
preTladka Deviza, ker li bila isvirniga gre¬
ha obvarvana . 44  Ravno tako govori The ve¬
liko drugih uzhenikov.

Sadnjizh Tta polebno dvanagibka, ktera
naT reTnize te Tvete miTli prav do terdiga
preprizhata. Pervi nagibik je: de Te v Ti
verni Tploh te miTli dershe. Pater
Egidi prizha, de vli duhovni redi, ali ordni
ta nauk terdijo, in neki nov piTar opomni,
de defiravno jili med dominikani dva in de-
vetdeTet soper piTlie, jih je vender sa liaTlio
tniTel Tto in TheTt in trideTet ravno tega reda.
$prizhvanje papesha AlekTandra VII. v
njegovim piTmu, ki Te sazhne: So/icitudo
omnium ecclesiarum,  prav ozhitno Tkashe,

86

de je (a fveta mifel enoglafna s miflijo vfih
katolflikih kriftjanov fploh. Od bres madesha
fpozhetja Marije Devize pravi iiamrez.li ta
papesli: „Ta fveta mifel le je mnoshila in
rasfliirjala — tako, de fo jo vifoke fliole po-
terdile, in fo fe je fkor vli katolfhki prijeli."
Vifoke fliole v Parisu, Alkali, Salamanki,
Koimbri, Kolni, Mogunzii, Neapelnu in
veliko drugih terdijo ta nauk, de mora vfak,
kteri bozhe v teh fholah ftopnjo doktarja sa-
dobiti, prifezhi, de bo bres madesha fpo-
zlietje Marije Devize terdil. Imenitni Petavij
tudi s tem prizha bres madesha fpozhetje
Marije Devize, ker je ta nauk mifel vlili
katolflikih kriftjanov fploh. kSlikof Julij Torni
terdi, de fe to dovishanje ne da ovrezhi;
sakaj, zhe naf ena mifel vfih kriftjanov pre-
prizlia, de je bila Marija she v maternini
telefu pofvezhena, in de je bila s duflio in
telefam v nebela vseta; sakaj bi naf ena
mifel vlili kriftjanov, de je Marija bres ma¬
desha fpozheta, ravno tako ne preprizhala
refnize tega nauka?

Drugi fhe bolj mozlian nagibik, de je
Marija bres madesha isvirniga greha oftala,
je ta: de fveta zerkev povfo d prašnik
zhiftiga fpozhetja Marije Devize ob¬
haja.  V ti rezili vidim od ene Hrani, de
fveta zerkev prasnuje pervi hip, v kteriin

87

je bila duflia Marije Devize vftvarjena, in
s telefam fklenjena, kakor raslo,slu Alekfan-
der VIL v iinenovanim pifmu, ker pravi,
de fveta zerkev fpozhetje Marije devize tako
liozhe zhaftiti, kakor ga zliafti fveta mifel
kriftjanov, ktera uzlii, de je Mati boshja
bres isvirniga greha fpozheta. Od druge
ftrani pa vidim, de ni mogozhe, de bi zer¬
kev kaj nefvetiga zhaftila, kakor fveti pa-
pesli Leon, fveti fhkof Eusebij uzhita, in
kakor terdijo vli uzheniki s fvetim Augu-
fhtinam, fvetim Bernardam in fvetim Toma-
sliam. Ravno ta uzhenik doprizhati, de je
Marija she pred fvojim rojftvam pofvezhena
bila, pravi: „Zerkev prasnuje rojftvo Ma¬
rije Devize 5 ker pa zerkev vfelej le praš¬
nik kakiga fvetnika prasnuje, je mogla toraj
Marija Deviza v maternim telefu pofvezhena
biti. 44  Ker je pa po nauku f. Tomasha goto¬
vo , de je bila Marija v maternim telefu po¬
fvezhena, ker zerkev prašnik rojftva obhaja;
sakaj bi tudi ne verjeli, de je bila Marija
od perve prizlie njeniga fpozhetja bres is¬
virniga greha, ker vemo, de ravno ta zer¬
kev ravno v ti mil'li prasnuje prašnik njeniga
zhiftiga fpozhetja?

To pofebno pravizo Matere boshje po-
terdijo tudi bresfhtevilne in prezhudne gnade,
ktere Gofpod Bog fkos podobe Marije De-

88

vize zhiftiga fpozhetja v Neapolitanfkim kra-
ljeftvu dela. V ti rezili bi lahko veliko pre-
zhudnih in imenitnih sgodeb povedal, ktere
fo fe patram nafhiga drufhtva prigodile,
vender pa hozhem le dve osnaniti, ktere fo
gotovo ref prezhudne.

Sgodba.

V neko hifho nafhiga majhniga drufhtva
v Neapolitanfkim kraljeftvu, je prifhla en¬
krat neka shena k nekimu nafhih mafhnikov,
in mu je potoshila, de njeni mosh she vezh
let ni k fpovedi fhel, in de ne ve, kako
bi sazhela, de bi ga napravila, ker po na¬
vadi vfelej, kadar ona sazhne od fpovedi
govoriti, mosh s tepenjem odgovori. Ma-
fhnik ji fvetuje, de naj da moshu pildik Ma¬
tere boshje zhiftiga fpozhetja. She tifti ve-
zher proli shena mosha v novizh, de naj k
fpovedi gre; pa mosh je bil po navadi gluh,
in ona mu poda pildik. Komaj je pa mosh
pildik v roko vsel, pravi sheni: Kdaj ho-
zhefh, de grem k fpovedi, faj lim priprav¬
ljen iti. Shena, viditi tako naglo fpreober-
nenje fvojiga mosha, sazhne od velelja jo¬
kati. Drugo jutro pride mosh ref v nafho
zerkev. Mafhnik gaprafha, kako dolgo she
ni bil pri fpovedi, in mosh odgovori: ofent
in dvajfet let. Kaj vaf je vender napravilo,

— 89

prafha dalej pater, de fte ravno danfi pri—
fhli? Mosh odgovori: O moj pater, jeft Hm
bil oterpnjen v grehu, pa fnozhi mi je moja
shena dala podobizo Matere boshje, in kar
na enkrat lim zliutil, de fe je moje ferze
fpremenilo; nozojfhno nozli fe mi je sdelo,
de je vlaka ura tavshent let dolga, tako
rad bi bil imel, de bi fe bil dan fturil, de
bi bil k fpovedi fhel. Nato je opravil mosh
fpoved s veliko gorezhnoftjo, je fpreobernil
fvoje shivljenje, in je svefto hodil ravno k
temu maflmiku k fpovedi.

V drugim kraji Salernofhke fhkofije je
bil, ravno ko fmo tam milion imeli, mosh,
ki je s drugim, od kteriga je bil rasshaljen,
v fovrafhtvu shivel. Eden nafhih duhovnov
ga je opominjal, fovrashniku odpuftiti, on pa
je odgovoril: Ali fo me, pater, she kdaj
'idili pri pridigi? Nikoli, pravi mafhnik.
Vidijo, rezhe mosh, ravno sato ne grem k
pridigi, ker vem, de lim pogubljen; pa naj
fe sgodi, kar liozlie, jeft 1’e hozhem mefhvati
"ad njim. Mafhnik li je veliko prisadel, de
bi ga bil na boljfhi mil’li pripeljal; ker je
pa \ idil, de fo vfe befede saftonj, je rekel
nefrezhnimu zhloveku: Vsemite faj tale pil—
(lik Matere boshje. Pa zhimu mi bo ? odgo¬
vori grefhnik. Med tem je pa pildik vender
v sel, in kakor ga vsame, pravi hitro, ka-

90

kor de bi fe nikoli ne bil branil odpuftiti: Ljub
moj pater, fvojimu fovrashniku skelim odpu¬
ftiti, in lim pripravljen to fturiti. Drugi dan fi
je namenil sa to. Tode drugi dan je fvoje mifli
prevernil, in fe fpet ni kotel podati. Pater
mu vnovizh poda podobizo Matere boslije,
pa je mosh ni hotel vseti. Na sadnje je ven-
der poliljen pildik vsel, in komaj ga je v
roki imel, je djal: Hitimo, hitimo, kje je
moj fovrashnik? Pri ti prizhimuje odpuftil,
in na to je k fpovedi fhel.

Molitev.

O moja neomadeshana Gofpa, vefelim
fe s teboj, de te je Bog s tako zhiftoftjo
obogatil. Hvalim ga, in vedno ga hozliem
hvaliti Stvarnika, de te je vfdi madeshov
greha obvaroval, ker fim terdno preprizhan
te refnize, in fim pripravljen, in prifeshem,
de ko bi tudi treba bilo fvojo kri preliti,
fe bom vfelej potegnil sa to tvojo veliko in
pofebno zhaft tvojiga zhiftiga fpozhetja. Ske¬
lim de bi te zel fvet fposnal in zhaftil tifto
lepo šarijo,  ki je bila vfelej s nebefhko
fvetlobo olepfhana; tifto svoijeno barko
sveiizhanja, obvarvano fplofhniga potopa
greha; tifto popolnama in neomadeshano
golobizo,  kakorfhno te je tvoj boshji she-
nin imenoval; tift saklenjen  vert, ki je

91

bil vefelje Gofpod Boga; tift sapezhaten
It ud en z, do kteriga fovraslmik ni nikoli
prifhel, de bi gabil fkalil; tift bel limbar
sad n izb, kteri je sraftel med ternjem Ada¬
movih otrok ; kjer fo vfi s greliam omade-
shani rojeni, fo.vrashniki boshji, ti pa li ro¬
jena vfa zliifta, vfa lepa, vfa prijatliza
ivojiga »Stvarnika.

Puliti mi toraj, de te fhe hvalim, kakor
te je tvoj Bog hvalil: Ti fi lepa, in ma-
desha ni v tebi.  O prezhifta golobiza,
vfa fveta, vfa lepa, vfelej prijatliza boshja:
O kako lepa fi, prijatliza moja, ka¬
ko fi lepa!  Oh prefiadka, preljubesniva,
prezhifta Marija, oh kako lepa li ozkem
fvojiga Gofpoda; oh osri fe s fvojimi miloft-
ljivimi ozhmi na ftrafhne rane moje uboge
dufhe. Osri fe v me, ufinili fe me, osdravi
me. O prelepi magnet ferz, potegni nafe
tudi moje revno ferze. Ti, ki li od sazhetka
fvojiga slavljenja bila zliifta in lepa pred
Bogam, ufinili fe me, kteri nilim le v grehu
rojen bil,  temuzh liin po kerftu vnovizh oma-
deshval s grehi fvojo dufho. Tifti Bog, kteri
te je isvolii fvojo Hzher, fvojo Mater, fvojo
Nevefto, in te je sato obvaroval madesha
greha, in te je v fvoji ljubesni povikfhal
z kes vfe druge ftvari, ktero gnado ti bo kdaj
e dr ek el ? O prezhifta Deviza Marija, ni dru-

92

gazhi, ti morafh fturiti, de bom svelizhan.
Tako te klizhem s fvetim Filipam Neri, fturi
de bom vedno na te miflil, in ti nikoli mene
ne posabi. Zhaf mi je slie tako dolg, in sdi
fe mi, kakor de bi bilo fhe tavshent let, pre¬
den bom tvojo lepoto v nebelih sagledal, kjer
te bom fhe veliko bolj hvalil in ljubil, moja
Mamka, moja Kraljiza, moja preljubesni-
va, moja prelepa, moja prefladka, pre-
zhifta, bres madesha De viza Marija. Amen.

Drugo premifhljevanje.

Sa prašnik rojftva Marije Devize.

Marija je bila rojena fveta, in
mozhno fveta; sakaj, velika je bila
gnada, s ktero je bila od Boga od
sazhetka napolnjena, — in velika je
bila svetloba, s ktero je Marija gna-
di bos h j i v djanji odgovorila.

$.tarfhi po navadi s vefeljem obhajajo
rojftvo fvojih otrok; tode prav sa prav bi
imeli le shalovati, zhe premiflijo de otrozi
pri rojftvu nifo le bres saflushenja in bres
pameti temuzh imajo poverbani greh nad fe-
boj in fo otrozi jese boshje, obfojeni v
nadloge in fmert. Mi pa imamo pravizo zha-

93

ftitljivo in s velikim vefeljem obhajati rojftvo
deteta Marije, sakaj defiravno je bila po
ftarofti fhe majhino dete, je bila vender she
pri rojftvu velika na saflusiienji in zhednoftih.
Marija je bila rojena fveta, in slo fveta. De
pa fposnamo kako fveta je Marija she takrat
bila, moramo premifliti, kako velika je bila
gnana, s ktero jo je Bog napolnil, in s
kakfhno sveftobo je Marija s gnado boshjo
vred delala.

Pervi od/favtk.  Gotovo je, de je bila
dufha Marije nar lepfhi dufha, ktero je Bog
kdaj vftvaril: in po vzhlovezhenji boshje Be-
fede je bila Marija nar imenitnifhi, Boga
nar bolj vredno delo Gofpodovo, kteriga
je na tem fvetu fturil. »Sveti Peter Damiani
pravi, deje Marija delo, zhes kteriga, sunaj
Boga, nizli ni. »Šatoraj gnada boshja na Ma¬
rijo ni kapljala, kakor nad druge fvetnike,
temuzli, pravi David, je lila kakor desh
na  k er  s n o. (Pil. 71,  6.) Dufha Marije
Devize je bila kakor volna, ktera je vef ve¬
lik desh gnade boshje v fe popila, de fe
kar kapljiza ni sgubila. »Sveti Basilij pravi:
»§veta Deviza je vfo gnado fvetiga Duha v
fe vse la. “ Sato je s befedami »Si ra h a fmela
rezili: „Y polnofti f vet ni ko v je moje
prebivanje;  (^Sir. SJ4, 16.) ktere belede
k Bonaventura tako rasloshi: „Kar fo drugi

94

fvetniki le nekoliko imeli, to imam jeft v
vfi polnofti.“ fcSveti Vinzenz Fereri pisavi,
ker govori od pofebne fvetofti Mariine {»re¬
den je bila rojena: ,,De viza je bila v ma¬
ternim telefu pofvezhena, bolj kakor vfi drugi
fvetniki in angelzi.“

Gnade, ktere je prefveta Deviza Marija
sadobila, nifo prefegle farno g nad vfaziga
fvetnika pofebej, temuzh gnade vlili fvetni-
kov in angelzov vkup, kakor uzhi uzheni
pater Franzifhk Pepe is drufhtva Jesufoviga
v fvoj ih lepili bukvah, imenovanih: Od vi-
fokoft Jesufa in Marije. On naf uzhi, de ta
nauk, kteri je sa nafho Kraljizo Marijo tako
flavitin , terdijo vfi danafhnji uzheniki, po-
ftavim: Kartagena, Saarez, »Spineli, Re-
kupito, Guerra in veliko drusih, kteri fo
vfi od tega s pofebno fkerbjo pifali, kar nek¬
danji nifo. Ta uzhenik pripoveduje tudi, de
je Mati boslija farna enkrat sapovedala patru
Martinu Guttierez sahvaliti v njenim imenu
patra §>uareza, de je ta slo verjetni nauk
tako svefto terdil, kteriga je vifoka fhola
v Salamanki enoglafno poterdila, kakor pri¬
poveduje pater Segneri v bukvah imenovanih:
Zhaftivz Marije Devize.

Zhe je pa ta nauk fploh in s enim gla-
fam poterjen, je tudi nauk, de je Marija o d
perviga sazhetka fvojiga zhiftiga

95

fpozlietja vezhi gnade prejela, kakor
vfi fvetniki in angelzi vkup, slo verjetin.
To terdi mozlino ravno ta pater Nuarez,
in s njim dershe patri Npinelli, Rekupito in
La Kolombiere. Nraven fprizhvanja uzheni-
kov imamo pa tudi dva preprizhavna vsro-
ka, s kterima sadofti dovishamo ta imenovan
nauk.

Pervi vsrok  je, ker je Bog Marijo
svolil sa Mater fvojiga ^ina. Nato pravi Dio-
nisij Kartusijan, de, ker je bila Marija zlies
vfe ftvari vifoko povsdignjena, in po nauku
^uareza zhaft Matere boslije dofeshe nekako
vifokoft boslije zhafti, fo ji mogle tudi od sa-
zhetka shivljenja gnade vifokejfhi ver lil e do¬
deljene biti, ktere fo mogle biti bres vfe
primere vezhi, kakor gnade drugim ftvarem
dodeljene. Gotovo je, de je bila slie takrat,
ko je bilo v boslijih fklepih namenjeno, de fe
je druga perfhona boshja vzhlovezliila, tudi
Mati svoljena, od ktere je imel »Sin boslije
zhlovefhko bitje nafe vseti, in ta Mati je bila
Marija. N ve ti Tomash pa uzlii, de Gofpod
Bog vfakimu da gnado, ktera je Itanu in
flushbi primerjena, v ktero ga je namenil,
kar je tudi pred njim she fveti Paul prizhal,
ki pravi: Bog naf je pripravne fturil,
de fmo flusliabniki noviga teftamen-

(^2. Kor. 3, 6.} ktere befede liozhejo

— 96

rezhi, de fo apoftelni od Boga tifte gnade
sadobili, ktere fo bile njih vifoki flushbi pri-
merjene, v ktero jih je bil Gofpod s volil.
§>veti Bernardin is ►SieiK! fhe priftavi, de
kadar Bog koga v kak ftan nameni, ga ne
fturi le pripravniga sa opravilo tega ftanu,
temuzh mu dodeli fhe pofebne darove, de je
v fvojim ftanu zhafti vredin. Ker je toraj
Marija bila namenjena biti Mati boshja, fe
je fpodobilo, de jo je Bog od sazhetka nje-
niga shivljenja napolnil s obilno gnado, ktera
je bila vezhi kakor gnade vlili drusili ljudi
in angelov, ker je mogla primerjena biti vi¬
foki zhafti, v ktero jo je Bog hotel povsdi-
gniti. Tako uzlie vii uzheniki s fvetim To-
masham, kteri pravi, de je bila Marija , fhe
preden je bila Mati boshja, s tako veliko
fvetoftjo obdarvana, de je bila she vfa vre¬
dna tako velike vifokofti.

»S. Tomash pravi, de je savoljo tega
Marija imenovana polna gnade,  ne pa
kakor de bi bila toliko gnade dofegla, de
bi je ne bilo mogozhe fhe vezli sad obiti;
tako tudi v Kriftufu gnada ni na tako vislio
prebivala, de bi je vfigamogozhnoft boshja
ne bila mogla fhe povikfhati, ampak toliko
gnade je imel od Boga , kolikor jo je bilo sa-
dofti, de fe je njegovo fveto zhlovefhtvo s dru¬
go boslijo perfhono sedinilo. Tudi pravi ravno

97  —

ta uzhenik, de je boslija mogozhnoft tako ve¬
lika, de zhe tudi fhe toliko da, vender fhe
vfelej samore fhe vezli dati; on uzhi, de
deliravno je naturna mozh zlilo veko va pre¬
jemati omejena, in fe toraj da napolniti, je
vender njegova mozli Bogu pokorinbiti neo¬
mejena, in satorej Bog to zhlovekovo mozh
pripravno fturi fhe vezh prejeti, in jo tako
zhedalje bolj in bolj napolnuje. De povsa-
memo, kar fmo od sazhetka govorili, je
toraj po nauku f. Tomasha ref, de Ma¬
rija, deliravno ni bila s gnado tako napol¬
njena, de bi ji je Bog ne bil mogel nizh
vezh dati, je vender imenovana gnade pol¬
na, ker je bila prejeta gnada njeni vifokofti
in zhafti primerjena, de je bila vredna Mati
hoshja poftati. Sato pravi Benedikt Fernan-
'lez, de je vifokoft Matere boshje mera, po
kteri samoremo prefoditi, koliko gnade je
Bog Marii dodelil. Sato je tudi David po
pravizi mogel rezili, de je ftalifhe tega mefta
hoshjiga, to je Marije, vifiii ko verhovi
hribov. Njeno ftalifhe je na fvetili
gorah;  (Pfl. 86.) to je, Marija je bila v
sazhetku fvojiga shivjenja bolj popolnama,
kakor vli fvetniki v fkonzhanji. Daljej pravi
Bavid: Gofpod ljubi vrata Sij on a,
bolj ko vfe fhotore Jakoba,  in priftavi
sakaj, ker je namrezh v njenim devifhkim

7

98

telefu Bog hotel zhlovek poftati, zlilo vek
je rojen v nji. Po tem takim je to vsrok,
de je Bog tej Devizi od sazhetka njeniga
slavljenja tako velike gnade dodelil, ktere
fo bile vifoki zliafti Matere boslije primer-
jene. Ravno to liozbe na snanje dati prerok
Isaija, ki pravi, de bo v prihodnih zlialili
gora hifhe boslije,  to je Marije Devize,
na verhu vlili drusili gor ftala, in de fe
bodo na tej gori vfe ljudftva f-bajale miloft
boshjo prejemat: V poflednjih zhafib  bo
ftala gora bifhe Gofpodove na verhu
gor, in bo povsdignjena zhes vfe
hribe, in vfe ljudftva bodo na-njo
vrele.  (Is. 2, 2.) §>veti Gregor pravi, de
je Marija imenovana gora na verhu gor,
ker vifoko ftershi zhes vfe fvetnike. Marija
je gora, pravi f. Janes Damafbki, ktero fi
je Bog rad svolil v fvoje prebivalifhe. Sato
fe imenuje Marija tudi Zipref, to de zipref
gore Sion 5  Zedra, to de zedra gore Liba¬
non;  Oljika, to de oljika prelepa; Svoljena,
tode svoljena kakor folnze, sakaj kakor
folnzhna fvetloba fvetlobo svesd satamni,
de fe pri folnzu vezli ne vidijo, tako pre-
feshe fvetoft devil hke Matere vfe saflushenje
vfe druge nebefhke drusbbe, pravi f. Peter
Damijan. Prav lepo govori f. Bernard, ker
pravi, de je bila fvetoft Marije Devize tako

99

velika, de fe sa Boga nobena druga Mati
m fpodobila, kakor Marija, in sa Marijo
noben drug lin, kakor Bog fam.

Drugi vsrok,  savolj kteriga je mo¬
gla Marija od sazhetka shivljenja fvetejfhi
biti, kakor vli drugi fvetniki, je ta, de je
od sazhetka fvojiga shivljenja prejela veliko
infveto flushbo biti ^»redniza vlili ljudi, in de
je sato prež od sazhetka mogla vezlii gnade
sadobiti, kakor vli ljudje vkup. Snano je,
kako vli uzheniki fploh Materi boshji ime
Sredniza dajo, ker je namrezh s fvojo mo-
gozhno prof linj o in s fvojim saflushenjem
vlim svelizhanje sadobila, ko je pogubljenja
vrednimu fvetu dobroto odrefhenja dodelila.
Saflushenje Marije Devize fe imenuje sa-
flushenje  p rim  er  j eno  gnadam, ktere
je od Boga d o legla 5 sakaj Jesuf Kriftuf
fam je prednik pr avize boshje,  ker je
fkos fvoje nelkonzhno saflushenje,  ki
ga je vezlmimu Ozhetu ofral, nam sveli¬
zhanje saflushil. Marija pa je S i 1  e dni z a
milofti boshje  fkos fvoje profhnje in fvoje
primerjeno saflushenje, ker je ofrala Bogu,
kakor govore uzheniki s fvetim Bonaventu-
)'am, fvoje saflushenje sa svelizhanje vlili lju¬
di, Bog pa je fprejel njeno saflushenje Ikos
fvojo miloft s saflushenjem Jesufa Kriftufa.
Sato pravi f. Arnold Karnotfki: „Sa nafhe

100

svelizhanje je ona ravno to dofegla, kar je
Kriftuf sa naf dofegel;“ in Rikard od >S.
Viktorja: Svelizhanja vfih je skelela, ifkala,
ga dofegla; zlo svelizhanje vlili je fkos njo
prifhlo. 46  Salo fo vfe dobrote, vfi darovi
vezhniga shivljenja, ktere fo fvetniki kdaj
prejeli, fkos Marijo dodeljeni.

Ravno to nam fveta zerkev hozhe na
snanje dati, ker tele befede fvetiga. pifnia
na Marijo oberne: V meni je vfa gnada
pota  in  ref  niz  e. (\Sir. 24, 25 .)  Se pravi
gnada pota,  ker le fkos Marijo dele gna-
de popotnikam na s etniji; in refnize,  ker
fkos Marijo fveti luzh refnize. Na drugim
kraji fe bere: V meni je vfe upanje
shivljenja in zhednofti; shivljenja
ker fkos Marijo upamo sadobiti shivljenje
gnade na tem fvetu, in shivljenje velizhaftva
v nebelih; in zhednofti,  sato ker fkos
Marijo sadobimo vfe zhednofti, pofebno tri
boshje zhednofti, ktere fo poglavitne zhed¬
nofti fvetnikov. Dalje fe pravi: Jeft fim
mati lepe ljubesni, ftrahu, fposnanja
in fvetiga upanja;  to je, Marija nam
sadobi s fvojo profhnjo ljubesen boshjo,
fvet ftrah, nebefhko rasfvetlenje in fveto
saupanje. Is tega fklene fveti Rernard, de
je nauk fvete zerkve, de je Marija fploh
Sreilniza nalhiga svelizhanja.

101

Sveti Sofronii, Jerusalemfki patriarh
pravi, de Gabriel Devizo Marijo imenuje
gnade polno, ker med tem, de i'o drugi le
nekoliko gnade dolegli, le je nad Marijo vfa
polnoft gnade raslila. To je bilo sato, kakor
prizha fveti Basilij, de bi bila tako mogla
vredna JSredniza med Bogam in ljudmi biti.
Kako bi bila Marija , ko bi ne bila s vfimi
gnadami napolnjena, mogla biti leftviza ali
lojtra v nebefa, beledniza sa zel fvet, prava
fredniza med Bogam in ljudmi? pravi f,
Lorenz Juftinijan.

Refniza drusiga vsroka fe is tega, kar
fmo dosdaj govorili, ozhitno kashe. Zhe je
bila Marija, odmenjena Mati Odrefhenika
fveta, she od sazhetka svoljena sa flushbo
frednize vlili ljudi, toraj tudi vlili fvetnikov,
je mogla tudi od sazhetka vezhi gnade pre¬
jeti, kakor vli fvetniki, sa ktere je imela,
govoriti. She bolj na tanko liozhem rasloshiti
<o refnizo. Zhe fo imeli fkos Marijo vfi ljudje
Bogu ljubi in dopadljivi fturjeni biti, je mo¬
gla Marija fvetejfhi in Bogu dopadljivfhi
biti, kakor vli ljudje vkup; sakaj kako bi
bila mogla Marija drugazhi sa vfe druge
govoriti? De bo kdo pri kralji mogel miloft
sa podloshne fproliti, je treba, de je ta
irednik ali befednik kralju bolj ljub in dopa¬
dljiv, kakor drugi njegovi podloslmi. In sato

102

je, po befedalt fvetiga Anselma, Marija
Deviza vredna bila podali popravljavka ze-
liga pogubljeniga fveta, ker je bila nar fve-
tejfhi med vlimi drugimi ftvarmi.

Marija je ref fredniza ljudi, porezhe
kdo, ali kako fe pa more imenovati fredniza
angelov? —A r eliko uzhenikov je, kteri terdijo,
de je Jesuf Kriftuf tudi angeiam gnado lia-
novitnofti saflushil, tako de kakor je Jesuf
njih frednik pravize boshje, tako fine tudi
Marija njih fredniza miloiti imenovana biti,
ker je s fvojimi profhnjami prihod Svelizhar-
ja priprolila. Kakor je Marija gnado saflu-
shila Mati Svelizharjeva poftati, tako je faj
tudi saflushila, de bodo fedeshi angelov,
kteri fo bili fkos padez luziferja fprasnjeni,
1'pet napolnjeni. Na to visho je Marija faj
to pomnoshenje njih zhafti saflushila; in tako
je Kikard od S. Viktorja fmel rezili: „Yfe
ftvari fo fkos Marijo osdravljene, padez an¬
gelov je fkos njo poravnan, zldovefhka na¬
tura je fkos njo fpravljena;^ ravno to je go¬
voril fhe pred f. Anselm, ki pravi: „Vfe
rezhi fo fkos to Devizo v pervi fvoj ftan po-
ftavljene in poravnane.^

Tako je tedej nafhe nebefhko Dete Ma¬
rija, ko je bilo svoljeno sa frednizo zeliga
fveta, ko je bilo svoljeno sa Mater iSveli-
zharjevo, dofeglo od sazhetka fvojiga shiv-

103

ljenja vezli gnad, kakor vfi fvetniki fkup.
Oh kakfhno vefelje je bilo nebefam in semlji
(lufha tega frezhniga Deteta, zhe tudi flie
sapertiga v telefu fvoje Matere! >She ta¬
krat je bila Marija v ozlieh boshjih nar pri—
jetnifhi ftvar, ker je bila slie takrat napol¬
njena vlili gnad in saflushenja, de fe je
farna mogla pohvaliti: Ko fini bila maj-
hina, fim dopadla Narvifhimu.  Pa
ob enim je Marija med vfemi ftvarmi, ki
fo kdaj na fvet prifhle, Boga nar bolj
ljubila. Ko bi bila Marija tudi prezej po
fvojim zhiftim fpozhetji rojena, bi bila ven-
der bolj polna saflushenja in fvetejfhi, ka¬
kor vfi fvetniki vkup na lvet prifhla. Pa
koliko fvetejfhi je bila Marija rojena, ko je
prifhla na fvet potem, ko ii je toliko saflu¬
shenja nabrala tiftili devet mefzov, ki jih je
v telefu fvoje matere oftala. — Preftopimo
sdaj k premifhljevanju drugiga odftavka, ka¬
ko svefto je namrezh Marija s gnado boshjo
vred delala.

Drugi ocl/tavik.  Uzlieni pifar im Ko-
lombiere pravi, de ni sgol mifel kteriga fa-
miga, temuzli de je mifel zeliga fveta, de
je Deviza Marija ob enim , kakor je v telefu
fvete Ane pofvezhujozho gnado boshjo pre¬
jela, tudi sadobila popolnama saved fvoje
pameti in veliko rasfvetlenje boshje, ktero

104

je bilo primerjeno velikim gnadam, ktere je
dofegla. Tako prav fmemo verjeti, deje bila
njena lepa dufha pri ti prizhi, ko je bila s
njenim zhiftim telefam fklenjena, tudi ras-
fvetljena s luzhjo boslije modro Iti, deje mo¬
gla dobro fposnati vezhne refnize, lepoto
zhednofti, in zhes vfe tudi nefkonzhno do¬
broto boshjo, iii kako je vredin od vlili ljudi
ljubljen biti, pofebno pa od nje, savoljo po-
febnih gnad, s kterimi jo je Gofpod obdaril
in pred vlimi drugimi Rvarmi povikfhal, ker
jo je madesha isvirniga greha obvaroval, ji
tako nesmerjeno guado dal, in jo namenil
sa Mater vezhne Befede in Kraljizo ze-
liga fveta.

Sato je pa Marija tudi od te prizhe,
polna hvaleshnofti do Boga, sazhela prezej
delati kolikor je mogla, de bi kupzhevala
s velikim bogaftvam, ktero ji je bilo srozheno.
Marija li je fkerbno p risa d e val a dobrotljivima
Bogu dopafli in ga ljubiti; she od tiliiga
zbala je ljubila Boga is vlili fvojih rnozlii,
in to je fturila vlili tiftih devet melzov, kteri
fo pred njenim rojftvain jiretekli, in ni pre-
jenjala s obudvanjem gorezhe Ijubesni fe s
Bogam zhe dalje bolj fkleniti. Ker je bila
Marija she takrat prolta isvirniga greha, je
bila ravno tako profta vlili pofvetnih slielj,
vfdi napazhnih fkufhnjav, vliga rasmifhlje-

105

lija, vfih napotljejev pozhutkov, kteri bi jo
bili v Ijubesni boshji sadershevali 5  vii njeni
pozhutki fo bili popolnania podversheni du¬
hu, in fo ji pomagali s Bogam le vedno
bolj na tanko fkleniti, tako, de je njena
lepa dufha, profta vlili napotljejev, bres
preneha k Bogu hrepenela, ga vedno lju¬
bila, in v njegovi Ijubesni vedno raftla.
iSato rezke tudi Marija lama od febe: Ka¬
kor javor pri vodi  fim  raftla. (Sir.
24, 19.) Marija je bila tifto shlahtno drevo,
ktero je pri potoku gnade boshje vifheje
in vifheje raftlo. Nato fe imenuje tudi vin-
fko terto : Kakor vinfka ter ta fim ro¬
dila fladak fad.  ($ir. 24, 23.) Ne le
savoljo fvoje ponishnofti pred fvetarn fe
imenuje Marija vinfka terta, temuzh tudi
sato, ker vinfka terta vedno rafte, dokler
ne dofeshe verha drevefa, na kteriga fe
naflanja; druge drevefa pa, pomoranzha,
murba, hrufhka,  kadar do verha pridejo,
vezh ne raftejo na kvifhko. Tako je tudi
Marija Deviza zhedalje viflii raftla v po-
polnamofti, de jo 1 ‘veti Gregor zhudodelnik
posdravi rekozh : „Posdravljena vinfka ter¬
ta, ki vedno raftelhkakor  terta s dre-
vefam, tako je bila Marija smiraj fklenjena
s  Bogam kakor s lvojo podpornjo. Salo od
Marije govori fveti Duh, ko pravi: Kdo

— 106

je ta, ktera is pufhave is-haja s ve-
feljem napolnjena, na fvojiga 1 ju-
biga naflonjena? (Vif. pef. 8.) Tifta je,
pravi f. Ambrosh, ktera tako vs-haja, de
je na Befedo boshjo, kakor terta na fvoje
drevo naflonjena.

Veliko uzhenili pifarjov terdi, de ka¬
dar kaka dufha urnoft v kaki zhednofti dofe-
she, in potem s vfako gnado, ki jo od Boga
prejme, svefto dela, vfakkrat djanje zhednofti
doprinefe, ktero je urnofti, ki jo v zhednofti
ima, na mozhi enako, tako de dufha vfelej
novo in dvakratno saflushenje sadobi, ktero je
vfimu poprejfhnimu saflushenju vkupej ena¬
ko. Po nauku tih pifarjov je bilo to svik-
fhvauje saflushenja dodeljeno angelzam pred
njih padzam. Zhe je bilo pa to angelzam
dodeljeno, koliko bolj je moglo dano biti
Materi boshji, ko je fhe na fvetu slovela,
pofebno pa tifti zhaf, od kteriga govorim,
ko je fhe namrezh bila v telefu fvoje ma¬
tere, kjer je gotovo s gnado boshjo bolj
svefto delala, kakor angelzi pred fvojim
padzam. Vef ta zhaf je Marija neprene-
liama svikfhevala sakiad gnad, ktere je
bila od sazhetka shivljenja prejela. Ker je
namrezh s vfo mozhjo in s nar vezhi po-
polnainoftjo v vfem tem, kar je fturila, s
gnado boshjo vred delala, je pomnoshvala

neprenehoma fvoje saflushenje, tako de je,
zlie je v pervi prizlii imela tavshent ftopinj
gnacie, je dofegla v drugi prizlii dva, v
tretji fhtiri, v zlieterti ofem, v peti fheft-
najit, v fhefti dva in tridefet tavshent ftopinj
gnade. Zlie tako fhtejemo djanja zhednofti in
saflushenje Marije Devize zeliga dneva, in
ilie dalej premiliimo, koliko to flori v de¬
vetih mefzih, oh kako velike saklade gnad,
saflushenja in fvetofti je prinefla s feboj Ma¬
rija, kadar je na fvet prifhla!

Vefelimo fe toraj s fvetim Detetam,
ktero je tako fveto, tako Bogu prijetno,
tako polno gnade na fvet priflilo. Ne ve¬
felimo fe pa farno savoljo Marije, temuzh
vefelimo fe savoljo farnih febe, ker ona ni bila
le savoljo fvojiga povikfhanja, temuzh savoljo
nalhe lrezhe tako polna gnade. il^veti To-
mash uzlii, de je bila Marija na tri vishe
gnade polna : Pervizh je bila polna gnade
n a dufhi, sakaj njena duflia je bila od sa-
zhetka vla in popolnama boshja. Drugizh
je bila polna gnade na telefu, kjer je gnado
safhishila s fvojiin prezhiftim telefam vezimo
Befedo s mefam oblezhi. Tretjizh je bila
polna gnade tudi sa 1'ploh frezho vlili, de
1° je mogli vli ljudje deleshni biti. Nekteri
Ivetiiiki, rezke f. Tomash, fo prejeli toliko
gnad, de nifo bile sadofti farno sa njih,

108

temuzh tudi sa svelizhanje veliko drusih lju¬
di ; pa vender te gnade nifo bile sadofti sa
vfe, le Jesuf in Marija fta imela obilnoft
gnade, de je je bilo sadofti sa vfe. Kakor p«
tem takim govori fveti Janes od Kriftufa,
de fo namrezh od njegove obilnofti vli pre¬
jeli, to govore fvetniki od Marije, J^veti
Tomash is Vilanove pravi: ,.Ona je polna
gnade, od ktere polnofti vli prejemajo. 4 * Rav¬
no tako govori f. Anselm, ki pravi, de no-
beniga ni, kteri bi od njene polnofti deleslia
ne imel. Kdo vender bi bil na fvetu, do
kteriga bi le Marija ne fkasala dobrotljiva,
kterimu bi kake milofti ne dodelila? Opom¬
niti vender moramo, de od Jesufa prejema¬
mo gnade kakor od Sazlietnika gnad, od
Marije pa kakor od Srednize milofti; od
Jesufa kakor od Svelizharja, od Marije pa
kakor od Befednize; od Jesufa kakor is
isvira, od Marije pa kakor is vodotozha.

Savoljo tega pravi f. Bernard, de je
Bog poftavil Marijo kakor vodotozh, fkos
kteriga gnade, ktere on liozhe ljudem do¬
deliti, do njih pridejo; in sato je obdaril
Marijo s toliko gnadami, de vfakterimu
fvoj del more rasdeliti. Ta fvetnik nal
vfe opominja prav premifliti, s ktero Iju-
besnijo Bog liozhe de prefveto Devizo zha-
ftimo, ker je vfe fvoj e dobrote vanjo po-

109

losliilj ker fe imamo savfe upanje, vfo gna-
do, vfe svelizkanje in sa vfe druge dobrote
le fvoji ljubesnivi Kraljizi Marii sahvaliti,
ker vfe fkos njene roke in po njenih profh-
njah do naf pride. „ Glejte, lo befede f. Ber¬
narda, s kakfhno poboshnoftjo, hozheBog,
de Marijo zhaftimo, ker je obilnoft vlih gnad
vanjo poloshil, de fposnamo, de vfe naflie
upanje in naflie svelizbanje od nje do naf
pride/ 4  Oh, uboga, tifta dufha, sa ktero ta
vodotozh gnade bosbje ne tezhe, ktera nam-
rezh fe Marii ne priporozhuje ! Holofernes,
ko je hotel mefto Betulia vseti, je pred vfem
drugim fkerbel vodotozhe prekopati: Je sa-
povedal prefekati njih vodotozhe.
(Jud. 7, 6.) Ravno to It uri liudizh;  kadar
liozhe kako dufho  v oblaft dobiti, jo napravi
de poboshnoft. do Marije Devize opufti, sakaj
z lie je vodotozh samafhen, bo dufha  kmalo
s gubila luzh, ftrah bosliji in vezimo sveli-
zhanje. Berimo fledijozh sgled, in fposnajmo
' s  njega, kako iifmiljeno je ferze Marije De¬
vize, in v kako nefrezho fe pogrešile, kdor
d ta vodotozh gnade boslije sapre, in zhe-
Hienje nebefhke Kraljize opufti.

Sgodba.

Tritemi, Kanisi in drugi pripovedujejo,
( l e  je v Magdeburgu na Nemfhkim sliivel

110

neki Udo, kteri je v fvoji mladofli tako
flabe glave bil, de fo fe njegovi tovarfhi
v fholi norza is njega delali. Enkrat, ko
je bil lilo shaloftin savoljo fvoje nerasum-
nofti, je le fhel in pokleknil pred podobo
Matere boshje, in fe ji je priporozhil. Marija
fe mu v fanjali prikashe in mu rezke: Udo,
lej jeft te liozhem uflifhati, toliko rasumnofti
ti bom od Boga sadobila, de te ne bodo
drugi sanaprej nizh vezli sanizhvali, temuzh
fhe zbudili fe bodo nad teboj; poveril tega
bofli po fmerti fhkofovi na njega nielio
svoljen. Kakor je bila Marija obljubila, tako
fe je sgodilo. Mladenzh fe je sazliel prav
dobro uzliiti, in je bil na sadnje v meftu
Magdeburg sa fhkofa poftavljen. Tode Udo
je bil Bogu in fvoji dobrotnizi Marii De-
vizi tako nehvaleshin, de je vfo poboslinoft
sgubil, in je vlim ljudem poliujflianje dajal.
Eno nozh ko je ravno v hudobni drufliini
greli delal, je saflifhal glaf, ki mu je djab
„Udo, sapufti igro hudo, sadofti li igral, Udo.“
Pervizh, ko je te befede saflifhal, je bil
hud, ker je menil, de ga kdo domazhili
klizhe in opominja. Ko je pa flifhal ravno
te befede drugo in tretjo nozh, fe je sazliel
bati , de bi ne bilo to glaf is nebef. Pa pri
vfem tem je*vender ravno tako hudobno
shivel. Zhes tri mefze pa, ktere mu je Bog

111

puftil sa njegovo fpokorjenje, je bil na na¬
glim fhtrafan. Neki bogabojezh korar, po
imenu Frederik, je molil eno nozh v zerkvi
fvetiga Maurizja, in je profil Boga, de bi
pohujfhanju, ki ga je fhkof dajal, konz
fturil, in kar velik veter zerkvene vrata od¬
pre. Dva mladenzha s prishganimi baklami
fe prikasheta in vftopita v fak na eno ftran
altarja. Na to prideta dva druga, ktera fta
pogernila fukno pred altar in lita poftavila
nanj dva slata ftola. Sadnjizb pride fhe en
mladenzh, kteri je bil po vojafhko naprav¬
ljen, je imel mezh v roki, in je v fredi
zerkve obftal in saklizal: O vi fvetniki v
nebelih, klerih kofbize v ti zerkvi pozhi-
vajo, pridite in bodite prizhe fodbe, ktero
bo nar vifhi fodnik sdaj fturil. Na ta glaf
je prifhlo veliko fvetnikov, med njimi tudi
dvanajfteri apoftelni, de bi bili prizhe te
fodbe. Poflednizb je prifbel Jesuf Kriftuf
■n fe je ufedil na eniga dveh ftolov. Pri¬
pasala fe je tudi Marija Deviza fpremljena
od velike trume fvetili deviz; in je fedla
na drug ftol sraven Jesufa. Na to sapove
hodnik pripeljati hudodelnika, kteri je bil
nefrezhni Udo. vrveti Maurizi je govoril
pervi, in je hotel imeti pravizo soper hudo¬
delnika savoljo pohujfhanja, kteriga je lju¬
dem dajal. A li fe oglafe in pravijo: Go-

112

fpod, hudodelnik je fmerti vredin. Umerje
naj, pravi na to vezhni .Sodnik. Pa preden
je bila fodba fpolnjena, (jtu vidimo, kako
je Marija ufmiljena,) je vftala ufmiljenja
polna Mati, de bi ne bila v prizho pri tej
itrafhni fhtrafi, in je fhla is zerkve; na to
pa je nebefhki flushabnik boshje pravize,
kteri je bil pred s mezham v zerkev pri-
fliel, priftopil k fhkofu Udotu in mu je s
enim maham glavo odfekal; — in prikasen
je sginila. Vfe je bilo fpet tarna; trepeta-
jozli je fhel prishgat korar luzh na lampi,
ki je pod zerkvijo gorela , pride in vidi truplo
Udotovo, in odfekano glavo, in zerkvene tla
vfe s kervijo pofhkropljene. Ko fe je
dan fturil, in fo ljudje v zerkev prifhli,
je pripovedoval korar prikasen, ktero je
vidil, in ftrafhno prigodbo, ki fe je sgo-
dila. Sli e tifti dan fe je prikasal nefrezhni
Udo v pekel obfojen enimu njegovih kapla¬
nov, kteri fhe nizh ni vedil, kaj fe je v
zerkvi sgodilo. Truplo njegovo fo v mlako
vergli, njegova kri pa je oftala v vezhni
fpomin v tleh, ktere fo s fuknam pogennli.
Posneje je bila navada, de fo vfelej, ka¬
dar je bil nov fhkof v zerkev pripeljan,
kervave tla odgernili, de bi bil od fpomina
na tako ftrafhno fhtrafingo opominjan bo-
gabojezhe shiveti, in ne tako kakor Udo

113

Bogu in Marii Devizi sa toliko prejetih
gnad nehvaleshin biti.

Molitev.

O fveto in nebefhko Dete, ki fi na¬
menjeno biti Mati mojiga Svelizharja, mo-
gozhna »Sred niza ubogih grefhnikov, ufmili
fe me! Glej tukej pred tvojimi nogami ne-
hvaleshnika, ki k tebi pribeshi, in te sa
miloft proti. Ref je, de savoljo tvoje ne-
hvaleshnofti do Boga in do tebe bi bil vredin
od Boga in od tebe sapufhen biti; ali ven-
der flifhim govoriti, in tako verujem, ker
vem, kako velika je tvoja miloft, de fe ni¬
koli ne branifh pomagati tiftimu, kteri fe
tebi s saupanjem priporozhuje. Toraj, o »Stvar
nar vikfhi zeliga fveta, sakaj le Bog je
fhe vezhi kakor ti, in nar vezhi fvetniki v
nebelih fo majhini proti tebi; o »Sveti liza,
jetnikov! o Marija, ti bresno gnade! ti,
ki ti polna milofti, pridi na pomozh ubosh-
Z| t sanizhljivimu, ki je gnado fam sapravil.
Jeft vem, de ti Bogu tako dopadljiva, de
*i nizh ne odrezhe. Vem tudi, de je tvoje
vefelje de s fvojo veliko mogozlmoitjo ubo¬
gim grefhnikam pomagafh. »^»kashi toraj ka¬
ko velika je mozh gnade, ktero ti pred
'bigam dofegla, in sadobi mi rasfvetlenje,
'o tako mogozhin nebefhki plamen, de me

8

114

is grefhnika {premeni v fvetnika, me od-
terga od pofvetnih shelj, in me vfiga vname
v boshji ljubesni. Stari to, moja Gofpa,
fej lahko fturifh. »Stari to savoljo ljubesni
tiftiga Boga, kteri te je fturil tako veliko,
tako mogozhno, tako miloftljivo, Tako upam,
tako naj bo. Amen.

Tretje premifhljevanje.

Sa prašnik darovanja Marije Devize.

Darilo, kterigaje Marija Bogu  pri-
nefla, ko fe mu je farno febe daro¬
vala, je bilo hitro bres opotavljanja,
in je bilo popolnama bres prider-
s h k a.

$he nikoli sgol livar ni prinefla vezhi-
ga in bolj popolnama darila ali ofra, in
tudi ga nikoli ne bo, kakor je bilo darilo,
kteriga je Marija Bogu prinefla, ko je tri
leta ftara v tempel prilhla, in mu ne difhav,
ne telet, ne slata, ampak farno febe v po¬
polnama shgavni ofer Gofpodu darila, in fe
mu v vedin klavni dar pofvetila. Ona je
dobro flifhala in saftopila glaf boshji, kteri
jo je she takrat klizal fe vfo njegovi lju¬
besni pofvetiti s temi befedami: Yftani,

115

hiti, moja prijatliza in pridi. (Vif.
pef. 2.) Gofpod je hotel, de naj she takrat
Marija sapufti fvojo domazhijo, fvoje ftari-
fhe in vfe, de bo fkerbela le farno njega
ljubiti in njemu dopafti. Poflufhaj, hzher,
in glej, in nagni fvoje uho; in po-
sabi fvoje ljudftvo in hilho fvojiga
ozheta. (Pfl.  44.) Hitro je bila Marija
pokorna boshjimu klizanju. Premiflimo toraj,
kako dopadljivo je bilo Bogu darilo, ki mu
ga je Marija dala,  ko fe mu je farna febe
darila; sakaj darila fe je hitro in popolnama.
Hitro, bres opotavljanja; popolnama bres
pridershka; to fta dva odftavka nafhiga pre-
mifhljevanja.

Pervi od/lurAk.  Marija fe je darila
Bogu hitro. Od perve prizhe, ko je bila ta
nebefhka llzhi v telefu fvoje matere po-
fvezhena, namrezh v pervi prizhi fvojiga
fpozhetja, je prejela popolnama saved fvoje
pameti, tako de li je she od tiftiga zbala
mogla saflushenje nabirati, kakor vfi uzhe-
oiki s patram Suai-ezam terdijo. On uzhi s
Ive tim Tomasham vred, de nar bolj popol¬
nama visha, po kteri Bog dufho more po¬
svetiti, v tem obftoji, de jo fkos laftno sa-
Bushenje pofveti, in sato umremo verjeti,
de je Bog Marijo na to visho pofvetil. Zhe
po nauku fvetiga Tomasha angelzi, in

8  *

116

fhe zlo Adam od Boga to prednoft imeli,
koliko bolj moremo verjeti, de je bila Mati
boshja s njo obdarovana, od ktere moramo
mifliti, de ker jo je Bog k vifoki vrednofti
fvoje Matere povsdignil, ji je tudi vezhi
gnade, kakor vlim drugim ftvarem dodelil,
kakor ravno la fvetnik govori. Ker je Mati,
pravi ^uarez, ima pofebno pravizo do vlili
darov fvojiga Sinu. Ker je pa zhlovefhtvo
Jesufovo savolj na tanko sedinjenja s boslijo
naturo imelo polnoft in obilnoft vlili gnad, fe
je fpodobilo, deje Jesuf dolslinofti lina fpol-
niti, prefveti Devizi vezhi gnade dodelil, ka¬
kor vlim drugim fvetnikam in angelzam.

Tako je od sazhetka fvojiga shivljenja
Marija Boga fposnala, in ga je tako fposnala,
de kakor je povedal angel fveti Brigiti, noben
zhlovefhki jesik ne more dopovedati, kako
globoko je um Marije Devize boshje bitje
pregledal v pervi prizhi, ko ga je fposnala.
She takrat, ko je bila s to pervo luzhjo ras-
fvetljena, leje Marija popolnama darila Go-
fpod Bogu, in fe je ofrala vfa njegovi Ijubesni
in njegovi zhafti, kakor je tudi angel f. Bri¬
giti rasodel.

i^iveto Dete je vedilo tudi, de fo ga
njegovi ftarifhi f. Joahim in f. Ana s oblju¬
bo Bogu darili, kakor veliko pifarjov terdi,
de fo namrezh ftarifhi Marije Devize oblju-

117

bili, de zhe Bog njih sakon poshegna, bodo
dete v tempeljnu Bogu v flushbo pofvetili.
Stara navada je bila pri Judih fvoje hzhere
dati v zelize, ktere fo bile pri tempelnu, de fo
bile tam lepo suzhene in srejene, kakor pravi¬
jo Baronij, Nizefor, Zedrin, Sna rez in drugi
na fprizhevanje Judovfkiga pilarja Joshefa,
fvetiga Janesa Damafhkiga, Gregorija is
Nikomedije, fvetiga Anselma in fvetiga
Antbrosha. Ravno to fe vidi is drugih bu¬
kev Makabejev, kjer fe pripoveduje, de je
hotel Heliodor v tempel vlomiti, in saklad,
ki je bil tam fpravljen, pobrati, tu fe nam-
rezh bere: Ker je tempel imel v sa-
nizhevanje priti — fo tekle devize,
ki fo bile tam saperte k Oniju.  (2
Mak. 3, SiO.} — Ker je Marija vedila ob¬
ljubo fvojih ftarifhov, fe je hotla, ko je bila
po fprizhevanji f. Germana in f. Epifanija
fhe le tri leta ftara, Bogu zhaftitljivo ofrati
in v tempelnu pofvetiti, defiravno je to tifta
ftaroft, v kteri majhini otrozi fhe nar bolj
pomozhi fvojih ftarifhov potrebujejo. Salo
je Marija fvoje fvete ftarifhe perva prolila,
de naj jo v tempel peljejo, in tako fturjeno
obljubo fpolnijo. Njena fveta mati Ana po
fprizhvanji f. Gregorja is Nife ni vezli zha-
kala, temuzh je Marijo prezej peljala v tem¬
pel in jo Bogu ofrala.

118

Glejmo toraj, kako Joahim in Ana
radovoljno darita nar ljubfhi del fvojiga fer-
za, kteriga fta na fvetu imela, kako grefta
is Nazareta in neleta sdaj eden sdaj eden
v narozhji fvojo preljubo hzherko, sakaj fa¬
rna fhe ni mogla hoditi tako dolgo pot,
kakor je bila is Nazareta do Jerusalema,
kjer je po fprizhvanji veliko pifarjev, ofem-
defet milj. Malo snanzov jih je fpremilo,
tode trume angelzov fo jih po befedah f.
Gregorija Nikomidijfhkiga obdajale na tein
popotvanji, in ftregle ti nebefhki Devizhizi,
ktera je fhla boshjimu velizhaftvu fe darit.
Kako lepe fo tvoje ftopinje, kneshja
h z hi. (jVif. pef. 7 .  1.} Tako lo ji pazil mogli
peti angelzi'; kako lepe, kako prijetne Bogu fo
te tvoje ftopinjize, ktere delafh, ko grefh fe
darovat fvojimu Bogu, o vifoka in preljuba
Hzlii naf vlili Gofpoda! Bog fam, kakor govori
Bernardin Bufto, je pofebno prasnoval ta dan,
ko je bila njegova fveta Nevefta v tempel pe-
Ijana, s vlimi fvojimi nebefhkimi angelzi. >Sa-
kaj nikoli ni vidil ftvari bolj fvete in bolj ljubes-
njive, ktera bi fe mu bila darila. Sato pravi f.
German velki fhkof Konftantinopolitanfki:
„Pojdi tedej, o Gofpa, Mati boshja,
pojdi polna v e f e 1 j a v h i f h o G o f p o d o-
vo, in prizhakuj tam prihoda fvetiga
Duha in fpozlietjaEdinorojeiiiga^ina*

119

Ko je bila fveta drushina v tempel pri—
fhla, fe je obernilo preljubo dete Marija v
fvoje ftarifhe, je pokleknila prednje, jim roke
kufhne in jih proli sa shegen; potem pa fe ni
vezh obernila nasaj, ampak je fhla na ravnoft
vfih petnajft f h tabel tempelna, (Ibtevilo fhta-
bel pove Aria Montan po Jofhefu Hebreji)
in fe je poftavila, kakor pravi f. German, pred
velkiga duhovna Zaharija. Tako je Marija
sapuftila fvet sa vfelej, fe je odpovedala vfim
dobrotam, ktere fvet fvojim prijatlam obeta,
in fe je darila in pofvetila fvojimu Stvarniku.

Ko je bil ob zhafu potopa Noe fpuftil
orla is barke, je oftal sunaj in fe je nad
mertvimi trupli pafel, golob pa fe ni do¬
taknil s nogami semlje, ampak fe je prezej
nasaj v barko vernik ^e je verni 1 k nje¬
mu v barko.  (1. Mojs. 8, 9.) Veliko jih
je, ktere je Bog na ta fvet poftavil, in fe
nefrezhni semlje primejo in njene dobrote
vshivajo. Tako ni fturila nafha nebefhka
Golobiza Marija; ona je fposnala, de nafha
edina dobrota, nafhe edino upanje, nafha
edina ljubesen je Bog; fposnala je, de je
fvet poln nevarnoft, in kolikor pred ga kdo
sapufti, toliko bolj je obvarvan njegovih
naftav; sato je she v fvoji pervi mladofti
liotla beshatipred njim, in fe sapreti v fveto
famoto tempelna, kjer bi boshji glaf bolj

120

flifhala, Boga bolj zhaftila in ljubila. Satoje
bila Marija od sazhetka fvojiga djanja Boga
tako ljuba in dopadljiva, de ji fveta zerkev
tele befede na jesik da: „Blagorvajte me
vfi, kteri Gofpoda ljubite, sakaj ko
fim bila fhe majhina, fim Narvifhiniu
dopadla.“ Satoje  Marija tudi luni primer-
jena, sakaj kakor luna hitrejfhi fkonzhafvoj
tek, kakor drugi planeti, tako je tudi Marija
pred dofegla popolnamoft, kakor drugi fvet-
niki, ker fe je Bogu darila hitro, bres opo-
tavljanja in odlafhanja, in fe mu je ofrala
popolnama, bres pridershka. S daj preftopimo
k premifhljevanji drusiga odftavka, kjer
imamo fhe veliko govoriti.

Drugi od/lavik.  Rasfvetljena Dekliza
je dobro vedila, de Bog ne mara sa ras-
deljeno ferze, ampak ga hozlie vfiga po-
fvezheniga njegovi ljubesni, kakor pravi
dana sapoved: Ljubi Gofpoda fvojiga
Boga is vfiga fvojiga ferza.  S ato je
ona od perviga sazhetka fvojiga slavljenja
sazhela ljubiti Boga is vlili mozhi, in fe nni
je vfa darila. Njena fveta dufha je prizhakvala
s gorezhimi sheljami zhafa, de bi fe tudi po
unajno in zhaftitljivo mogla dariti fvojinm
Bogu. Premiflimo toraj, s kak flino gorezh-
noftjo je ljubesni polna Devizhiza, ko fe je
she na tem fvetim kraji saperto vidila, nar-

121

pred pokleknila kuflmit semljo v hifhi Go-
fpodovi; kako je boshje velizhaftvo molila,
in ga sa gnado nahvalila, de je tako mlada
v prebivalifhe liifhe boshje vseta. Potem fe je
darila vfa fvojimu Bogu, vfa, bres de bi bila
kaj febi pridershala, je darila vfe fvoje mo-
zhi, vfe pozhutke, vfe mifli, vfe ferze, vfo
dufho in vfe telo. Takrat je bilo, kakor nek-
teri uzheniki pravijo, de je, Bogu bolj dopafti,
fturila obljubo devifhtva. To obljubo je Ma¬
rija perva fturila, kakor govori Rupert abat.
Marija fe je darila Bogu sa vfelej, pravi
Bernardin Bufto. Slie takrat je shelela fe v
fluslibo boshjo v tempelnu dati sa zelo fvoje
slavljenje, ko bi bila volja boslija tako, de
bi ne bila nikoli vezli is tega fvetiga kraja
fhla. Oh, s kako gorezhnoftjo je pazil Marija
takrat befede nevefte v vifoki pefmi povsela:
Moj ljubi k je moj, in jeft fim njegova.
(Vif. pef. 2 j 11.) Njegova lim, ker le is
ljubesni do njega slavim, in njemu umerjem,
lasloshi kardinal Hugo te befede. Moj Go-
fpod in moj Bog, je rekla fveta Deviza,
le sato lim femkej prifhla, de bi tebi do-
padla, tebe zhaftila, kolikor mi je mogo-
zhe; tukaj hozhem le tebi shiveti, in tudi
tebi umreti, zhe je tvoja fveta volja. Sprej¬
mi ta ofer, ki ti ga uboga dekla prinefe,
in pomagaj mi, de ti svefto flushim.

122

Premiflimo sdaj kako fveto je bilo
shivljerije Marije Devize v tempelnu, ker
je, kakor sarija, ki je smiraj lepfhi, tudi
Marija smiraj bolj v popolnamofti raftla.
Nemogozhe je popifati, kako fo vlak dan
lepfhi fvetile njene zhednofti, ljubesen, po-
hlevnoft, ponishnoft, molzhezhnoft, pokor-
jenje in krotkoft. Ta lepa oljika, pravi fveti
Janes Damafhki, fajena v hiflii Gofpodovi
in salivana od fvetiga Duha, je poftala
prebivalifhe vlih zhednoft. Na drugim kraji
pravi ravno ta fvetnik, de je bil obras pre-
fvete Devize vef pohlevin, de je bilo njeno
ferze vfe ponishno, in njene befede, ktere
fo prifhle is sbraniga notrajniga, vfe lju-
besnive. §ihe drugej pravi, de je Deviza
vfe mifli na pofvetne rezili pregnala, je
objela vfe zhednofti, in fe v popolnamofti
tako vadila, de je v kratkim zhafu tako
dalezh prifhla, de je saflushila vredin tem-
pel boshji poftatL

iSveti Anselm pofebno govori od slav¬
ljenja prefvete Devize v tempelnu in pravi:
Marija je bila prav ukosheljna, je malo
govorila, je bila vfelej pohlevna, fe ni ni¬
koli fniejala, ni bila nikoli rasmifhljena. Je
bila nepremaknjena v molitvi, v branji fveti¬
ga pifma, v poftih in drusih fvetih delih.
§iveti Hieronim pripoveduje fhe bolj na tan-

123

ko, in pravi, de je Marija vfe fvoje opra¬
vila v tempelnu lepo sverftila: Od jutra
do tretje ure dneva je molila, od tretje do
devete ure dneva je fvoje dela opravljala; ob
deveti uri je fpet molila, tako dolgo, de
ji je angel jefti prinefel, kakor je bilo na¬
vadno. Skerbela je, de je bila perva sbu-
jena, de je nar bolj na tanko boslijo po-
ftavo fpolnovala, nar bolj ponishna, in v
vfih zhednoftih nar bolj popolnama. Nihzher
je ni vidil jesne, vfe njene befede fo bile
polne krotkofti, de fe jev vlim njenim go¬
vorjenji Bog vidil.

Sveti Bonaventura piflie, de je Mati
boshja farna rasodela fveti Elisabeti Bene-
dildinki, de je, ko fo jo bili njeni ftarilhi
v tempelnu puftili, vedno le to miflila, ka¬
ko bo sdaj le Boga imela sa Ozheta, in
de je pogoito prevdarjala, kako bi kaj Bogu
bolj dopadljiviga mogla Buriti. „Nato fim
fklenila, je rekla Marija f. Elisabeti, d e -
'ifhtvo ohraniti, na fvetu nobeniga
premoshenja imeti, in vfo fvojo vo¬
ljo fim Bogu  sdala.“ Daljej je rekla
Ma rija, de li je med vlimi sapovedmi po-
b-bno to sapoved pred ozhi poftavljala: Ljubi
Gofpoda fvojiga Boga;  de je fhla
°polnozhi profit Gofpoda pred altarjem v
te inpelnu, de bi ji dodelil gnado vfe sapo-

124

vedi fpolnovati, in de bi vidila rojeno Ma¬
ter fvojiga Odrefhenika; prolila je Boga,
be bi ji ohranil ozlii, de bi jo vidila, jesik,
de bi jo hvalila, roke in noge, de bi ji flu-
sliila, in kolena, de bi v njenim narozhji
molila njeniga nebefhkiga ^>inu. Ko je Eli-
sabeta to flifhala, je djala: „Pa, moja
Gofpa, ali nifi bila polna gnade in
zhednofti?  I11 Marija ji je odgovorila:
„Vedi, de fim vedno mifiila kako fim
nar bolj sanizhljiva, in nevredna
boshje gnade; sato fim ga profila
tako s a gnado in zhednoft.  Na sadnje,
de bi fe mi preprizhali, kako potreba nam
je vfim sa vfe gnade, kterih potrebujemo,
Boga profiti, je priftavila fhe Marija: „Ali
menifli, de fim imela gnado in zhe¬
dnofti bres prisadevanja. Vedi, de ni-
fim imela nobene gnade od Boga
bres velikiga truda, bres ftanovitne
molitve, gorezhih shelj, obilnih f o Is
in bres fpokornih  del.“

Pofebno imenitno pa je rasodenje ftur-
jeno fveti Brigiti, od zhednoft in poboshniga
djanja Marije Devize v njeni otrozhji fta-
rofti. Od otrozhjih let, fe bere v tem ras-
odenji, je bila Marija polna fvetiga Duha,
de je kakor v ftarofti tako tudi v gnadi
boshji raftla. She takrat je fklenila Boga

125

is zeliga ferza ljubiti, de ga ref ni nikoli ne
s befedo ne s djanjam rasshalila. Nato je
sanizhvala vfe dobrote tega fveta, in je
dala ubogim, kolikor je mogla. V jedi je
bila tako smerna, de je le toliko jedla,
kolikor je bilo treba shivot ohraniti. Ko je
Marija is fvetiga pifma bila fposnala, de ima
Bog v telefu devize fpozbet in rojen biti, de
bi fvet odrefhil, fe je njeno ferze tako unelo
od ljubesni boshje, de ni nizh skelela in
nizh drusiga miflila, kakor le na Boga; in
ker je le v Bogu vefelje nafhla, fe je ogi¬
bala zlo fvojih ftarifhov, de bi je nizh ne
bilo od mifel na Boga odvernilo. Pred vlim
drugim je skelela doshiveti prihod Melijov,
de bi bila mogla biti dekla prefrezhne de¬
vize, ktera bo vredna poftati Mati boshja.

Gotovo je, de je is ljubesni do te fvete
Devize Svelizhar hitrejfhi prifhel na fvet;
sakaj med tem, de fe je nevredno dershala
biti dekla Matere boshje, je bila farna sa to
Mater svoljena; s prijetnim duham fvojih
zhednoft in s fvojimi mogozlmimi molitvami
je boshjiga vSimi v fvoje devifhko telo po¬
tegnila. Sat o je bila imenovana Marija od
fvojiga boshjiga Shenina gerliza: Glaf
gerlize leje saflifhal v nafhi semlji;
( V if. pef. 2, 11.) to ne le savoljo tega,
ker je Marija, kakor gerliza, famoto ljubila

126

in je na tem fvetu kakor v pufhavi shivela,
temuzh tudi sato. ker kakor gerliza sdiha-
jozli po polji leta, je tudi Marija neprene-
liama v tempelnu obmilovala nadloge grefh-
niga IVeta in sdihovala k Bogu sa Odrefhe-
nika vlili ljudi. Oh, s kako gorezhnoftjo, in
kako is ferza je ponavljala sdihvanje pre¬
rokov po prihodu Odrefhenikovim: Pofhlji
jagnje, o Gofpod, gofpodvavza
sernlje. (Isai. 16, 1.) R ofite nebela
od sgoraj, oblaki deshite Pravizh-
niga. (Isai.. 45, 8.J O de bi prederl
nebela in doli prifhel!  (Isai. 64, 1.)

Veliko dopadenje in vefelje sa jBoga
je bilo viditi, de fe to majhino Dete k nar
vezhi popolnamofti povsdiguje, kakor oblak
difhezhiga dima, kakor govori fveti Duh od
Marije v vifoki pefmi, rekozh: Kdo je ta,
ki gre gori is pufhave kakor  Iteber
dima is difhav mire in kadila in v fi¬
ga mnogiga praha kupzhevavza s
difhavami?  (Vil. pel. 3, 6.) To Dete,
pravi Sofronij, je bilo ref vert prijetnofti
Gofpodov, v kterim je Bog vfe mnoge
zvetize in difhavo vlih zhednoft nafhel.
Sveti Janes Krisoftom pravi, de je Bog
Marijo sato na semlji sa fvojo Mater svolil,
ker na želim fvetu nobene fvetejfhi in bolj
popolnama ftvari, kakor njo, in nobeniga

127

vrednifhiga prebivalifha, kakor nje fveto
telo, ni mogel najti, kar tudi fveti Ber¬
nard poterdi. Tudi fveti Antonin pravi, de
je mogla prefveta Deviza, de bi mogla sa
vifoko vrednoft Matere boshje svoljena biti,
tako popolnama biti, de je popolnamoft vlili
drusih ftvari prefegla.

Po tim takim fe je fveta Devizhiza
Marija v tempelnu Bogu darila hitro in po¬
polnama. Tako fe tudi mi danii bres odla-
fhanja hitro, in bres pridershka popolnama
darilno Marii, in jo prolimo, de naf ona
Bogu ofra, ker naf ne bo savergel, zhe
bo vidil, de fe mu darimo fkos roke tifte,
ktera je poftala shiv tempel fvetiga Duha,
vefelje fvojiga Gofpoda, in svoljena Mati
vezhniga >Sinu boshjiga. Saupajmo tudi v
to vifoko in hvaleshno- Gofpo, ktera s ve¬
liko ljubesnijo povrazhuje nar manjfhi dela
Ivojih flushabnikov, kakor fe fposna is fle-
dezhiga sgleda.

Sgodba.

V slavljenji feftre Dominike is Para-
disha, ki ga je pifal pater Ignazi Niente,
f e  bere, de je bila ta deviza v vali po
imenu Paradish bliso Florenzje od ubogih
ftarifhov rojena. Dekliza je od otrozhjih let
kateri boshji pofebno flushila; zel teden fe

128

je vfak dan na zliaft Marii Devizi poftila,
v faboto pa je prihranjene jedi vbogajme
dala. Tudi je fhla vfako faboto na vert 1'vo-
jih ftarifhov, ali na bjishno polje, je na¬
brala zvetiz, kolikor je mogla, in je ozirala
podobo Marije Devize s Jesufhkam v na-
rozhji, ki jo je v hifhi imela. Poflufhajmo
sdaj kakofhne gnade je hvaleshna nebefhka
Gofpa povernila tej fvoji flushabnizi sa nje¬
no ljubesin. Dominika je ftala enkrat pri
oknu, fhe le defet let je bila ftara takrat,
in je vidila na zefti prav lepo sheno, ki je
imela fantizhka pri febi; oba fta roke kvi-
fhko proti nji molila iu jo ubogajme pro¬
fila. Ona gre hitro kruha ifkat, pa kar na¬
gleda , bres de bi fe bile duri odperle, ma¬
ter in otroka pred feb oj fiati, in vidi, de
ima fantizh roke, noge in perfi ranjenje.
Poprafha lepo sheno, kdo de je ranil otro¬
ka, in mati odgovori: „Ljubesen ga je ra¬
nila. 44  Dominika vfa prevseta od lepote in
prijasnofti maliga fantizha, ga poprafha zhe
ga te rane kaj bole ;  pa on narneft odgo¬
voriti, fe ji prijasno pofmeja. Na to lita
Utopila blisheje k podobi Matere boshje s
Jesufam v narozhji, in shena rezhe Domi¬
niki: „Povej mi, moja hzherka, sakaj fi to
podobo s zvetlizami ozirala ? 44  Dominika ji
odgovori, de jo ljubesen, ktero ima do Je-

129

safa in Marije, na to napelje. „Ali jih slo
ljubifh?“ prafha shena , in dekliza pravi:
tako mozlmo, kakor jih le morem. „Koliko
jih pa morefh ? w  govori dalej nesnana shena,
in Dominika odgovori: kolikor mi daha jih
ljubiti. Nato pravi shena: „Le ftanovitno jih
ljubi, in le upaj, de ti bota kdaj v para-
dishu p o verniki

Ko je dekliza na to saduhala neki ne-
befhki duh, kteri je is ran fantizhovih pri—
fhel, je prafhala mater s kterim masilam
mu jih namashe, in zhe bi ne mogla tudi
nji taziga mašila dobili. ,,N vero in s do¬
brimi deli fe kupi tako mašiloodgovori
shena. Dominika jima ponudi kofhzhik kru¬
ha, pa lepa mati ji rezhe: „Jed tega mojiga
lina je ljubesen. Le rezi mu, de Jesufa 1 ju—
bifh, in bo velel.“ Fantizh, ko je saflifhai to
Jladko ime, je poftal od ljubesni vef gorezh,
in je prafhal deklizo, koliko Jesufa ljubi. Ta¬
bo ga ljubim, je odgovorila Dominika, de
nozh in dan nanj miflim, in de nizh drusiga
ne shelim, kakor, kolikor morem, njemu do-
pafli. „Le ftanovitno ga ljubi, je odgovoril
fantizh, in tako te bo ljubesen fhe bolj uzhila
haj fturi, de mu bolh fhe bolj dopadla. Ko je
hil lep duh is ran fantizhovih zhedalje mozh-
neji, je saklizala Dominika: O moj Bog!
In duh fturi, de bi 1'koraj od ljubesni umerla.

9

130

Zlie je duh fantizha tako fladak, kaj bo fhe
le duh v paradi,shu! Pa lej! na enkrat fe vfe
fpremeni; mati fantizhova je bila na enkrat
kakor kraljiza lepo oblezhena in s fvetlobo
obdana, fantizh pa fe je fvetil, kakor nar
fvetlejfhi folnze; vsel je zvetize in jih je
rastrelil na glavo mlade Dominike, ktera je
bila, ko je fposnala Jesula in Marijo, na
kolena padla ])red nje, in jih zhaflila. Tako
je minula prikasen. Dominika je fhla v
klofhter k Dominikankam in je tam v letu
1553 v glafu fvetofti umerla.

Molitev.

O Ljuba Gofpodova, o preljubesnivo
Dete Marija! oh de bi pazh tudi jeft mogel
danli, kakor li fe ti v tempelnu hitro in po-
polnama darila zhafti in ljubesni fvojiga Go-
fpoda, perve leta fvojiga slavljenja tebi da-
riti, in fe popolnama v tvojo flushbo sdati,
o moja preiveta in prefladka Gofpa! Ali oh,
ti (‘ti zhaf je she prezh ! Jeft nefrezhni lini
veliko let v flushbi fveta in fvojiga napazh-
niga nagnjenja sapravil. in (im bil na tebe
in na Boga popolnama posabil. O nefrezhni
zhali, v kterili tebe, o Marija, nifim ljubil!
Pa vender, boljfhi je posno, kakor nikoli
sazheti. Sato, o Marija, fe danli pred tebe
poftavim, in fe popolnama v tvojo flushbo

131

darim sa to malo ali veliko zliafa, kar imam
fhe na semlji slovetij kakor ti, tildi jeft fe
odpovem viim ftvarem, in fe popolnama
ofrarn v ljubesen fvojiga Stvarnika. Tebi, o
Kraljiza, toraj pofvetim fvoj um, de bom
vfelej miflil na ljubesen, ktero saflushifh ;
fvoj jesik, de te hvalim, fvoj e ferze, de te
ljubim. Vsemi ta ofer, o prefveta Deviza,
kteriga ti tako sanizhljiv grefhnik prinefej
prolimte, fprejmi ga savoljo vefelja, kteriga
je tvoje ferze takrat obzhutilo, kader li fe
v tempelnu Bogu darila. Ker pa fhe le tako
posno sazhnem ti flushiti, je moja dolshnoft,
de sgubljeni zhaf s toliko vezhi gorezhnoftjo
v tvoji flushbi, s toliko vezhi ljubesnijo sa-
doprinefem. Podperaj ti, o Mati milofti, s
lvojo mogozhno proflmjo mojo flaboft, in
sadobi mi od fvojiga Jesufa ftanovitnoft in
mozh, de ti do fmerti sveft oftanem, de ti
bom vedno flushil na semlji in te vezhno
hvalil v nebelih. Amen.

Ziheterlo premifhljeranje.

Sa prašnik osnanenja Marije Devize.

Pri vzhlovezhenji $inu boshjiga fe
barija ni mogla bolj ponishati, ka-

9  ^

132

kor fe je ponishala; pa tudi Bog je
ni mogel bolj povikfhati, kakor jo
je povikfhal.

Kdor fe povikfhuje, bo ponishan, in
kdor fe ponishuje bo povikfhan; to je go¬
vorjenje Gofpodovo, in ne more goljfati. Sato
je Bog, ki je hotel zhlovek poftati, de bi
sgubljeniga zhloveka refhil, in tako grefhnimu
fvetu fvojo nefkonzhno dobroto na snanje
dal, ker ii je mogel na semlji mater svoliti,
med vlimi shenami nar fvetejfhi in nar bolj
ponislmo poifkal in svolil. Med vfemi pa
mu je ena nar bolj dopadla, to je bila De-
viza Marija, ktera je bila toliko bolj po
golobje krotka in ponishna, kolikor je bila
v vlili zliednoftih bolj popolnama. Bres
Ih te vil a je deviz,  pravi Gofpod, pa le
ena je moja golobiza, moja popolna.
(Vif. pef. 6 , 8.3 Sato,  je rekel Bog, I10-
zhem njo sa fvojo Mater svoliti. Premiflili
bomo toraj, kako je bila Marija ponishna,
in kako jo je sato Bog povikfhal. Marija
fe pri vzhlovezhenji Simi boshjiga ni mogla
bolj ponishati, kakor fe je ponishala, to bo
pervi odftavik; Bog Marije ni mogel bolj
povikfhati, kakor jo je povikfhal, to bo
drugi.

Perci od/lavik.  Ko je Gofpod govo-

133

ril v vifoki pefmi ocl ponishnofti Marije nar
bolj ponislme Devize je rekel: Ko je bil
kralj v Tvojim pozhitku, je moja  nar-
da Tvoj duh dajala.  (Vit pel'. 1, 11.)
►Sveti Antoniu pravi zhes te befede, de je
narda, ki je majhno in niško- seliThe, po¬
doba ponishnofti Marije Devize, od ktere
je tako prijetin duh v nebela fhel, de je
Sinu boshjiga od vezlmiga Ozheta v njeno
uevifhko telo potegnil. Ko je Gofpod Bog
hotel zhlovek poftati, de bi bil fvet odrefhil,
je od tega prijetniga duha ponislme Devize
nafe vlezhen, njo sa Tvojo Mater svolil. De
bi bil pa Tvoji Materi vezli saTlushenja in
vezhi zhaTt dodelil, ni hotel bres njeniga pri¬
voljenja njen $in poftati ; sato pravi Tveti
Guilielm abat: „Ni hotel vseti telefa is nje,
zhe bi ga ne bila Tama dala. 4<  Sato je, ka¬
kor je bilo rasodeto T. Elisabeti Benediktiriki,
ravno ko je ponishna Deviza Marija v Tvoji
hiThizi bila, tukaj sdihvala, in bolj gorezhe
kakor Tzer Boga profila, de bi Tkoraj po¬
klal OdreThenika, angel Gabriel s imenitnim
porozhilam prifliel, je pred njo Ttopil in
jo posdravil rekozh: ZheThena Marija,
gnade polna, GoTpod je s teboj, she-
gnana Ti med shenami.  (Luk. 1.) Bodi
posdravljena, o Deviza polna gnade boslije,
sakaj ti fi bila vTelej na gnadi bolj bogata,

184 —

kakor vli drugi fvetniki. Lej, Gofpod je s
teboj, ker fi tako ponishna. Ti ii shegnana
med sirenami, sakaj vfe druge fo padle v
prekletftvo greha: ti pa, ker fi Mati Slie-
gnaniga, li tudi, in bofh vfelej shegnana in
profta vlih madeshov.

Kaj pa je Marija odgovorila na to po-
sdravljenje polno hvale? Nizli ni odgovorila,
temuzh uftrafhila fe je, ko je premifhljevala
te befede. Ko je to saflifhala, fe je
uftrafhila nad njegovim govorjenjem,
in je premifhljevala, kakfhino bi bilo
to posdravljenje. (Luk. 1, 29/) Pa sa¬
kaj fe je uftrafhila? Morebiti sat o, ker fe
je bala-, de bi ne bilo to kaka smo ta; ali
savoljo framoshljivofli, ker je mofhkiga pred
feboj sagledala, kakor nekteri menijo, ki
miflijo de fe ji je angel v podobi mladenzha
prikasal? Ne savoljo tega 5  befede fvetiga
pifma fo ozhitne: fe je uftrafhila nad
njegovim govorjenjem. Ni fe uftrafhila
njegoviga obrasa, ampak njegoviga govor¬
jenja, pravi Eusebij. Toraj je prifhel njeni
ftrah sgol is ponishnofti, ker je flifhala tako
hvalo, povsdigovanje, ktero je bilo dalezh
prezh od tega, kar je farna od febe miflila.
Kolikor bolj je angela flifhala jo povikfhvati,
toliko bolj fe je farna ponishala, in je fvojo ne¬
vredno ft premifhljevala. §iveti Bernard opom-

135

ni, de ko bi ji bil angel rekel, de je ona
nar vezhi grefhniza zeliga (vela, bi fe Ma¬
rija ne bila tako sazhudila; ker je pa sa-
fiifhala tako vifoko hvalo, fe je vfa pre-
ftrafhila. Se je uftrafhila, sakaj, ker je bila
tako slo ponishna, je zhertila fvojo hvalo
in je le skelela, de bi bil njen ^Stvarnik in
delivz vfdi dobrot vfelej hvaljen in zhefhen.
Ravno to je Marija farna rasodela fveti

Pa Deviza Marija je faj vedila is fve-
tiga p i fin a, de je zhai' ste prifhel, v kteriga
fo preroki prihod Mefijov prerok vali; je ve¬
dila, de je sadnji teden od preroka Daniela
prerokvan fe priblishal; de je zeptar Juda-
tov, kakor je prerokval ozhak Jakob, she
v ptuje roke kralja Herodesha prifhel; ve¬
dila je tudi, de bo deviza mati Svelizharjova.
Kjer je toraj zhefhenje angelovo saflifhala,
kakorfhno le Materi boshji gre; ali ji ni ta
mifel v glavo prifhla, de je morebiti ona
tifta Deviza sa Mater Gofpodovo namenjena?
Ne, njena globoka ponishnoft ni pripuftila,
de bi ji bilo kaj taziga na mifel hodilo. Na-
fproti jo je to zhefhenje v tak lirah pri¬
pravilo, kakor govori fveti Peter Krisolog,
de kakor je bil Kri 11 uf v fvojih fmertnih te-
shavali od angela pokrepzhan, tako je mogla
tudi Marija od angela v ferzhnofti poterjena

136

biti. Ker je tedej angel Gabriel Devizo Ma¬
rijo vidil, de fe je pri tem pozhefhenji tako
uftrafhila, ji je ferzlmoft prigovarjal rekozh:
Ne boj fe, Marija, ker fi miloft na-
fhla pri Bogu. Nikar l'e ne boj, nikar
fe ne uftraflii velike zliafti, s ktero te po-
sdravim, sakaj zlie fe farna febi tudi inajhina
in niška sdifh, te je vender Bog, kteri
ponishne povikfhuje, vredno nafliel, de gna-
do najdefh, ktero fo ljudje sgubili. Sato te
je Gofpod isvirniga greha, kteriga fo vli
ljudje delesimi, obvaroval; sato ti je od
sazhetka tvojiga slavljenja vezhi gnade do,-
delil, kakor vlim drugim fvetnikam; sato
te sdaj zlo k vifoki vrednofti povsdigne,
de bofh njegova Mati, sakaj: Glej, fpo-
zhela bofli,  in  §*inu rodila,  iu  njego¬
vo ime bolh imenovala Jesuf.

Pa kaj fe pomifhljujefh, Marija, pravi
fveti Bernard, lej angel zhaka tvojiga od¬
govora; pa tudi mi, o prefveta Deviza,
zhakamo befede milofti, mi, kteri pod fodbo
vezhniga pogubljenja jezhimo. Lej, nafha
Mati, odkuplhina sa nafhe svelizhanje, l^iii
boshji, kteri ima v tebi zhlovek poftati, fe
ti she daje; zhe ga sa fvojiga J^ina vsa-
mel h, fmo vli prezej od fmerti refheni. Tvoj
Svelizhar lam, kteri je savoljo tvoje lepote
od ljubesni do tebe vnet, ravno tako sheli

137

tvojiga privoljenja, fkos kteriga je fkleail fvet
odrefhiti. Odgovori, o fveta Deviza, fveti
Augufhtin Marii Devizi prigovarja, hitro
odgovori, sakaj mudifh svelizhanje fveta,
ki bo is tvojiga privoljenja prezej prifhlo?

Pa, lej, Marija odgovori, odgovori
angelu in pravi: Glej, dekla Gofpodo-
va fim, sgodi fe mi po tvoji befedi.
Oh odgovor, de bi lepfhiga, bolj ponishni-
ga, bolj modriga ne bila mogla snajti
modroft vfih ljudi in vlili angelov, ko bi bili
tudi milion let nanj miflili. Oh odgovor mo-
gozhni, kteri li nebefa rasvefelil, in morje
gnad in dobrot na semljo prinefel! Odgovor,
kteri, komaj de li is ponislmiga ferza Ma¬
rije Devize prifhel, li potegnil is narozhja
vezhniga Ozheta edinorojeniga i^inu v pre-
zhifto telo prefvete Devize, de je zhlovek
poftal. Sakaj, komaj fo bile befede isrezhe-
ne: Dekla Gofpodova fim, sgodi femi
po tvoji befedi,  je prezej Beleda mefo
poftala; boshji »Sin je poftal tudi »Sin Marije
Devize. „0 mogozhni sgodi  fe  pravi f.
Tomash is Villanove, o fturivni sgodi  fe;
o zhaftitljivi sgodi  1'e zhes vfe drugo hvale
vredno! S drugim sgodi  fe  je Bog vftva-
ril fvetlobo, nebo, semljo; pa s tem Ma-
rijnim sgodi  fe  je Bog poftal zhlovek,
kakor fmo ini.“

138

Premiflimo sdaj veliko ponishnoft Ma¬
lije Devize v tem odgovora. Sadofti je bila
rasfvetljena, deje  vedila kako vifoka vred¬
notit iu zhaft je boshja Mati biti. She ji je
bil angel osnanil, de je ona tifta frezhna sa
Mater boshjo svoljena Deviza. Pa pri vfem
tem li ni nizli vezli miflila farna od febe,
fe ni nizli prevsela savoljo tega povikfha-
nja, ker je premiflila od ene ftrani lvoj
nizli, od druge ftrani pa nefkonzlmo Veli-
zhaftvo fvojiga Boga, ki jo je v fvojo Ma¬
ter svolil; fe je fposnala nevredno take zlia-
fti, pa vender fe ni hotla vftavljati boshji
volji. Toraj prafhana po privoljenji, kaj je
fturila ? kaj je rekla? Ona vtopljena popol-
liama v fvoj nizli, vfa vneta od slielja fe
kolikor je nar vezli mogozhe s fvojim Do¬
gam fkieniti, vfa vdana v boshjo dobroto
odgovori: Lej, dekla Gofpodova  fini.
Lej, fuslina lim Gofpodu, dolshna fturiti,
kar on sapove. Hotla je rezili: Zhe je Go-
fpod mene svolil sa fvojo Mater, ki nimam
nizli fvojiga, in je vfe, kar imam, le nje¬
gov dar,  kako bi mi bilo mogozhe mifliti,
de me je savoljo mojiga saflushenja svolil?
Lej, dekla fini Gofpodova.  Kako bi
mogla fuslina toliko saflushenja imeti, de
bi poftala mati fvojiga gofpoda? Lej, de¬
kla fini Gofpodova.  Toraj naj fe hvali

139

dobrota Gofpodova, in ne hvali naj fe fushna;
sakaj le dobrota Gofpodova je, de je fvoje
ozhi obernil v ftvar tako niško, kakor lim
jeft, in jo je tako vifoko fturil.

O ponishnoft, saklizhe tukaj abat Gue-
rik, ktera je tako majhina fama febi in tako
velika pred Bogato, tako nevredna v fvojih
ozlieh, pa vredna pred ozhrni nefkonzhniga
Gofpoda, kteriga zel fvet ne more sapo-
pafti! Sli e lepfhi fo befede fvetiga. Bernarda,
v njegovi zheterti pridigi od Marije v nebo
vsete, v kteri fe prezhudi nad ponishnoftjo
Marije Devize in pravi: O moja Gofpa,
kako je bilo mogozhe, de li tako ponislme
mifli farna od febe v fvojim ferzi imela, ker
li vender ob enim imela toliko zhiftoft, toliko
nedolshnoft, toliko obilnoft gnade? Od kod
je, de je bila v tebi ponishnoft, in tako ve¬
lika ponishnoft, ker fe vender vidifh od
Boga tako zhefheno, tako povikfhano? Ko
je luzifer vidil fvojo lepoto, je hotel fvoj
tron povsdigniti zhes svesde, je hotel Bogu
enak biti: Zhes svesde boshjebom po-
ftavil fvoj fedesh, in bom enak Nar-
vifhimu.  (Is. 14, 13.) Kaj bi bil ta pre-
vsetni duh fhe le rekel, kaj bi bil fhe le
fturil, ko bi bil lepoto Marije Devize imel?
Ponishna Marija Deviza ni fturila tako; am¬
pak kolikor bolj fe je vidila povsdignjeno,

140

toliko bolj fe je ponishvala. O Gofpa, tako
fklene f. Bernard, s to fvojo tako lepo po-
nishnoftjo li bila vredna, de te je Gofpod
Bog tako pofebno ljubil, s fvojo lepoto ii
vnela fvojiga Kralja v ljubesni, s prijetnim
duham fvoje ponishnofti li vezhniga »Sina is
njegoviga pozhitka, is narozhja boslijiga v
fvoje fveto telo potegnila. Sato pravi Be-
rardin Buftis, de je Marija vezh saflusbila
s teni odgovoram dekla fim Gofpodova,
kakor lo mogle vfe ftvari s vfimi fvojimi deli
saflushiti.

Tako je, pravi fveti Bernard, defiravno
je Marija, nedolshna Deviza savoljo fvojiga
devifhtva Bogu dopadla, vender ie savoljo
fvoje ponishnofti vredna bila, kolikor fe more
ftvar vredno fturiti, poftati Mati fvojiga
Stvarnika. „Savoljo zhiftofti je d o ji a-
dla, savoljo ponishnofti je fpozlie-
la.“ Kavno to poterdi tudi fveti Hieronim,
ki pravi, de je Bog Marijo bolj savoljo
njene ponishnofti, kakor savoljo vlili drusih
njenih zhednoft sa fvojo Mater svolil. Ma¬
rija farna je povedala to fveti Brigiti, re-
kozli: Od kod bi bila jeli saflusbila biti
Mati mojiga Gofpoda, ko bi ne bila sato,
ker (im Iposnala fvoj nizh, in lim fe ponish¬
vala. V fvoji ponishni pelini she je Marija
ravno to povedala: Oserl fe je na n is-

141

koft fvoje dekle — mi je velike rezhi
fturil, kteri je vfigamogozhin. (Luk.

I, 48.3 »Sveti Lorenz Juftinian opomni, de
Marija ne rezhe: fe je oserl na zhiftoft, na
nedolshnoft fvoje dekle, ampak: fe je oserl
na ponishnoft fvoje dekle. »Sveti Franzifhk
Salesianfki flie opomni, de Marija s temi
befedami ni kotla hvaliti fvoje pouishnofti,
ampak je le hotla na snanje dati, de fe
je Bog oserl na njen nizh, njeno niskoft,
in de jo je le is sgol dobrote tako vifoko
povsdignil.

Po verh vliga tega pravi flie fveti Au-
gufhtin, de je bila ponishnoft Marije Devize
kakor ftopnize, po kterih je hotel Bog s
nebef priti, in v njenim telefu zldovek poftati.
To poterdi tudi fveti Antoniu, ki pravi, de
je bila ponishnoft nar perva in nar potreb-
nifhi priprava sa Marijo Devizo, de je
mogla Mati boshja poftati. Tako fe rasume,
kar je Isaija prerokval, rekozh: Sraftla bo
mladika is korenine Jelove, in zvet
ho pognal is njegove korenine,  (jlsai.

II, I. ) Albert velki rasloshi te befede in pravi,
de boshji zvet, to je edinorojeni Sin boshji
je imel rojen biti ne is verha ali /tebla .Je-
loviga drevefa, ampak is njegove korenine,
v snamnje pouishnofti njegove Matere; ko¬
renina Jefova pomeni ponishnoft njeniga ferza.

142

$veti Jourdan pravi tudi: „Pomifli, de ne
is verlia, ampak is korenine bo pognal zvet. 44
Sato pravi v vifoki pelini Golpod tej fvoji
ljubi hzheri: Ob er ni fvoje o z hi od me¬
ne, sakaj savoljo njih mi je sa sle-
teti. (Vif.  p. 6,  4.) To raslosiii fveti Au-
gufhtin, ter pravi: „Od kod drugje bi sle-
tel, kakor is nebefhkiga Ozheta v telo pre-
zhifte Matere? 44  Uzlieni raslagovz Fernan-
dez govori ravno od teh beledi, in pravi,
de fo ponishne ozki, s kterimi je Marija
vfelej boshjo mozh in velikoft pregledovala,
in nikoli ni fvoje niskofti is mifel puftila,
Bogu toliko lilo delale, de fo ga potegnile
v njeno devifhko telo. Is tega fposnamo tudi,
kakor govori abat Frankon, sakaj je fveti
Duh lepoto te fvoje nevefte tako hvalil, sa¬
voljo njenih golobizhnih ozhi: Kako lepa
fi, prijatliza moja! kako lepa fi! ozhi
tvoje fo ozhi golobje.  (Vif. pef. 4, 1.)
Ker je Marija s priproftimi, ponishnimi ozhnii
golobize v Boga gledala , ga je s fvojo le¬
poto toliko vnela v ljubesni, de ga je s flad-
kimi vesmi ljubesni v fvoje devifhko telo
uklenila. — Po tim takim fe je Marija, ka¬
kor fmo do sdaj vidili, per vzhlovezhenji
boshjiga $inu toliko ponishala, de fe ni
mogla bolj ponishati. Premiflimo sdaj fhe
kako de je tudi Bog, ker jo je fvojo Mater

143

fturil, ni mogel bolj povikfhati, kakor jo
je povikfhal.

Drugi odftavik.  De bi mogli sapopafti
kako vifoka je bila vrednoft, v ktero je bila
Marija povsdignjena, bi mogli vifokoft in ve-
likoft boslijo sapopafti. Sadofti nam mora
toraj biti, zhe fe rezke, de je Bog to De-
vizo fturil fvojo Mater, in to naf mora pre-
prizhati, de je Bog ni mogel bolj povik¬
fhati, kakor jo je povikfhal. Arnold Kar-
notenfki tedej prav govori, ko pravi, de
je Bog Marijo Devizo, kadar je nje čjiin
poftal, vifhi povsdignil, kakor vfe fvetnike
in angele. Sato je ona sunaj Boga bres vfe
primere vikfhi, kakor vfi nebefhki duhovi,
kakor govori fveti Efrem, kar fveti Andrej
Kretanlki in fveti Anselm poterdita. Ta
uzhejiik pravi: „Tebi, Gofpa, ni nizh ena-
kiga, sakaj, vfe kar je, je ali nad teboj,
ali pod teboj 5 kar je nad teboj, je Bog
fam , in kar je pod teboj, je vfe, kar ni
Bog. 44  S eno befedo, vifokoft te Devize
je tako velika, pravi fveti Bernardin, de
jo fam Bog ve in more sapopafti.

Sa voljo tega fe nam ni zbuditi, govori
f- Tornash is Villanove, de fveti evangelifti,
kteri tako fhiroko popifujejo hvalo kakiga
Janesa kerftnika, kake fvete Magdalene,
fo tako fkopi v popifvanji hvale Marije De-

144

vize. Sadofti je bilo, pravi ta fvetnik, de
fo rekli od Marije: od k ter e je rojen
•Jesuf. Kaj fo hotli vezli rezili evangelifti od
vifokofti te Devize 5 fe je sadofti, zhe pri-
zhajo, de je Mati boshja. Ker fo farno s
tim na snanje dali poglavitno njeno zhaft,
ni bilo treba, de bi bili fhe pofebej kaj
od nje pifali. Saref, pravi fveti Anselrn,
povedati od Marije farno to, de je Mati
boshja, prefeshe vfo vifokolt, ktero lisa Bo-
garn moremo mifliti. Tako pravi tudi Peter
Zelenfki, ko bi Marijo imenovali Kraljizo
nebef, angelov Gofpo, ali ko bi ji dali kako
drugo zlialtito ime, bi je vender ne mogli
tako pozhaftiti, kakor zhe jo imenujemo Ma¬
ter boshjo.

Sakaj to, je ozliitno, ker kakor go¬
vori f. Tomasu, kolikor bolj fe ktera ftvar
fvojimu sazhetku priblislia, toliko vezlii po-
polnoft od njega sadobi; in sato ko je Ma¬
rija Bogu nar bolj bjishna ftvar, je tudi
sadobila od njega vezli gnad, vezlii po-
pofnoft iu vifokoft, kakor vle druge. Savoljo
tega terdi pater ^uarez, de je vrednoft Ma¬
tere boslije vikfhi verfte, kakor vfaka dru¬
ga vftvarjena vrednoft, in nekako dofeshe
verfto fklenjenja boslije in zhlovefhke nature
v Kriftufu, s kterim je Marija bila na tanko
fklenjena. Tako tudi terdi f. Dionisij Kar-

145

tusian rekozh: ,,Po fklenjenji boshje in zhlo-
veflike nature v Kriftufu, ni nobene tako
blishnje, kakor je fklenjene Matere boshje s
fvojim >Sinam.“ To je nar vifhi fklenjenje,
ktero je mogla sgol livar s Bogam imeti,
govori f. Tomash. Albert velki tudi pravi,
de sa boshjo vrednoftjo pride prezej vred-
noft Matere boshje; in de Marija ni mogla
s Bogam bolj na tanko fklenjena biti, ka¬
kor je bila, drugazhi ne, kakor zhe bi bila
Bog p o hal a.

^»veti Bernardin naf uzhi, de je mo'gla
Marija Beviza, de bi mogla Mati boshja
poftati, fkos nefkonzhno velike gnade k
nekakfhni enakofti s boshjimi perfhonami
povsdignjena biti. Kakor fo otrozi in pa njih
itarifhi tako rekozh eno, in imajo zhaft in
premoshenje med feboj rasdeljeno, tako je
tudi Bog, po befedah f. Petra Damiana,
kteri v litvareh na mnogo visho prebiva, v
Mariina pofebno visho prebival, ker je ho¬
tel s njo eno biti. Nato saklizhe ta fvetnik:
-.Molzhe in trepetajo naj tukej vfe ftvari, in
komaj naj li upajo v tako nefkonzhno vred-
nolt fe osreti; Bog prebiva v Devizi, s
ktero ima enakoft ene nature.“

Sveti Tomash uzhi, de je Marija, ko
je poltala Mati boshja, savoljo tega tankiga
iklenjenja s nefkonzhno dobroto, tudi fkor

10

146

nefkonzhno vrednoft dofegla, ktero pater
§iuarez imenuje nefkonzhno po fvoji forti.
Vrednoft Matere boshje je po tim takim nar
vifhi vrednoft, ktero Bog sgol ftvari samore
dati. Sveti Tomasli uzhi, de, deliravno hi
bil Kriftuf, kakor zldovek, vezli prebivajozhe
gnade samogel dofezhi, vender savoljo 1'kle-
njenja s boshjo perfhono ni mogel prejeti
vezhi vrednofti. Tako pa tudi Marija, ka¬
kor priftavi ravno tauzhenik, ni mogla vezhi
vrednofti dofezhi, kakor je vrednoft Matere
boshje. Ravno tako pifhe f. Tomash is Villa-
nove, ki pravi: „Mati Nefkonzhniga biti je
nekaj nefkonzhniga.i^veti Bernardin pravi
de je ftan, v kteriga je Bog Marijo fvojo
Mater povikfhal, nar vikfhi lian, ker je ni
mogel bolj povikfhati. To poterdi tudi Al¬
bert velki, rekozh: „Gofpod je Marii Devizi
dal, kar je nar vikfliiga, kolikor sgol ftvar
more prejeti, namrezh dodelil ji je Mater-
ftvo boshje. 44

Savoljo tega pifhe fveti Bonaventura
te imenitne befede: „Biti Mati boshja, je
nar vezhi gnada sgol ftvari dodeljiva. 44  Ve¬
zhi kakor je ona, Bog ne more fturiti. Vezhi
fvet Bog more vftvariti, ali vezhi nebela;
vezhi fturiti pa, kakor Mater boshjo, ne
more. 44  ►She lepfhi, kakor vli drugi, je pa
Mati boshja farna isgovorila vifokoft, v ktero

147

jo je Bog povikfhal, ko je rekla: Velike
rezhi mi je fturil, on, ki je vfiga-
mo go zli in. (Luk. 1, 49.) Pasakaj Marija
Deviza ni raslozhila, kaj fo tifte velike rezhi,
ktere ji je bil Bog fturil? 8. Tomash Villa-
novanfki odgovori: Marija ne rasloshi, kaj
fo te velike rezhi, ker fe ne dajo rasloshiti. w

Po tim takim prav govori fveti Ber¬
nard, ki pravi, de je Bog savoljo Marije
Devize, ki je imela njegova Mati biti, zel
fvet vftvaril; in fveti Bonaventura , ki uzhi:
de Bog savoljo Marije lvet ohrani, ki ga
je od sazhetka s njim vred tudi ona vftav-
ljala. Ta uzhenik s temi befedami opomni
na befede fvetiga pifma, ktere zerkev na
Marijo oberne: S njim fim bila in fim
vfe ravnala.  (Prip. 8, 30.) »Sveti Ber¬
nardin fhe priftavi, de Bog zhloveka po
Adamovim grehu savoljo Marije ni pogubil.
»Satu po pravizi fveta zerkev rezhe od Ma¬
nje, de Ji je nar b olj f hi del s volila.
Marija Deviza Ji ni svolila le nar boljI"hi
rezhi, temuzh nar bolj f hi del od nar bojjfhi
rezhi, ker ji je Bog savoljo njene vifioke
vrednofti, kakor Matere boshje, dodelil v
nar vifhi ftopnji vfe gnade, in vfe pogla¬
vitne in pofebne darove, ktere je drugim
ftvarem dal, kakor naf uzhi Albert velki.
Tako, poftavim, je bila Marija otrok, pa

148

od olrozhjiga je imela farno nedolshnoft, ne
pa nevednofti, ker je prež od fvojiga sa-
zhetja imela popolnama vfo pamet. Je bila
deviza, pa bres framote nerodovitnofti. Je
bila mati, pa je vfelej zhaft devifhtva ohra¬
nila. Je bila lepa, in grosno lepa, kakor
govore Rihard od >8. Viktorja, fveti Gregor
Nikomedijfki in fveti Dionisij Areopagit, od
kteriga fe pripoveduje, de je bil tako fre-
•zhin enkrat viditi njeno lepoto, in je rekel
sato, de, ko bi mu njegova vera ne bila
povedala, de je Marija sgol livar, bi jo bil
kakor Boga zhaftil. Gofpod lam je rasodel
fveti Brigiti, de je lepota njegove Matere
prefegla lepoto vlili ljudi in vlili angelzov.
Marija je bila toraj saref lepa, tode njena
lepota ni bila nikomur nevarna, kteri jo je
pogledal; njena lepota je fhe le preganjala
vfe nezhifte nagibke, in navdajala s ljubes-
nijo do fvete zhiftofti, kakor uzhi fveti Arn-
brosli in poterdi fveti Tomash. Sato je ime¬
novana Marija v fvetim pifmu mira,  ker
gnjilobe varuje: Kakor s bran a mira  fini
prijet  in  duh  dajala. (Sir. 24, 20.) Te
befede oberne fveta zerkev na Marijo. V
opravilih je delala, pa njeno delo je ven-
der nikoli ni od vednih mifel na Boga od-
vernilo. V premifhljevanji je bila v Bogu
sbraiia, pa vender n izb potrebniga zhafniga,

149

ali dolshne ljubesni do blishniga ni v nemar
puftila. Tudi fmert jo je sadela, pa vender
bres fmertnih teshav, in tako, de njeno telo
ni ftrohnelo.

^»konzliajmo toraj. Mati boshja je ne-
fkonzhno dalezh pod Bogam, pa vender
bresmerno vifoko nad vlirni ftvarmi. Kakor
je nemogozhe najti imenitnifhiga lina, kakor
je Jesuf, tako je tudi nemogozhe najti ime-
nitnifhi mater, kakor je Marija. To more
poduzhiti zhaftivze te nebefhke Kraljize, ne
le vefeliti fe nad njeno vifokoftjo, temuzh
toliko bolj saupati v njene mogozhne profh-
njej sakaj, ker je Mati boshja, pravi pater
§uarez, ima nekako pravizo do boshjih da¬
rov, de jih sadobi tiftiin, sa ktere ona proti.
$veti German fhe opomni, de ni mogozlie,
de bi Bog profhenj te Matere ne ulliflial,
ker jo sa 1'vojo pravo in neomadeshano Mater
fposna. Tako tebi, o Mati boshja in nafha
Mati! ne manka mozhi nam pomagati, pa
tudi ne volje, kakor poterdi fveti Bernard,
i^ej vefh, klizhem v te s fvetim Jourdanam,
de te Bog ni farno sa fe vftvaril, temuzh te
je dal angelam v ponovljenje, ljudem v od-
refhenje, in hudizham v njih premaganje;
fkos tvoje fredltvo sadobimomi gnado boshjo,
in fkos tebe je nafh fovrashnik premagan in
potert.

150

Zhe hozhemo Materi boshji dopafti, jo
posdravimo pogofto s angelfkim zhelhenjem:
Zhefhena Marija.  Marija le je prikasala
enkrat fveti Mehtildi in ji je rekla, de je
ne moremo bolj pozhaftiti, kakor zhe jo s
to molitvizo posdravirno. S to molitvijo bomo
tudi pofebne dobrote fprofili od Matere mi-
lofti, kar le is fledezliiga sgleda vidi.

Prigod ha.

^Sledezha prigodba, ktero pater Paul
Segneri pripoveduje v bukvah imenovanih:
dobro poduzhen kriftijan,  je flovezha.
Neki mladenzh, kteri je imel veliko nezhi-
flih grehov in hudih navad nad feboj, je
fhel v Rimu  k patru Miklavshu Zuki k lpo-
vedi. Spovednik ga je prijasno fprejel, mu
fvoje ulmilenje nad njegovim shaloftnim fta-
nam fkasoval in mu je rekel, de le pripo-
rozhvanje Marii Devizi ga bo moglo is te
pregrehe refhiti; na to mu je naloshil sa
pokoro do perve fpovedi vlako jutro in vlak
vezher, kader bo vftal in fpat fhel, eno
Zhefhena Marijo Materi boshji na zhali; mo¬
liti, ji fvoje ozhi, fvoje roke in vfe fvoje
telo ofrati, in jo profiti de bi ga Marija mi-
loltljiva v fvojo laft vsela, pollednizh pa
trikrat tla kufhniti. Mladenzh je opravljal
to pokoro, in od sazhetka s majhnim po-

151

boljfhanjem 5 ali fpovednik ga je opominjal,
de naj ne prejenja, in te pokore ne opufti,
ter mu je priporozlial terdno saupanje v
mogozhno pomozh miloftljive Marije Devi¬
ze. Zhes to je mladenzh s doma fhel, in
s drugimi tovarfhi vezli let po fvetu hodil.
Ko je bil fpet v Rim domu prifhel, je po-
ifkal fvojiga fpovednika, kteri fe je grosno
sazlmdii nad njim, ker ga je najdel vliga
fpremenjeniga in is ftarih navad refheniga.
Moj fin, ga je prafhal fpovednik, kako fi
dofegel od Boga tako lepo fpreobernenje?
Mladenzh odgovori: Z h ali it pater! Mati bo-
shja mi je savoljo tifte majhine molitve, ki
fte mi jo vi priporozhili, sadobila od Boga
to gnado. Pa vender to ni bilo fhe vfe;
temuzh ta fpovednik je to prigodbo v pridigi
povedal. Neki kapitan, ali foldafhki ftotnik,
kteri je s h e veliko let s neko sheno flabo
shivel, je flifhal to prigodbo, in je fklenil
ravno to fturiti, kar je mladenzh delal, in
je upal refhen biti is ftrafhne vesi, s ktero
gaje  liudizh imel vk lenjeniga : tako je tudi
on sapuftil hudobijo in je shivljenje fpreo-
bernil. (Vfim takim grefhnikam je to po¬
trebno , zhe hozhejo, de jim bo Marija De-
viza pomagala).

Pa kaj fe sgodi? §>heft mefzov po tim,
hozhe nefpametno, ker je fam v febe pre-

152

prevezh saupal, iti obifkat tifto shenfko, de
bi bil vidil, zhe je tudi ona slavljenje pre-
obernila. Pa ko fe je bil priblishal hiflmih
vrat, kjer bi bil fpet v ozhitno nevarnoft
prifhel v poprejfhin greh pafti, fe je zliutil
od nevidne mozhi nasaj pahnjeniga, je vidil,
de je tako dalezli od tifte hifhe, kakor fo
bile žele ulize dolge, in je ftal pred fvojo
hifho. Is tega je ozhitno fposnal, de ga
je Marija tako is nevarnofti refhila. Is te
pripovefti fposnamo, de kako fkerbna je
Marija naf ne le is greha potegniti, te-
muzh tudi nevarnofti obvarovati de vnovizh
ne pademo.

Molitev.

O neomadeshana in fveta Deviza, o
ftvar nar bolj ponishna in pred Bogam nar
bolj povikfhana ! Ti li bila tako majhina v
fvojih ozheh, in tako velika pred ozhnii
fvojiga Gofpoda, kteri te je tako vifoko po-
vikfhal, de te je svolil sa fvojo Mater, in
sato fturil Kraljizo nebel' in semlje. Sato
hvalim Boga, kteri te je tako povsdignil,
in fe vefelim s teboj, ker te vidim s Bogam
tako fklenjeno, kolikor sgol ftvari ni bolj
pripufheno. Jeli sanizhljivi, prevsetni in s
grehi obloshen zldovek fe framujem fe pri—
kasati pred teboj, ki li pri toliki vrednofti

153

in zliafti tako poni,slina. Pa sanizhljiv, kakor
lini, te vender liozhem pozhaftiti: Zhefhena
Marija, gnade polna! Ti li polna gnade,
sadobi je meni tudi nekoliko. Golpod je s
teboj. Tifti Gofpod, ki je bil s teboj od
perve prizhe tvojiga ftvarjenja, je sdaj fhe
bolj s teboj fklenjen, ko je tvoj »Sin poftal.
Shegnana li med shenami. O shena, she-
gnana med vfemi shenami, sadobi tudi sa
naf nebefhki shegen. In sliegnan je fad
tvojiga telefa. O prefrezlmo drevo, ki (i
dala fvetu tako shlahtin in 1'vet fad. l^veta
Marija, Mati boshja. O Marija, jeft fposnam,
de li prava Mati boshja, in sa to refnizo
fini pripravljen tavshentkrat slavljenje dati.
Proii sa naf grefhnike. Zhe li pa Mati
boshja, li tudi Mati nafhiga svelizharja, in
naf nbogih greflmikov, ker je Bog grefhni¬
ke svelizhati zhlovek poftal; lej, Bog je po-
ftal tvoj Sin, de bi tvoje profhnje mozh sa-
dobile, vfaziga grefhnika, bodi li kakorfhin
bozhe, svelizhati. "Proii tedaj, o Marija,
proii sa naf. Sdaj in nafho fmertno uro.
Proti vfelej, proii sdaj, ko fmo v shivljenji,
v fredi toliko fkufhnjav in nevarnoft Boga
s gubiti; pa fhe bolj proii takrat, kadar na¬
lila fmerlna ura pride, kadar nam bo is tega
1'eta iti, in ftopiti pred boslijo fodbo, de
bomo svelizhani fkos saflushenje Jesufa Kri-

154

f(ufa in fkos tvojo profhnjo, in pridemo kdaj
v nebefa, kjer ite bomo bres ftraha te sgu-
biti s tvojim §inam fkos zelo vezhnoft zha-
ftili in hvalili. Amen.

Pelo premifhljevanje.

Sa prašnik obifkauja Marije Devize.

Marija je kljuzhariza vfih gnad
boshjih. Tede j, kdor gnad sheli, naj
k Marii pribeshi; in kdor k Marii
pribeshi, naj sa terdno upa, de bo
dofegel gnade, kterili sheli.

§>rezhno fe fhteje hifha, zhe jo kaka
kraljeva perfhona obifhe, nekaj savoljo
zhaffi, ktera hifho sadene, nekaj pa sa¬
voljo prida, ki ga upa is tega obifkanja
dofezhi. Vender veliko frezhuilhi fe more
imenovati tifta dufha,  ktero obifhe Kraljiza
zeliga fveta Marija Defiza, ktera ne more
de bi ne napolnila tihih dufh s dobrotami
in gnadami, ktere obifhe s fvojo dobrot-
Ijivoftjo. Blagordarjena in shegnana je bila
hifha' Obededomova, ko je bila obifkana od
fkrinje Gofpodove: Gofpod jeposhegnal
njegovo hifho.  (ji. Pavel 13.) Pa s ko¬
liko vezhimi dobrotami fo napolnjeni tifti,

155

k ter e ljubesnjivo obifhe siliva Skrinja Go-
fpodova, Mati boshja! ..Blagor tifti hifhi,
ktero Mati boshja obifhe,“ pifhe Engelgrave.
Tega fe je preprizhala hifha fvetiga Janesa
kerftnika, sakaj komaj de jo je Marija ob-
ifkala, je she napolnila zelo drushino s gna-
dami in dobrotami nebefhkimi. Sato fe ime¬
nuje danafhnji prašnik, obifkanja Marije De¬
vize, tudi prašnik Matere boshje vlili gnad.
Sato hozhemo danli premifliti, kako je Mati
boshja kljuzhariza vlili gnad, in rasdelimo
zelo premifliljevanje v dva odftavka. V per-
vim odftavka bomo vidili, de kdor sheli
gnad, naj pribeshi k Marii; v drugim od-
ftavku pa fe bomo preprizhali, de kdor k
Marii pribeshi, fme terdno upati, de bo pre¬
jel gnade, kterih sheli.

P evri od/iavik.  Potem ko je Marija
Deviza saflifhala, de je njena teta Elisa-
beta v fheftim mefzu nofhenzha, je bila ras-
fvetljena s fvetim Duham, in je fposnala,
de je vzhlovezhen »Sin boshji, in »sdaj tudi
njeni $in, hotel sazheti razodevati fvetu
bogaftvo 1’voje milofti s pervimi gnadami,
ktere je hotel vli ti drushini dodeliti. Sato
je bres odial banja v Ital a Marija in je
Ih la jader n o v gore. (laik. 1, 39.)
Vsdignila fe je od miru nebefhkiga pre-
tnifhljevanja, v kterim je sini raj bila, je

156

sapuftila fvojo ljubo famoto in fe je hitro
podala ua pot k Elisabeti. Ker fveta Iju-
besen vfe prenefe,  in ne posna odla-
fhanja, kakor ravno zhes te befede fvetiga
evangelija govori fveti Ambrosh rekozh:
„Gnada fvetiga Duha ne posna kafniga
pomifhljevanja;“ sato ni mi-flila na teshavo
dolge poti, deliravno fhe ndada in flaba De-
viza, ampak fe je hitro napravila na pot.
Ko je bila v hifho prifhla, je posdravila
fvojo teto: In je ftopila v hifho Zaha-
rijevo in je posdravila Elisabeto.
(Luk.  1, 40.) Sveti Ambrosh opomni tukej,
de je Marija nar poprej posdravila Elisa¬
beto. To de obifkanje Marije Devize ni bilo
tako, kakorflnio je obifkanje pofvetnih ljudi,
ki fo vezhidel prasne zeremonije in lashnji-
va prijasnoft; obifkanje Mariino je prineflo
obilnoft gnade v hifho. Sakaj pri ti prizlii,
kakor je Marija v hifho ftopila in posdravila,
je bila Elisabeta napolnjena s fvetim Du¬
ham , in fveti Janes je bil od isvirniga greha
oproften in pofvezhen; v snamnje fvojiga
vefelja je dete pofkozhilo v telefu fvoje ma¬
tere, in je s tem osnanilo gnado, ktero je
prejelo fkos Marijo Devizo, kakor je Elisa-
bete farna na snanje dala rekozh: Ko je
prifhel glaf tvojiga posravljenja v
moje ufhefa, je dete pofkozhilo od

157

vefelja v mojim telefu. (Luk. 1, 44.)
Ravno to poterdi Bernardin Buftis, ker pravi,
de je fveti Janes fkos posdravljenje Marije
Devize gnado fvetiga Duha prejel , s ktero
je bil pofvezhen.

Zhe fo tako perve gnade odrefhenja
fkos Marijo prifhle, in je bila ona vodotozh,
po k ter i m  je dofegel gnado f. Janes kerft-
nik, Elisabeta f. Duha, Zaharija prerokva-
lije, in žela hifha toliko drusih gnad, ktere
lo bile, kolikor vemo, perve gnade, ktere
je boshji Nin po tvojim vzhlovezhenji na
semlji delil; fmemo po pravizi verjeti, de
je Bog Marijo od tega zhafa poftavil, ka¬
kor pravi fveti Bernard, fplofhin vodotozh,
po kterim imajo sanaprej vfe gnade do naf
priti, ktere nam hozhe Bog dodelili, kakor
lim svishal v pervim delu teh bukev, v peti
rasftavi.

Po pravizi toraj Mater boshjo imenuje¬
mo Naklad, Kljuzharizo in delivko boshjih
dobrot in gnad. Tako pravi fveti Jourdan,
de je Marija saklad Goipodov, in sakladni-
za ali kljuzhariza boshjih gnad. Sveti Peter
Damiani jo imenuje saklad boshjih gnad 5
Albert velki ji pravi sakladniza Jesufa Kri¬
ku fo; fveti Bernardin ji da ime: delivka
gnad; neki gerfhki uzhenik, ki Petavij
govori od njega, jo imenuje f-hrambo vlili

158

dobrot; fveti Gregor zhudodelnik pravi, de
fe imenuje Marija polna gnade, sato ker je
saklad gnad v nji fpravljen; Rihard od $.
Lorenza pravi: ,,Marija je saklad, ker je
Gofpod v njo kakor v 1-hrambo vfe daro¬
ve gnade saperl, in is tega saklada deli
obilno plazhilo fvojimvojfhakam in delovzam.“
V evangelfki priliki od njive, v kteri
je velik saklad sakopan, in (i jo modri zblo-
vek kupi sa vfe fvoje premoshenje: Ne-
befhko kraljeftvo je podobno sa¬
ki a du v njivi fkritimu, kteri ga je
zhlovek, ki ga je najdel, f k ril, in
od vefelja nad njim gre in proda vfe,
kar ima, in kupi tifto njivo  ('Hat. 13,
44.) pravi fveti Bonaventura, de je ta njiva
nafha Gofpa Marija Deviza, v kteri je sa¬
klad Boga Ozlieta, to je Jesuf Kriftuf fkrit,
in v Jesufu Kriftulu vir in ftudenz vlili gnad.
Tudi fveti Bernard naf užili, de je Gofpod
Bog vfe gnade, kteri nam hozlie dodeliti,
v roke Marije Devize poloshil, debi  vedili,
de vfe, karkoli dobriga imamo ali upamo,
le po njenih rokah do naf pride. To nam pri-
zha Marija farna, ko pravi: V meni jo
gnada vfe poti in refnize.  (\Sir. 24.
25.) V meni, je rekla, fo vfe gnade, in
prave dobrote, kterih vi vli v Ivo jim slav¬
ljeni morete miflili in skeleti. O, pazil dobro

159

vemo, odgovori fveti Peter Damiani, de
fo vii sakladi milofti boshje v tvojih rokah,
o Marija, nafha Mati, nafhe upanje! Pa
fhe pred je ravno to isrekel fveti Ildefons,
ki pravi: Yfe gnade, o Gofpa, ktere je
Bog namenil ljudem dati, vfe jih je name¬
nil dati po tvojih rokah, in sato je vfe sa-
klade fvoje milofti tebi srozhil. Potem takim,
o Marija, fklene fveti German, ni nobene
gnade, ktera bi bila komu drugazhi do¬
deljena, kakor fkos tvoje roke. Pri befedah,
ktere je angel Marii govoril: Ne boj fe,
Marija, gnado fi nafhla pri Bogu.
(Luk. 1.) Albert velki prav lepo pravi:
„Ne boj fe, Marija, ker ii gnado nafhla.
Je nili vsela po lili, kakor pervi med angeli;
je nili sgubila, kakor pervi zhlovek; je nili
kupila, kakor »Simon zopernik; ampak na¬
fhla li jo, ker li je ifkala. Nafhla ii gnado
nevftvarjeno, in v nji vfe ftvariA Nili vsela
po lili gnade, kakor jo je hotel vseti Luzi-
fer, je nili kupila, kakor jo je hotel §iimon
zopernik od apoftelnov kupiti; (i jo nafhla
nevftvarjeno, to je Boga faniiga, kteri je
tvoj »Sin poflal, in s njim (i nafhla vfe dru¬
ge vihar jene darove. »Sveti Peter Krisolog
to poterdi in pravi, de je Mati boshja to
gnado nafhla, de bi vlim ljudem svelizha-
nje dodelila. Drugje pravi ravno ta uzhenik,

160

de je Marija nafhla toliko obilnoft gnade,
de bi je bilo sadofti svelizhati vfe ljudi.
Ravno tako, kakor je Bog vftvaril folnze,
pravi Rihard od Lorenza, de bi s njim
semljo rasfvetlil; tako je vftvaril Marijo,
de bi bila fkos njo zeliniu fvetu miloft do¬
deljena. ^»veti Bernardin fbe priftavi, de
potem, ko je Marija poftala boshja Mati, je
sadobila nekakfhno pravizo in oblaft zhes
vfe gnade bosbje.

fjikonzhajmo ta odftavik s befedami f.
Lorenza, kteri pravi, de, zhe shelimo kte-
ro gnado dofezhi, priporozhimo fe Marii,
ker fvojim fiushabnikam vfe dofeshe, kar
jo prolijo, in ker je gnado boslijo nafhla
in jo fbe smiraj najde. Sveti Bernard ravno
to mifli, ki pravi: „lfhitno gnade boshje,
in ifhimo je fkos Marijo, sakaj kar ona
ifhe, to najde ; njeno upanje ne more biti
sapeljano.“ Zhe to raj shelimo gnade dofe¬
zhi, fe moramo satezhi k tej kljuzharizi in
delivki gnad, sakaj volja tiftiga, od kteriga
vlak dober dar pride, je, kakor pravi fveti
Bernard, de fe vfe gnade fkos roke Ma¬
rije Devize dele. To je volja boshja,
pravi, de vfe fkos Marijo dofeshemo.
Vfe, vfe, kdor pravi vfe, nizh ne odrezhe.
Ker je pa, de gnade dofeshemo, saupanje
potrebno, premiflimo fbe kako gotovo line-

161

mo upati, de bomo vfe gnade dofegli, zhe
fe Marii priporozhimo.

Drugi odftavik.  Zhirnu bi bil neki Je-
suf Kriftuf saklade fvoje milofti, ktere nam
hozlie dodeliti, v roke fvoje Matere poloshil,
kakor sato, cle bi ona vfe fvoje zhaftivze,
kteri jo ljubijo in hvalijo, in fe s saupanjem
nji priporozhujejo, s njimi obogatila. S me¬
noj je bogaftvo — de obogatim tifte,
kteri me ljubijo.  (Prip. 8.) To nam sa-
terdi Marija Deviza farna s temi befedami,
ktere fveta zerkev na njo oberne. »Sa nizh
drusiga, kakor nam pomagati, po befedah
abata Adama, hrani Marija te saklade vezh-
niga slavljenja; sato je Svelizhar poloshil
vanjo saklad ubogih, de bi reveshi fkos te
saklade obogateli. Marija, pravi fveti Ber¬
nard, kakor berem pri nekim pilarji, je bila
sato fvetu dana, kakor vodotozh milofti, de
bi po tem vodotozhi ljudem neprenehama
nebefhki darovi tekli.

Ravno ta Cvetnik premifhluje sakaj je
angel Gabriel, ki je Mater boshjo polno
milofti nafhel, in jo posdravil: zhefhena,
gnade polna,  zhirnu ji je vender fhe re¬
kel, de bo fveti Duh v njo prifhel, in jo
fhe bolj s gnado napolnil? Zhe je bila slie
Polna gnade, kaj ji je mogel prihod fvetiga
Ibilia vezli fturiti ? Marija je bila polna

162

gnade, odgovori fvetnik, pa fveti Duh jo je
fhe bolj napolnil s njo savoljo naf, de bi bili
mi ubogi od obilnofti njenih gnad prefkerbljeni.
Sato je imenovana Marija tudi luna, od ktere
fe pravi: Luna, polna febi in drugim.

Kdor mene najde, najde  slav¬
ljenje, in bo prejel s v e 1 i z h a n j e od
Gofpoda.  (Prip. 8, 35.) Blagor mu, kdor
mene najde in k meni pribeshi, nam pravi
naf ha Mati. On najde slavljenje, in ga lahko
najde; sakaj, kakor fe v velikim ftudenzu
lahko toliko vode dobi, kolikor fe je sheli,
tako je lahko najti gnade in vezimo sve-
lizhanje, zhe k Marii pribeshimo. Neka fveta
dufha je djala vezhkrat, de le Mater
boshjo s a gnad o prof im o, jo she ima¬
mo. In fveti Bernard pravi, de je pred roj-
ftvam Marije Devize sato mankalo vlim
obilnofti gnad, ker fhe ni bilo tega sashe-
ljeniga vodotozha, kteri je Marija. 8daj  pa,
ko imamo to Mater milofti, ktere gnade bi
nam Bog mogel odrezhi, zhe pred noge
ufmiljene Devize pribeshimo, in njo sa nje
prolimo ? ^ vet i Janes Damal hki tele befede
Marii na jesik dene: Jeft lim mefto pribe-
shalifha vlim tiftim, kteri fe k meni sate-
zhejo. Pridite toraj, ljubi moji otrozi, in
prejemajte od mene vezhi gnade, kakor fe
jih morete nadjatL

163

Ref je, veliko jih fkufi nad feboj, kar
je vidila enkrat zhaftita feftra Marija Vdani
v fveti prikasni. Ta flushabniza boshja je
vidila namrezh enkrat Mater boshjo v po¬
dobi velikiga ftudenza, na kteriga jih je ve¬
liko fhlo sajemat vodo boshjih gnad. Pa kaj
fhe vidi? Tihi, kteri fo imeli žele pofode,
fo gnade obdershali, kteri fo jih pa v ubi¬
tih pofodah, to je v ferzih s greliam oblo-
shenih, nefli, fo gnade fzer prejeli, pa fo
jih prezej sgubili. Tako je ref, de vli ljudje,
tudi nehvaleslnii, grefhniki in sanizhljivi hu-
dobniki vlak dan bres fhtevila gnad preje¬
majo, sakaj kakor govori fveti Augufhtin:
5 ,§>kos tebe, o Marija, sadobimo sanizhljivi
miloft, nehvaleslnii gnado, grefhniki odpu-
fhenje, flabi vifoke, pofvetni nebefhke rezhi,
umerjozhi shivljenje in.ptujzi nebefhki dom.“
Ponovimo to raj vfeiej bolj fvoje sa-
upanje, o zhaftivzi Marije Devize, kolikor-
krat fe ji sa gnade priporozhimo. De pa to
saupanje smiraj bolj oshivimo, fe fpomnimo
dveh njenih lepih laftnoft, namrezh kako
Marija sheli nam pomagati, in kako m o -
gozhna je pred fvojim Ninam nam vfe do-
lezhi, sa kar jo prolimo. Defposnamo, kako
Marija sheli vlim ljudem pomagati, je sa-
dofti, de le danafhniga prašnika fkrivnoft
premiflimo, namrezh de je Marija Elisabeto

164

obifkala. Dalja od Nazareta, kjer je takrat
Marija bila, do meha Hebron, ki je po
evangeliftu Lukesbu v Judeji ftalo, in kjer
je po befedah Baronija in drusih pilarjev
Elisabeta prebivala, je bila okoli fheftnajft
milj, kakor pifhejo Joshef od Jesu Maria,
Karmelit, Beda in Brokard. Pa v ender
tako velika dalja Marije flie mlade devi-
zliize, teshavniga pota ne vajene, ni oftra-
fhila, de bi fe ne bila prezej na pot podala.
Pa kaj jo je napravilo na tako hitroft? Ve¬
lika ljube.se n, ktere je bilo njeno ferze vfelej
polno, jo je napravila hitro fe na pot po¬
dati, in sazheti fvojo imenitno flushbo, ki je
bila delivka gnad. Tako govori f. Ambrosh
od tega pota Marije Devize, ker pravi,
de fe Marija ni sato podala na pot, de bi
bila vidila ali je to ref, kar ji je angel
od nofhezhofti Elisabete povedal; ampak hre¬
penela je od shelja tej hifhi pomagati, in
od vefelja drugim dobro fturiti, je hitela
fvojo ljubesen fkasovati. >Se je vs drgnila
in fhla jaderno. (Luk. 1, 39.) Poglejmo,
de evangelift, ko govori de je fhla Marija
k Elisabeti, pravi de je fhia hitro, ali
jaderno, ko pa govori od odhoda is te
liifhe, ne rezhe nizh vezli od hitrofti, te¬
rn uzh pravi: Marija pa je pri nji o Ital a

165

fvoj doni. (Luk. 1, 56.) Nakaj drusiga je
pazil Marija hitela, kadar je ilila obifkat
liifho Janesa Kerftnika, kakor savoljo Iju-
besni in slielja drugim dobro fturiti? pravi
fveti Bonaventura.

Ko je Marija v nebefa odfhla, fe njena
ljubesnivoft do ljudi ni smanjfhala, fhe le
vezhi je poftala, ker sdaj nafhe potrebe
bolj posna, in ima do naf v nadlogah fhe
vezhi ufmiljenje. Bernardin Buftis pravi, de
Marija bolj sheli nam dobrote deliti, kakor
mi skelimo od nje jih prejemati. N veti Bo¬
naventura govori, de je njena ljubesen do
naf tako velika, de jo rasshalijo tifti, kteri
je ne prolijo. Nato pravi tudi fveti Jourdan:
»Marija je saklad Gofpodov, in kljuzhariza
njegovih gnad. N pofebnimi darmi obilno
obogati fvoje flushabnike.“

Nato pravi ravno ta fvetnik, de kdor
Marijo najde, vfe dobro najde. Vfakdo,
govori dalej, tudi nar vezhi grefhnik jo
‘Samore najti, sakaj ona je tako miloferzli-
na, de nobeniga, kteri k nji pribeshi, ne
more od febe pahniti. Tomash Kempenfki
le befede Marii na jesik da: Vfe vabim,
vfili zhakam, vfih shelim, nikoli nobeniga
gnefhnika ne savershem, bodi li fhe tako
saiiizhljiv, zhe me sa pomozh proli. Vlak,
kdor Marijo sa iniloft proli, pravi Rihard,

166

jo najde vfelej pripravljeno in voljno mu po¬
magati, in mu vfe gnade dofezhi, kterih po¬
trebuje sa fvoje svelizhanje.

S fvojo m o g o z h n o profhnjo nam Ma¬
rija, samore vfe gnade dofezhi 5  to namrezh,
fim rekel, more nafhe saupanje v njo flie
bolj oshiviti, de vemo, de ona vfe dofeshe
od Boga, kar proti sa tifte, kteri fe ji pri¬
poro zli uj e j o. Premifli, pravi fveti Bonaven¬
tura, kako veliko mozh fo imele befede
Marije Devize pri obifkanji Elisabete. Ko¬
maj je ufta odperla, in she je bila, kakor
pove evangelift, Elisabeti in Janesu gnada
fvetiga Duha dodeljena. In sgodilo fe je,
ko je saflifhala Elisabeta posdrav-
ljenje Marij no, je pofkozhilo dete v
njenim telefu. I 11  Elisabeta je bila
napolnjena s fvetim duham.  (Luk. 1,
41.} Teofil Alekfandrijfki pravi, de Jesufa
slo vefeli, kadar ga Marija proti sa naf,
ker mifli, de gnad,  ktere nam premagan
fkos prof linj e fvoje Matere fturi, ne fturi
nam, temuzii fvoji Materi. Dobro premiflimo
te befede: premagan fkos profhnje
fvoje Matere,  sakaj, kakor govori fveti
German, .Jesufu je nemogozhe, de bi fvoje
Matere ne ut lit hal, kadar ga sa kaj proti,
ker ji, kakor fvoji pravi Materi, vfelej hozhe
pokorn biti. Sato, po befedah tega fvetnika,

167 —

imajo profhnje te Matere nekako rnozh zhes
Jesufa, in tudi nar vezhim grefhnikam,
kteri k Marii pribeshe, sadobe odrefhenje.
Ravno to fe je lkasalo tudi na shenitvauji
v Kani, pravi fveti Krisoftom, kjer je Je-
suf fvoji Materi, ki gaje  sa vino proiila:
Vina nimajo,  odgovoril: Shena, kaj
je meni in tebi mar? Moja ura fhe
ni prifhla.  (Jan. 2, J.3 Defiravno fhe
zhaf, kteriga je Gofpod sa fvoje zhudeslie
namenil, fhe ni bil prifhel, je hotel vender,
kakor pravi f. Krisoftom, fvoji Materi po¬
kom biti in zhudesh fturiti, sa kteriga ga
je proiila, in vodo v vino fpreoberniti.

S ato,  po opominvanji fvetiga Pavla,
s saupanjem priftopimo k tronu g n a-
de, de miloft dofeshemo, in gnado
najdemo, kadar pomozhi potrebuje¬
mo. (Hebr. 4, 16-3 Tron gnade, pravi
Albert velki, je Marija Deviza. Ako ho-
zhemo gnad dofezhi, moramo k tronu gnade,
k Marii priftopiti, fe moramo s saupanjem,
de bomo uflifhani, k Marii podati, ktera
vfe dofeshe, sa kar fvojiga Sina proli.
Ifhimo toraj gnade, rezhem fhe enkrat s
fvetim Bernardam, pa ifhimo je fkos Marijo.
To poterdijo tudi befede, ktere je Deviza
Marija farna govorila fveti Mehtildi, de jo
je namrezh fveti Duh, potem ko jo je s fvojo

168

miloftjo napolnil, Bogu tako prijetno fturil,
de vfak, kteri Boga fkos njo sa gnado
profi, jo tudi gotovo dofeshe.

Verjemimo toraj imenitnim befedam
fvetiga Anselma, ki pravi, de le vzhali
sgodi, de fmo hitreje uflifhani, zlie fe pri-
priporozhimo Marii, kakor zhe prolimo Je-
sufa famiga. To fe sgodi ne savoljo tega,
kakor de bi .Jesuf ne bil vezli sazhetnik in
Golpod vlili gnad, temuzh sato, ker Ma¬
rija, zhe fe ji priporozhimo, sa naf profi,
in fo njene profhnje, ker fo profhnje Ma¬
terne, mozhneji, kakor pa naflie profhnje.
Ne sapuftimo tedej nikoli te kljuzharize gnad,
in prolimo jo vfelej s fvetim Janesam Da-
maflikim: ..iSvela Mati boshja, odpri nam
vrata milofti; sakaj ti li svelizhanje zlilo—
vefhkiga rodu 5“ ti fprolifh svelizhanje vlim
ljudem. Kadar fe Marii priporozhimo, je nar
boljfhi, de jo prolimo, de nam tifte gnade
sadobi, sa ktere ona ve, de fo nam v sve¬
lizhanje nar bolj potrebne, kakor je delal
Dominikanfki frater Reginald. Ta menih je
bil enkrat hudo bolan, in je profil Marijo
Devizo sa sdravje. Nebefhka Gofpa farna
fe muprikashe, fpremljena od fvete Zezilije
in fvete Katarine, in ga prav prijasno ogo¬
vori: $in, kaj hozhefh de ti fturim? Menih
fe na ta ljubesniv ogovor Marije Devize

169

vef preftrafhi, in fam ne ve, kaj odgovo¬
riti. Na to mu ena teh dveh deviz rezhe:
Reginald, vefh kaj fturi? nizh ne profi,
teinuzh popolnama fe srozhi v voljo Marije 5
sakaj ona ti bo vedila boljfhi gnado sado-
biti, kakor hi jo ti snal profiti. Tako je tudi
iiuril bolnik, in Mati boshja mu je sdravje
sadobila.

Zhe 'skelimo, de bi ta nebefhka Kra-
ljiza tudi uaf obifkala, jo moramo vezhkrat
pred kako njeno podobo, ali v kaki njeni
zerkvi obifkati. Is fledezhe sgodbe fposnaj-
mo s kakfhnimi dobrotami poverne Marija
tiftim, kteri njo zliafte in obifkujejo.

PrifiCodba.

V Franzifhkanfkih sgodbah fe bere,
de ha enkrat fhla dva franzifhkanfka me¬
niha na boshjo pot v zerkev Matere boshje,
in jih je nozli obfhla ravno ko ha bila v
fredi velikiga gojsda. iSkerbelo jih je, ko
niha vedila kaj pozheti. Ko ha bila nekaj
pota naprej prefhla, fe jima je sdelo, deli—
ravno v veliki tami, de neko liifho pred
feboj vidita. S rokami ha tapala, in sadela
ha na sidovje; na to poifheta vrat, p6ter-
kata in flifhita naglo od snotraj prafhati,
kdo je? Odgovorita, de ha dva uboga me¬
niha, ki ha fe po nozhi v tem gojsdu sgu-

170

bila, in de ifheta kam pod ftreho priti, de
bi jih faj volkovi ne fnedli. Hitro fe jima
vrata odpro, in dva drago oblezhena ftre-
sheja jih prijasno fprejmeta. Meniha praf h ata,
kdo de prebiva v tem gradu, in una dva
odgovorita, de prebiva v njem slo fveta
Gofpa. Meniha pravita na to, de bi fe rada
gofpej priporozhila, in jo sa dobroto sahvalila.
Nama je ravno rezheno, pravita ftresheja,
vaji k nji peljati, ker farna sheli govoriti s
varna. Na to gredo po fhtengah, in najdeta
vfe ftanovanje s luzhmi rasfvetljeno, bogato
osalfhano in s prijetnim duham napolnjeno j
na sadnje ftopita v ftanizo, v kteri je gofpa
prebivala. Lepa, zhaftitljiva gofpa je bila,
ktera jih je ljubesnivo fprejela in jih prafhala,
kam fta namenjena iti. Meniha odgovorita,
de hozheta neko zerkev Matere boshje ob-
ifkati. Zhe  je to, jima odgovori gofpa, vama
bom pifmo s feboj dala, ktero vama bo prav
dobro prifhlo. Med tem, de je lepa gofpa s
njima govorila, fta fe meniha zhutila od bo¬
shje ljubesni slo vneta, vefelje Jia obzlmtila,
kakorfhniga fhe nikoli. Na to fta fhla fpat,
to de od vefelja nifta mogla fkor ozhi ftif-
niti. Drugo jutro fta fhla fpet pred poboshno
gofpo, fta fe poflovila in sahvalila sa tako
dobrotljivo fprejembo, in profila sa obljubljeno
pifmo, kteriga fta tudi prejela, in tako odfhla.

171

$he nifta bila dalezh od grada, kar sagle-
data, de pifmo nima napila; hitro fe ver-
neta, pa hifhe vezli nifta mogla najti, defi-
ravno fta je na vfe kraje preifkala. Na
sadnje odpreta pifmo, de bi vidila komu
gre, in kaj je v njem, kar najdeta, de je
Marija Deviza to pifmo pifala, in de je
njima pifan. V tem pifmu jima je namrezh
Marija osnanila, de je bila ona tifta gofpa,
ktero fta po nozhi vidila, in de jima je ona
savoljo njih poboshnofti, ktero do nje imata,
v gojsdu to dobroto fkasala. Opominjala jih
je tudi v tem pifmu, de naj ji ftanovitno
flushita in jo ljubita, in de jima bo njih po-
boshnoft gotovo povernila, in jima v sliiv-
ljenji in fmerti na ftrani ftala. Na konzu
pifma fta vidila podpif: J e ft, D e v i z a Ma¬
rij a. Vlak do li lahko mifli, kako livale-
shna fta bila meniha Materi boshji, in kako
fo bile v njih shelje vnete Mater boslijo zelo
shivljenje ljubiti, in ji svefto in ftanovitno
flushith

Molitev.

O neomadeshana in blagoflavljena De¬
viza, ker li delivka vlili gnad boshjih, li
tudi upanje vlih, in tudi moje upanje. Vedno
hvalim Gofpod-Boga, de mi je dal tebe
fposnati in svediti frednizo, po kteri samo-

— 172

rem gnade sadobiti, in fe svelizhati. ^redniza
ii ti, o vifoka Mati boshja! ker sdaj vem,
de svelizhanje sadobim fofebuo fkos saflu-
shenje Jesufa Kriftufa, po tem pa fkos
tvoje profhnje. O Kraljiza moja, kako li
hitela obifkati in s fvojim obifkanjem po-
fvetiti liiflio Elisabete! oh obifhi, obifhi
kmalo ubogo liifho moje dufhe! Hiti, o
Marija, fej vefh bolj, kakorjeft, kako rev¬
na je moja dufha, kako flaba od toliko hu-
diga, od napazhnih shelj, od hudobniga na¬
gnjenja, od fturjenih grehov, od toliko ku-
shnih slegov, kteri jo hozhejo pogubiti. Ti
jo samorefh obogatiti, o kljuzhariza boshjih
sakladovj ti jo samorefh osdraviti vlili nje¬
nih bolesen. Obifhi me v mojim slavljenji,
pa obifhi me fofebno mojo sadnjo uro, ker
mi bo takrat tvoja pomozh nar bolj potrebna.
Ne nagovarjam tega, ker vem de nilim vre-
din, de bi me tukej na semlji vidno obifka-
la, kakor li fturila mnogim fvojim fluskab-
nikam, pa ne tako nevrednim flushabnikam,
in nehvaleslinim, kakor lim jeft; menije do¬
volj, de te gledam v tvojim nebefhkim kra-
Ijelivu, kjer upam, de te bom bolj ljubil in
sahvalil sa vfe dobrote, ktere li mi tukej
fturila. Sdaj mi je sadofti, de me obifhefh s
1'vojo mil o lij o: sadofti je, de le prolifh sa me.
Froli toraj sa me, o Marija, in priporozhuj

173

me fvojimu $inu. Ti bolj posnafh moje potre¬
be in moje nadloge. Kaj ti liozhem fhe vezli
rezili? Ufmili fe me! Jeft lim tako revin
in nevedin, de fhe ne vem in ne snam ifkati
tiftih gnad, ktere Ib mi nar bolj potrebne.
Kraljiza in Mati moja prefladka, fprofi mi
ti, in sadobi mi od fvojiga »Sina tifte gnad e,
ktere ti vel'h, de fo moji duflii bolj koriftne
in potrebne. V tvoje roke fe popolnama
srozhim, in farno prolim Gofpod Boga, de
mi fkos saflushenje mojiga Svelizharja Je-
snfa dodeli tifte gnade, kterih ga ti sa me
prolifh. O proti, proti toraj sa me, o pre-
fveta Devlza, kar fe ti nar boljfhi sdi. Tvoje
prof linje nifo saversliene; fo profhnje Matere
pred §inam, kteri te toliko ljubi, in ga ve¬
leli fturiti, kar ga ti prolifh, de bi te s tem
bolj zhaftil, in ti tvojo veliko ljubesen do
tebe fkasal. Gofpa moja, pri tem oftaniva;
jeftsliivim poln saupanja \' tebe, ti pa fkerbi,
de bom svelizlian. Amen.

She/Io premifhljevcmje.

Sa prašnik ozhifhevanja Marije Devize.

Kako velik je bil ofer, kteriga
je Marija ta dan Bogu darovala, ko
mu je s ii i v 1 j e n j e fvojiga i^ina ofrala.

m

Pri rojftvu pervorojenih otrok fte bile
v ftarim teftamentu dve sapovedi; ena je
sapovedala, de naj mati, kakor ofkrunjena,
fhtirdefet dni doma v Tvoji hifhi oftane, in
po preteklih teh dneh v tempelj k ozhifh-
vanjn pride; druga pa, de naj ftarifhi dete
v tempelj prinefo, in Gofpodu ofrajo. Danli
je hotla Marija Deviza obema sapovedama
pokorfhino fkasati. Deliravno Marija ni bila
podvershena poTtavi ozhifhvanja , ker je
bila vfelej Deviza in vfelej zhifta, je vender
savoljo ponishnofti in pokorfhine hotla kakor
druge matere iti Te ozhifhevat. Pokorna je
bila tudi drugi sapovedi, de je prinefla in
ofrala fvojiga Simi vezhnimu Ozhetu: In
ko To bili dopolnjeni dnevi njeniga
ozhifhvanja po Mojsefovi poftavi, To
ga prinefli v Jerusalem, de To ga
p o ft a vili pred Gofpoda.  (Turk. 2, 22.)
To de Marija je fvojiga Sinu drugazhi
ofrala Bogu, kakor fo druge matere fvoje
otroke ofrovale. Druge fo jih ofrovale, pa
fo vedile, de je to darovanje le sgol ze-
remonija poftave, in de fo s daram fvoje
otroke odkupile, in fe jim ni bilo vezh bati,
de bi jih bilo kdaj treba v fmert dati.
Marija pa je ofrala fvojiga Sina saref v
fmert, in je sa terdo vediia, de bo ofer,
kteriga je takrat s slavljenjem fvojiga Simi

175

Bogu dala, enkrat v djanji na altarji krisha
fpolnjen. Ker je pa Marija fvojiga Sinu ne-
fkonzhno ljubila, fe fine rezhi, de je s ofram,
kteriga je v slavljenji fvojiga >Šinu Bogu
dala, fanta febe Bogu ofrala. Puftinio toraj
na ftran vfe drugo premifhljevanje zltes mno¬
ge fkrivnofti tega prašnika, in premiflinto
lamo to, kako velik je bil ofer, kteriga je
Marija danli Bogu prinefla, ko mu je shiv-
ljenje fvojiga »Sinu ofrala. To farno bo nafhe
danafhnje premifhljevanje.

Vezli ni Ozhe je bil she fldenil odre-
fliiti zhloveka sgubljeniga fkos greh, in ga
oteti vezhne fmerti. Ker je pa hotel, de bi
ravno ta zhaf njegova fveta praviza ne bila
bres vredniga in dolshniga sadoftenja, sato
ni prisanefel slavljenju fvojiga laftniga JSina,
ki je bil she zhlovek poftal, de bi vfe ljudi
odrefhil, ampak je hotel, de bi bil on ter-
pel po vli ojftrofti fhtrafo, ktero fo li ljudje
bili saflushili. Kteri fvojimu laftnimu
Sinu ni prisanefel, temuzh ga je sa
naf vfe dal.  (Rimi. 8, 32.} Preden je
Bog fvojiga Sinu na fvet poflal, de bi
zhlovek poftal, mu je namenil Mater, in ta
Mati je bila Marija Deviza. Pa kakor iti
hotel, de bi bil njegov §>in poflal >Sin Ma¬
rije Devize bres njeniga pofebniga privolje¬
nja, tako tudi ni hotel, de bi bil Jesuf fvoje

176  -

slavljenje sa vfe ljudi dal, bres de bi bila
Marija pred v to privolila; de bi bilo na
tako visho s slavljenjem iSina vred tudi fer-
ze Matere ofrano. $veti Tomasli uzlii, de
laftnoft matere da pofebno pravizo zlies
otroke; ker je bil loraj Jesuf nedolsliin, in
ni nobene fhtrafe sailushil, fe pravizhno
sdi, de ni bil dan v fmert na krishu sa
odrefhenje grelhniga fveta bres privoljenja
Matere, s kterim ga je radovoljno v fmert
ofrala.

Deliravno je slie
je Mati Jesufova poftala
v njegovo fmert, je Bog vender hotel, de
je danafhni dan v tempeljnu farna febe nje¬
mu v ofer dala, ko mu je darila lvojiga
§inu, in je njegovo drago shivljenje boshji
pravizi ofrala. S a to jo imenuje fveti Epifa-
nij mafhnika: D e vi z o imenujem kakor
mafhnika.  Premiflimo toraj, kolika shaloft
je bila sa Marijo ta ofer, in kakofhno vi-
tefhko ferzhnoft je mogla imeti, de je tako
rekozh podpifala v fmert obfojenje lvojiga
preljubiga Jesufa.

Glejte, kako fe Marija poda na pot
v Jerusalem ofrovat »Sina, dela hitre fto-

takrat, ko
privoljenje dala

ofra,

m

pinje na kraj
fmertni ofer v fvojim narozhji! Sda j liopi
v tempelj, fe priblislia altarju in daruje tam

farna nefe preljubi

i ~ ■ • 1

177

polna ponishnofti, pohlevnofti in poboshnofti
fvojiga preljubiga §>ina Narvifhimu. Pri ti
prizhi vsame iSimeon, kterimu je bil Bog
obljubil, de ne bo pred umeri, preden ne
bo prizhakvaniga Melija vadil, nebefhko Dete
is rok Marije, in raslVetljen od fvetiga Duha
ji prerokuje, kako drag ji bo prifhel ofer, ki
ga je s Tvoj im Sinam prinefla, s kterim ima
tudi njena blaga dufha ofrana biti. vrveti
Tomash is Villanove premifhljuje tukej bo-
gabojezhiga ftarzhika, kteri je, ko je imel
ltrafhno prerokvanje isrezhi, fe savsel in
in omolknil. Potem premifli Marijo Devizo
(le Simeona praflia : Sakaj le preftrafhifh ,
tako grosno, o Simeon, ravno v prizhi fvoji¬
ga nar vezhiga vefelja? In Simeon ji odgo¬
vori: O preshlahtna in prefveta Deviza, jeft
bi hotel, de bi ti ne imel osnaniti tako sha-
loftne no viz e; ker pa Gofpod savolj tvojiga
vezhiga saflushenja tako hozhe, poflulhaj
kaj ti povem. To Dete, ktero ti sdaj po
pcavizi toliko vefelja dela, o Bog! ti bo
enkrat britko shaloft napravilo, kakorflme
fhe nobena ftvar ni fkalila. To bo takrat,
ko ga bolh vidila od vlili ljudi preganjaniga,
saframov r aniga in tepeniga, na sadnje pa
zlo kakor hudodelnika umorjeniga. Po nje¬
govi fmerti bo veliko tavshent marternikov,
kteri bodo savoljo ljubesni do tega tvojiga

12

178

§ina martrani in umorjeni; tode, zhe bodo
oni martrani na telelu, bofh ti, o boshja
Mati, martre terpela na fvojim ferzu.

Saref, na ferzu je mogla Marija ter-
peti, ker je namrezh terpljenje fvojiga lju-
biga Sinu terpela, je bilo to foterpje mezh
bolezhin, kteri je imel po Simeonovim pre-
rokvanji ferze Materno prefuniti. In tvojo
laftno dufho bo mezh pr e funil.  (Luk.
2, 35.3 Marija je fzer she vedila is fvetiga
pifma, pravi f. Hieronim, ktero terpljenje je
imel Odrefhenik v fvojim slavljenji, fhe bolj
pa v fvoji fmerti preftati. Vedila je is pifem
prerokov, de ga bo edin njegovih uzhenzov
sdal: Tifti, ki je moj kruh jedel, fe
je fovrashno zhes mene vsdignilj
(PII. 40.) de ga bodo njegovi uzhenzi sa-
puftili: Udari pahirja, in ovze fe bodo
raskropile.  (Zah. 13,7.) Vedila je, kako
sanizhvanje, bitje in saframvanje bo mogel
Svelizhar preftati: Svoje telo fini dal
tiftim, ki bijejo; fvojo brado tihi m ?
ki jo pulijo; fvojiga obrasa nifi®
obernil od tihih, kteri me preklinja¬
jo  in  sap  lj  n jej  o. (Isai. 50, 6.) Vedila
je, de ga bodo imeli sa framoto ljudi in
sa isvershik nar bolj sanizhljive druhali:
Jeft pa fim zherv, ne zhlovek.  (Pfk
21.) Nafiten bo saframvanja.  (Jer.

179

shal. 3, 30.) Vedila je, de bo na kon-
zu njegoviga shivljenja njegovo telo ras-
bito in rasmefarjeno: On pa je ranjen
savoljo naflie krivize, rastepen sa-
voljo nafhih pregreli;  (Isai. 53, 5.) de
bo njegovo telo nesnano, de bo kakor go¬
bov s ranami pokrit, de fe mu bo do kolti
vidilo: Nima vezli podobe, ne lepote.
— Mi fmo miflili, de je kakor gobov.
(Is. 53, 2. 4. Vfe moje kofti fo pre¬
lil teli.  (Pfl. 21.) Je vedila, de bo s she-
beljmi prebit: Moje roke in moje noge
fo prebili;  (Pfl. 21.) de bo med dvema
rasbojnikama krishan: In je bil med hu¬
do delnike Ihtet.  (Is. 53, 12.) Je
vedila, de bo sadnjizh na krishu pribit
s a odrefhenje vlili ljudi umeri: Gledali
bodo v me, kteriga fo prebodli.  (Zali.
12 , 10 .)

Marija, pravim, je sbe pred vedila,
de bo njeni $in vfe te bolezhine imel pre¬
dati, ko je pa befede ^imeonove saflifhala:
Tvojo laftno dufho bo mezh prefunil,
takrat je po farnim fposnala, kakor je ras-
0(1 el a farna fveti Teresii, vfe pofebne okol-
fhine sunajnih in notrajnih boležhin, ktere
io imele obdati Jesufa v njegovim terpljenji.
Ten d er, Marija je v vfe to privolila s fta-
oovitnoftjo, nad ktero fo angelzi ftermeli;

12  *

180

je isrekla obfojenje fvojiga vSina, de naj
umerje, in umerje s nar bolj saframvano in
nar bolj britko fmertjo, rekozli: Ker ti tako
hozhefh, vezhni Ozhe, naj fe sgodi tvoja
volja, ne moja; fvojo voljo fklenem s tvojo,
in ti darim tega fvojiga iSiiia; jeft dovolim,
de naj da fvoje slavljenje sa tvojo zbali, in sa
odrefhenje fveta. S tem ti ofram tudi fvoje
ferze; naj ga prefune bolezhina, kakorfhna
ti hozhefh; sadofti mi je, de bofh ti, moj
Bog, s tem hvaljen in sadovoTjen; ne moja,
ampak tvoja volja naj fe sgodi. O nesmer-
jena ljubesen! 0 ftanovitnoft, de ti ni enake!
O smaga, ki li vredna, de fe nebo in semlja
neprenehama nad teboj zbudita!

Od tod pride, de je Marija pri terp-
ljenji Jesufovim molzhala, ko fo ga po kri¬
vim toshili; iii rekla nobene befede Pilatu-
shu, ki je bil pri volji ga savoljo nedolsh-
nofti, ki jo je nad njim fposnal, ref hiti j
ampak ozhitno fe je prikasala, de bi bila
v prizho velikiga ofra, ki je imel na kal-
varii doprinefhen biti; je fpremila Jesufa
na kraj fmerti; je ftala pri njem pod krishem
od sazhetka do tiftiga zhafa, ko je fvojo du-
fho isdihnil, in ofer dokonzhal: Poleg kri-
sha Jesuloviga je ftala njegova Mati.
To vfe je fturila, de bi bila ofer dopolnila,
kteriga je bila she pred Bogu prinefla.

181

De bi fposnali, kakfhno filo fi je mo¬
gla Marija per tem ofru farna 1’ebi fturiti,
bi mogli sapopafti ljubesen, ktero je imela
do Jesufa. Sploh govoriti, je materna lju—
besen do otrok she taka, de takrat, ka¬
der imajo umreti, matere posabijo vfe njih
nerodnofti, njih napake, in tudi krivize,
ktere fo od njih preftale, in de neisrezhene
britkofti savoljo njih preftoje. Pa vender lju¬
besen teh mater je rasdeljena med druge
otroke, ali faj med druge ftvari. Marija pa
je imela eniga famiga >Sinu, in ta je bil
nar lepfhi med vlimi Adamovimi otrozmi;
je bil nar ljubesnivfhi, ker je imel vfe nar
bolj ljubesnive laltnofti; je bil pokoril, po-
boshin, nedolshin, fvet, s eno befedo, je
bil Bog. Ljubesen te Matere tudi ni bila
rasdeljena med druge ftvari, sakaj ona je
poftavila vfo fvojo ljubesen v tega $iim :
in fe tudi ni imela bati, de bi ga bila pre-
vezh ljubila, ker je ta »Sin Bog, kteri ne-
fkonzhno ljubesen saflushi. In tega fvojiga
Sina je mogla radovoljno v fmert ofrati.

Naj toraj vfak fposna, kaj je mogla
Marija fturiti, in kakfhno mozh duha je mo¬
gla pokasati v tem djanji, ko je shivljenje
tako ljubesniviga Ninu na krislm ofrala.
Tako je bila Marija nar bolj frezhna Mati,
ker je bila Mati boshjaj pa tudi ob enim

182

Mati nar bolj ufmiljenja vredna, ker je bila
Mati Sinu, kteriga je vidila obfojeniga na
krish od tiftiga dne, ko ji je bil sa $ina
dan. Ktera mati bi vsela taziga linu, od
kteriga bi vedila, de ga ima fkos framotno
fmert sgubiti, in ga s tvojimi ozhmi viditi
umreti ? Marija pa ga je radovoljno vsela
s tako hudim pogojam; ga ni farno vsela,
temuzh ga je danaihnji dan na tvojih rokah
v fmert ofrala, in ga darovala boshji pra-
vizi. vrveti Bonaventura pravi, de bi bila
Marija Deviza radovoljno vfe terpljenje in
fmert fvojiga Sinu farna nate vsela; pa de
bi bila Bogu pokorna, je dala veliki ofer
slavljenja fvojiga preljubiga Jesufa, in je
premagala, deliravno s veliko britkoftjo,
ierzhno ljubesen, ki jo je imela do njega.
Od tod pride, de li je Marija pri tem ofru
mogla vezhi lilo fturiti, in je vezhi ferzlmoft
pokasala, kakor de bi fe bila farna febe
vfemu temu terpljenju podvergla, kteriga je
imel njeni ^>in preftati. Premagala je takrat
ferzlmoft vfih marternikov, ker fo marter-
niki fvoje shivljenje ofrali, Marija pa je
darila shivljenje fvojiga Simi, kteriga je
bolj ljubila, in raj (hi imela, kakor fvoje
shivljenje.

Pa tukej fhe ni bil konz tega shaloft-
niga ofra, temuzh tukej fe je fhe le sazhe-

183

lo; sakaj od sdaj sanaprej je Marija fkos zelo
shivljenje fvojiga Sinu imela vedno pred ozhmi
njegovo fmert in vfe britkofti, ktere je v
fvoji frnerti imel terpeti. Toraj, kolikor bolj
je fposnala lepoto, priljudno!'!, Ijubesuivoft
fvojiga iSinu, toliko vezlii je bila britkoft
njeniga lerza. O Mati preshaloftna, ko bi
bila ti fvojiga ►Sinu manj ljubila, ali pa, ko
bi bil tvoj $in manj ljubesniv, ali bi bil
tebe manj ljubil, bi bila gotovo manjfhi tvoja
shaloft, ko li ga v fmert ofrala. Pa ni bilo
matere, in je ne bo, ktera bi fina bolj lju¬
bila kakor ti, ker ga ni bilo, in ga ne bo
ljubesnivfhiga finu, kteri bi bil fvojo mater
bolj ljubil, kakor je tvoj Jesuf. O Bog! ko
bi bili mi vidili lepoto in fvetoft oblizhja tega
boshjiga Deteta, ali bi bili mi sadofti ferzhni
ofrati njegovo shivljenje sa nafhe svelizha-
nje? Ti pa, o Marija, ki li njegova Mati,
Mati, ktera li ga toliko ljubila, fi mogla
fvojiga nedolshniga $inu dariti sa svelizba-
nje zhlovefhko v nar britkejfhi in nar gro-
sovitifhi fmert, kakorfhne fhe nikoli noben
hudodelnik na semlji ni preftal!

Oh, kakfhin ftrafhan rasgled je od tega
dne ljubesen neprenehama poftavljala pred
ozhi Marije Devize, ko je miflila na vfe
krivize in na sanizhvanje, ktero je imel njen
ubog ^in preterpeti! Ljubesen ji ga je she

184

kasala v fmertnih britkoftih na vertu Getsema-
ne, rasgajshljaniga in s ternjem kronaniga
na fodifhu, obefheniga sadnjizh na sanizli-
Ijivim lefu krislia na kalvarii. Lej, o Mati,
je rekla ljubesen, kako ljubesniviga in ne-
dolshniga >Sina darujefh v take muke, v
tako grosovitno fmert! in kaj ti bo poma¬
galo ga oteti is rok Herodeshovih, in ga
prihraniti sa tak shaloftin konz?

Marija pa tudi ni o (Val a fvojiga Sinu
v lmert lamo v tempelnu, temuzh ga je
ofrovala neprenehama zelo fvoje sliivljenje;
sakaj bolezhina, ktero ji je (Simeon pre-
rokval, ni nikoli prefhla is njeniga. ferza
notri do njeniga nebovsetja, kakor je farna
rasodela fveti Brigiti. Salo rezke Marii fveti
Anselm: „0 mila Gofpa, ne morem verjeti,
de bi bila mogla bolezhine te shalofti le
tako dolgo, kar bi s ozhmi trenil, preftati,
de bi ne bila umerla, ako bi te fam Bog,
ki sliivljenje daje, ne bil krepzhal.“ Tako
prizlia tudi fveti Bernard, ko govori od
velike britkofti, ktero je Marija ta dan ter-
pela, de je „shivijozii umirala, in terpela
vezhi bolezhine, kakor je fmert farna. 44  A’e-
dno je shivijozh umirala, ker je vedno ter¬
pela ftrafhno shaloft savoljo imerti fvojiga
preljubiga Jesula, ktera shaloft je bila iiuj-
fhi, kakor fmert.

185

Savoljo velikiga saflushenja, kteriga
je Mati boshja sadobila v tem velikim ofru,
ki ga je sa svelizhanje zeliga fveta Bogu
dala. jo po vfi pravizi imenuje fveti Au-
gufhtin ponovivko zhlovefhkiga rodu; fveti
Epifanij refhivko fusl/nih; fveti Ildefons po¬
novivko pogubljeniga fveta; fveti German
odvernivko nafhih nadlog; fveti Ambrosh
Mater vlili vernikov; fveti Augufhtin Mater
shivih; fveti Andrej Kretanfki Mater shiv-
ljenja. iSato pravi tudi Arnold Karnotanlki,
de je Marija pri fmerti Jesufa Kriftufa fvojo
voljo tako fklenila s voljo fvojiga >Sinu. de fta
oba en ofer darila , in de fta tako Sin in
Mati (polnila odrefhenje zhlovefhkiga rodu;
Jesuf s tem , de je sa nafhe grehe sadoftil,
Marija pa s tem, de nam je sadobila, de
fmo tega sadoftenja deleshni poftali. Dioni¬
zij Kartusijan sato terdi, de Mater boshjo
fmemo imenovati refhivko fveta, ker je s
Jesufam vred mozhno terpela, in s takim fo-
terpjem safluskenje sadobila, in ker je s
fvojimi profhnjami dofegla, de fo vfi ljudje
saflushenja Jesufoviga terpljenja deleshni
poftali.

Iver je po tim takim Marija fkos sa-
llushenje fvoje shalofti, in fkos ofer, ki ga
je s fvojim >Sinam Bogu dala, poftala Mati
v lih odrefhenih, je po pravizi, de verjame-

186

mo, de fe jim le po njenih rokah deli mleko
boshjih gnad, ktere fo fad Jesufoviga sa-
flushenja in svirk vezhniga slavljenja. Ravno
to mifli fveti Bernard, ki pravi, de je Bog
ženo nafhiga odrefhenja Marii Devizi v
roke dal,  s kterimi befedami nam hozlie
ta fvetnik na snanje dati, de fe fkos profli-
nje Marije Devize dufham saflushenje Sve-
lizharjevo deli, ker fe po njenih rokah do-
delujejo gnade, ktere fo zena saflushenja
Jesufoviga.

Zhe je bil dar Abrahamov, kije  fvojiga
fina Isaka daril, Bogu tako prijetin, de nni
je obljubil njegov sarod pomnoshiti kakor
svesde na nebu; Ker fi to fturil, in sa-
voljo mene fvojimu edinimu finu nifi
prisanefel, te bom blagoflovil, in
bom pomnoshil tvoj sarod, kakor
svesde na nebu;  (I. Mojs. 22 , 16.) mo¬
ramo saref verjeti, de veliko bolj prijetin je
mogel biti Bogu imenitni ofer, kteriga mu
je viloka Mati Jesufova darila; in sato ji je
bilo dano,  de fe fkos njene profhnje mnoshi
1'htevilo svoljenih, to je frezhni sarod njenih
otrok, kar fo vfi tifti, ki njo zhafte.

^vetimu Simeonu je bilo od Boga ob¬
ljubljeno, de ne bo umeri, preden ne bo vi-
dilrojenigaMelija: De ne bo vidil  1'merti,
preden ne vidi Gofpodoviga Kriftufa;

187

(Luk. 2, 26.} pa to gnado je bil le fkos
Marijo dofegel, ker je Svelizharja v njenim
narozhji naj del. Tako, kdor ho zli e Jesufa
najti, ga nebo nafhel drugazhi, kakor fkos
Marijo. Pojdimo toraj k ti Materi nebefliki,
zhe shelimo Jesufa najti; in pojdimo k nji
s velikim saupanjem. O e viza Marija je rekla
enkrat fvoji flushabnizi Prudenziani Zagnoni,
de vlako ieto, njeniga ozhifhvanja dan, kter
grefhnik veliko miloft dofeshe. Kdo ve, zhe
ne bo morebiti danfi kdo ismed naf tifti
grefhnik? Zhe fo veliki nafhi grehi, je fhe
vezhi mogozhnoft Marije Devize. >Sin ne bo
Materi n.izh odrekel, sakaj po befedah fve-
tiga Bernarda bo „Sin Mater gotovo ufli-
HialJ 4  Zhe fe Jesuf nad nami ferdi, ga
Marija hitro potolashi. Plutarh pripoveduje,
de je Antipater pifal Alekfandru velikimu
dolgo pifmo toshb zhes Olimpijo mater Ale-
kfandrovo. Ko je bil pifmo prebral, je re¬
kel: Ali ne ve Antipater, de ena farna fol-
siza moje matere sbrifhe breskonzhne pifma
toshb? Tako, miflimo, de odgovori'’tudi
Jesuf na toshbe, ktere hudizh zhes naf pri¬
jele, kadar ga Marija sa naf proli: Ali ne
'e luzifer, de ena profhnja moje Matere sa
kakiga grefhnika samore fturiti, de posabim
toshbe savoljo meni fturjeniga rassha-
Ijenja? Nafledna prigodba naf tega preprizha.

188

Prigodba.

Kar tukej povem, ni v nobenih bukvah
sapifano, ampak nek duhoven, moj tovarfh,
mi je pripovedoval, kar fe je bilo njemu
sgodilo. Ta duhoven je enkrat fpovedval v
neki zerkvi, (kraj samolzhim, defiravno je
fpovedvanz dovolil osnaniti, kar fe je sgo¬
dilo) in je vidil pred fpovednizo mladenzha,
nad kterirn fe je vidilo, de ne ve, ali bi fhel
k fpovedi, ali bi ne fhel. Duhoven ga po¬
gleda vezhkrat, in na sadnje ga poklizhe in
prafha, zhe hozhe k fpovedi iti. Mladenzh
odgovori, de bi fe rad fpovedal, in ker je
opomnil, de bo njegova fpoved bolj dolga,
ga je fpovednik peljal v bolj famotno kamro.
Tam mu sazlme pripovedvati mladenzh, de
je ptujz in plemenit, pa ne verjame, de bi
mu Bog mogel odpuftiti, ker je tako hudobno
shivel. tS raven grehov bres f h t e vila, ktere
je fturil s prefheftvanjem, s ubijanjem in
s drugimi krivizami, je djal, de je popolna-
ma obupal nad fvojim svelizhanjem, in je
■s premiflikam delal greh, ne toliko de bi
fvojim sheljam vftregel, kakor is sanizb-
vanja, kteriga je do Boga fkasoval. Je po¬
vedal, de je med drugimi hudobijami en¬
krat britko martro vsel, in s sanizhvanjem
ob tla trefhil; de je ravno tifti dan sjutraj

189

fhel polil pregreh k fvetimu obhajilu farno
s tem namenam, de hi fveto hoftjo pohodil.
Ref je bil she vsel hoftjo v roke, in je
hotel buriti, kar je miflil; pa vender ni ftu-
ril, ker je bil sadershan od ljudi, ki fo ga
vidili. In ref je pokasal pri ti prizhi fpoved-
niku fveto hoftjo, ki jo je imel v papirji
savito. Rekel je dalej, de je fhel ravno
pred merno zerkve, in je ohzlnitil, de ga
nekaj mozhno priganja notri iti, in ker fe
ni mogel ubraniti, je prifhel v zerkev. Na
to je sazhutil veliko shaloft nad fvojimi grehi,
in mifel ga je obhajala k fpovedi iti, deli—
ravno fant ni vedil, kaj bi it uril; sato fe je
bil vftavil pred fpovednizo. Pa vender, ko
je tam ftal, ga je bilo tako fram, de je
srniraj hotel prezh iti, pa nekaj ga je po
hli dershalo nasaj, tako dolgo, je djal fpo-
vedniku, de fo me oni poklizali. >8daj iim
tukej, vidim, de iim pri fpovedi, pa ne vem
kako je to. Duhoven ga poprafha, zhe ni
dosdaj Materi bosliji na zhaft kake pobosh-
nofti ali molitvize opravljal, ker po navadi
tako fpreobernenje le fkos Marijo pride,
^haftitljiv golpod! pravi mladenzh, nizh ni-
fiffl opravljal, nizh molil, ker iim miflil, de
hm she pogubljen. Pomifli nekoliko, rezhe
duhoven. Nizh, prav nizh, odgovori mla¬
denzh, to le je vfe; in pri teh befedah je

190

fegel s roko in odpel perfi, ter je pokasal
fhkapulirshaloftne Matere boshje. Poglej, moj
fin, mu pravi fpovednik, ali ne vidifh, de ti je
Marija Deviza to veliko gnado fprofila? Lej,
zerkev, v ktero ii prifhel, je Matere boshje
zerkev. Ko je mladenzh to safliflial, je bil
ginjen, je zhutil veliko slialoft nad fvojimi
grebi, in je sazhel jokati,* zhedalje bolj je
lposnal fvoje grehe, obzbutil smiraj vezhi
grevengo, folse fo ga polile, in kakor v
omedlevzi fe je fofedel fpovedniku pred noge.
Spovednik ga je oshivil s mozhno vodo, de
je fpoved fkonzhal, mu jo dodelil fveto od-
veso, in ga je fpuftil sgrevaniga in fpokorje-
niga na njegov dom. Mladenzh je fpovedniku
rekel fasglaliti veliko miloft in gnado, ktero
mu je Marija Deviza dofegla.

Molitev.

O fveta Mati boshja, in Mati moja Ma¬
rija, ti li bila tako fkerbna sa moje sveli-
ziianje, de li hotla to, kar je bilo tvojim«
ferzu nar ljubfhiga, fvojiga ljubiga Jesufa v
fmert dariti. Zhe toraj tako sbelifh moje sve-
lizhanje, je po pravizi, de v tebe poftavim vfe
fvoje saupanje. O fveta Deviza, v tebe po-
polnama saupam. Oh! savoljo saflusbenja
tega velikiga ofra, kteriga li danli Bogu
darila s shivljenjem fvojiga §ina, ga proti,

19 J

de naj fe ufmili moje dufhe, sa ktero to ne-
dolšhno Jagnje ni odreklo fmerti na krishu
fe podvrezhi.

Tudi jeli. o moja Kraljiza, bi hotel
danfi po tvojim sgledu ofrati Bogu fvoje rev¬
no ferze: pa fe bojim, de bi ga ne savergel,
zhe ga tako omadeshaniga in oftudniga sa-
gleda. Pa zhe mu ga ti ofrafh, ga ne bo
savergel. Ofri, kteri fo mu darjeni fkos tvoje
prezhifte roke, Bog vfe s vefeljem fprejme,
in vsame. Kevin, kakor (im, fe toraj danli
tebi darim, o Marija, tebi fe popolnama
ofram. Ofraj me ti, kakor kaj fvojiga, vezh-
nimu Ozhetu s .Jesufam vred, in proti ga,
de me savoljo Sina in savoljo tebe v fvojo
laft vsame. Oh moja prefladka Mati, sa¬
voljo ljubesni tega ofraniga vSiiiu mi poma¬
gaj, in nikar me ne sapulti. Nikar ne pri-
pufti, de bi me ta moj preljubesnivi Sve-
lizhar, kteriga li ti danli s tako britkoftjo
na krish ofrala, kdaj savolj mojih grehov
pogubil. Rezi mu, de tim tvoj flushabnik;
rezi mu, de tim v tebe poftavil vfe fvoje
saupanje, rezi mu s eno befedo, de shelifh
moje svelizhanje, in gotovo te bo uflifhal.
Amen.

192

jedrno premifhljevanje.

Sa prašnik nebovsetja Marije Devize.

Te dni sheli fveta zerkev, de bi mi ob¬
hajali fpomin dveh imenitnih prigodi) Jia zhaft
Marije Devize, namrezh njen frezhin odhod
is tega fveta, in njeno zhaftito vsetje v nebo.
Y tem premifhljevanji hozhemo govoriti od
njeniga odhoda, v naflednim pa od njeniga
nebohoda.

Kako draga je bila fmert Marije Devize.

1. Savoljo pofebnoft, ktere pri nji najdemo,

2.  savoljo vishe, na ktero fe je sgodila.

Ker je fmert fhtrafa greha, fe sdi, de
bi Mati boshja, vfa fveta in zhifta madeshov
greha, ne bila imela podvershena biti fmerti,
in terpeti vfe nefrezhe, ktera je Adamov
sarod s greham okushen sadela. Pa ker je
Bog hotel, de bi bila Marija Jesufu vla
podobna, je mogla, ker je Sin umeri, tudi
Mati umreti. Bog je tudi hotel dati pra-
vizhnim sgled drage fmerti, sato je hotel,
de je tudi Deviza Marija fladke in frezhne
fmerti umerla. Sato premiflimo sdaj kako
draga je bila fmert Marije Devize; pervizh,
savoljo pofebnoft, ktere pri nji najdemo,
drugizh savoljo vishe, na ktero le je sgodila-

Perm od/tavik.  Tri rezili po navadi

— 193 —

liure fmert grenko: navesanje na fvet, pe-
zhenje veftf, in negotovoft svelizhanja. To-
de fmert Marije Devize je bila popolnama
profta teli britkoft, in fklenjena s tremi do¬
brotami, ktere fo jo fturile drago in 1'ladko;
Marija namrezh je umerla popolnama odlo-
zliena od vlili pofvetnih dobrot, kakor je
tudi shivela; je umerla s popolnama mirno
velijo, in je umerla popolnama fvefta vezh-
niga svelizhanja.

Gotovo je nar pred, de navesanje na do¬
brote tega fveta pofvetnjakam fmert grenko
dela, kakor pravi fveti duh: O fmert,
kako, grenak je tvoj fpomin zhlove-
ku, kteri fvoje premoshenje v miru
vsiliva!  k^*ir. 41, 1.) Ker pa fvetniki
umerjd odlozheni od dobrot fveta, njih fmert
ni grenka, temuzh fladka, ljubesniva in dra¬
ga, to je, kakor pravi f. Bernard, vredna,
de li jo sa nar vezlii ženo kupimo. Blagor
mertvim, kteri v Gofpodu umerjd.
(Skriv. ras. 14, 13.) Kteri fo pazh tifti,
1  kteri umerjo, ko fo she mertvi? To fo ravno
tifte frezhne dufhe, ktere v vezimoft pridejo,
ko fo fe she popred odtergale, in tako rekozh
ninerle vlimu nagnjenju do posemeljfkih rezili;
ktere fo v Bogu nafhle vfe fvoje dobrote,
kakor fveti Franzifhk Alilijan, ki je rekel:
ijMoj Bog, in moje vfe. u  Paktera dullia je bila

i3

194

kdaj bolj odlozhena od vfih pofvetnih rezili,
kakor lepa dufha Marije Devize? Popolna-
ma je bila odlozhena od fvojih ftarifhov,
ker jih je tri leta ftara sapuftila; takrat, ko
druge dekleta ftarifhov nar bolj potrebujejo,
in lb nar bolj nanje navesane, jih je tako
neuftrafheno sapuftila, in fe v tempelj saperla,
de bi farno na Boga miflila. Odlozhena je
bila od pofvetniga premoshenja, in je bila
pripravljena vfelej v revfhini shiveti, in fe
prefkerbeti s delam lVojih rok. Odlozhena
je bila od pofvetne zhafti, je ljubila ponishno
in sanizhvano slavljenje, deliravno ji je fhla
kraljeva zhaft, ker je bila Israellkiga kra-
Ijeviga rodu. Deviza Marija je rasodela fa¬
rna fveti Elisabeti Benediktinki, de, ko fo
jo bili ftarifhi v tempeljnu puftili, je fklenila
v fvojim ferzu nobeniga drusiga ozheta
imeti, in nizh drusiga ljubiti, kakor farniga
Boga.

§>veti Janes je vidil Marijo v podobi
tifte sliene, ki je bila s folnzam oblezhena, in
je imela luno pod nogami: Veliko snani-
nje fe je prikasalo na nebu: S  h e n a
oblezhena s folnzam, in luna pod
njenimi nogami,  (^ikriv. ras. 12, 1*)
Po raslaganji uzhenikov pomeni luna po¬
fvetne dobrote, ktere fo minljive in po-
mankljive, kakor luna. Na vfe te dobrote

195

Marija nikoli ni ferza navesovala, temuzh
jih je sanizhvala, in jih je imela pod nogami,
ter je shivela na tem fvetu kakor gerliza
famotna v pufhavi, in ni nobene rezhi po-
shelela, kakor fe rezke od nje: Glaf gerli-
ze fe je saflifhal v nafhi semlji. (^Vif.
pef. 2, 12.) In na drugim kraji: Kdo je
tifta, ktera fkos pufhavo vs-haja?
(Vif. pel'. 3, 6.) Pri teh befedah pravi
Hupert: „Tako li prifhla fkos pufhavo, to
je, ker (i imela famotno dufho.“

Ker je toraj Marija vfelej in popolnama
odlozhena bila od vlili pofvetnih rezhi, in farno
s Bogam fklenjena, ni bila grenka, temuzh
prefladka in draga njena fmert, ki jo je
ihe bolj na terdo s Bogam fklenila s vezh-
nimi vesmi v paradishu.

Drugizh pravizlmim fturi drago njih fmert
mir vefti. Grehi v slavljenji fturjeni fo tifti
zhervi, kteri ferza ubogih grefhnikov pri
hiierti nar bolj ftrafhijo in grisejo; ker imajo
v  kratkim fe prikasati pred fodbo boshjo,
fe vidijo ravno takrat obloshene s fvojimi
geehi, kteri jih ftrafhijo, in jim od vlili hrani
'pijejo, kakor pravi f. Bernard: „Tvoje delo
fino, ne bomo te sapultili.“ Marija pa go-
h>vo pri fmerti ni mogla nadleshvana biti od
n obene teslie vefti, ker je bila vfelej fveta,
vfelej zhifta, vfelej bres fenze fturjeniga ali

t3 *

196

isvirniga greha; sato fe pravi od nje: Vfa
fi lepa, moja prijatliza, in madesha
ni v tebi. (Vif. pef. 4.)  Od tiftiga zhafa,
kar fe je fvoje pameti savedila, to je od
fvojiga lpozhetja v telefu fvete Ane, je sa-
zhela Boga ljubiti is vfe mozhi, in tako je
fturila smiraj naprej, in je tako vedno raftla
v popolnofti in ljubesni zelo fvoje shivljenje.
V r fe njene mifli, vfe njene shelje, njeno
hrepenenje ni bilo drusiga, kakor Bog fam;
ni fpregovorila, ne fe ganila, ni kaj po¬
gledala, ne fape povsela sa kaj drusiga,
kakor sa Boga in sa njegovo zhaft; nikoli fe
ni premaknila le sa eno ftopinjo, ni fe odlo-
zhila kar bi s ozhmi trenil od boshje ljubesni.
Njeno frezhno fmertno uro fo obdajale njeno
pofteljo vfe njene lepe zhednofti, ki jih je
v shivljenji doprinafhala; njena tako ftano-
vitna vera, njeno saupanje v ljubiga Boga,
njena nepremakljiva poterpeshijivoft v fredi
tolkiga terpljenja, njena ponishnoft pri tol-
kih gnadah, njena poldevnoft, njena krotkoft,
njena prijasnoft in milofl do vlake dufhe,
njena gorezlmoft sa boshjo zhaft; zhes vfe
pa njena popolnama ljubesen do Boga, njena
popolnama vdanoft v voljo boshjo; vfe zhed¬
nofti vkup fo jo obdale , jo trofhtale in ji
rekle: „Tvoje delo fmo, ne bomo te sapn-
Me.“ Gofpa in Mati nafha, vli fmo otrozi

197

tvojiga lepiga ferza. S daj, ko ti to revno
shivljenje sapuftifh, mi tebe nozhemo sapu-
ftiti; zelo vezhnoft bomo pri tebi oftale, in
tvojo zbali v nebelih povikfhvale, kjer bofh
fkos naf poftala Kraljiza vlili ljudi in vlih
angelov.

Tretjizh fmert fturi fladko gotovoft
vezliniga svelizhanja. k Smert fe imenuje pre¬
kop , ker fe fkos fmert preftopi is kratkiga
v vezhno shivljenje. Nato je ftifka tiftih tako
velika, kteri, kadar umerjo, nimajo upanja
svelizhani biti, kteri fe tilii ftrafhni uri s
pravizhnim ftraliam blishajo, de fe ne bodo
morebiti v vezhno fmert preftopili. Nafproti
je veliko vefelje fvetnikov, kadar fe to zhafno
shivljenje sa nje konzha, ker fmejo terdno
upati, de bodo zelo vezhnoft Boga vshivali.
Ko je sdravnik nuni is reda fvete Teresije
to novizo prinefel, de bo kmalo umerla, je
bila nad tem tako rasvefeljena, de mu je
djala: Kako je to, de mi tako vefelo
novizo prinefete, in nizli plazhila sa to od
mene ne terjate? Ko je fveti Lorenz Ju-
ftinian bliso fmerti bil, in je flifhal fvoje
domazhe shalovati in jokati, jim je djal:
jjPojdite prezh s fvojimi folsami; sdaj ni
zhaf fols. a  Pojdite drugam jokat ;  zhe ho-
zhete tukej pri meni biti, fe morate ve¬
seliti, kakor fe jeft vefelim, ki vidim, de

198  —

fe mi nebefhke vrata odperajo, in de fe
bom sdaj na vekomaj s Bogam fklenil.
Tako fe je vefelil fveti Peter Alkan tara,
fveti Alois Gonzaga in toliko drugih fvet-
nikov, ko fo svedili de bodo umerli. Pa
vender ti fvetniki nifo imeli gotovofti, de
bodo v gnadi boshji umerli, nifo tako sa
terdno vedili, de fo fveti, kakor je Ma¬
rija vedila. Oh, kakfhno vefelje je mogla ob-
zhutiti Mati boshja, ko je svedila novizo
blishne fmerti, ona, ki je sa terdno vedila,
de je v gnadi boshji, pofebno ko ji je bil
angel saterdil, de je polna gnade, de she
ima fvojiga Boga: Zhefhena Marija,
gnade polna, Gofpod je s teboj —mi-
loft fi nafhla.  ,Sania je pazh nar bolj ve¬
dila, de je njeno ferze neprenehama gorelo
od ljubesni boshje, tako de je Marija, ka¬
kor govori Bernardin Bufto, s pofebno gna-
do, ktera drugim fvetnikam ni bila dodelje¬
na, Boga neprenehama ljubila vfako uro
fvojiga slavljenja, in fzer s tako gorezli-
noftjo, kakor pravi fveti Bernard, de je bil
neprenehama zhudesh potrebin, de je v ta¬
kim ognji ljubesni mogla siliva oftati.

Od Marije fe pravi v vifoki pefmi: Kdo
je tifta, ktera gre is pufhave, kakor
fteber dima is difhave od mire, ka¬
dila in mnogiga prahu difhavarja?

199

(Vif. pef. 3, 6.) Njeno pokorjenje, kteriga
pomeni mira, njene gorezhe molitve, kterih
podoba je kadiio, in vfe njene fvete zhed-
nofti, fklenjene s njeno popolnama Ijubesnijo
boshjo, fo v nji tako velik ogenj sashgale,
de je njena fveta dufha, vfa ofrana in fo-
shgaua s Ijubesnijo boshjo, neprenehama,
kakor oblak dima, proti nebefam kupela, in
je na vfe ftrani lep duh od febe dajala.
Marija je bila tifti fteber dima, pifhe Ru¬
pert. Ravno to pravi Euftahij fhe s bolj
mozhnimi befedami, rekozh: Je bila fteber
dima, ker je bila od snotraj od ognja boshje
ljubesni kakor ofer foshgana, in je prijetin
duh od febe dajala. Pa kakor je slovela,
tako je umerla ljubijozha Deviza. Kakor ji
je ljubesen boslija dajala shivljenje, tako ji
je dala tudi fmert; ker je, kakor uzbe fploh
vfi uzheniki in fveti ozliefje, umerla sgol od
ljubesni, ne pa od kake druge bolesni, in
kakor pravi fveti Ildefons, Marija bi bila
imela umreti sgol od ljubesni, ali pa ne
umreti.

Drugi od/tavik.  Premiflimo sdaj kako
fe je sgodila njena fveta fmert. Po nebohodu
Jesufa. Kriftufa je Marija oftala na fvetu,
de je zliula nad rasgla (banjam vere. Nato
fo pri nji pomozlii ifkali .Jesufovi uzhenzi,
Ona jim je v dvomih fvet dajala, jih je po-

200

terdvala v preganjanji, jim je ferzhnoft da¬
jala fe truditi sa zhaft boshjo in sa sveli-
zhanje odrefhenih dufh. Marija je radovoljno
oftala na fvetu, ker je vedila, de je to
volja boshja savoljo prida fvete zerkve; pa
vender ni mogla, de bi ne bila zhutila bo-
lezhine lozlieua biti od prizhijozhnofti in gle¬
danja fvojiga ljubiga »Šimi, kteri je bil she
v nebefa odfhel. Kjer je vafh saklad,
tam bo tudi vafh e ferze,  pravi Sveli-
zhar. (1 m k. 12, 34.} Kjer kdo meni, de
je njegov saklad in njegova frezha, tam je
tudi njegova ljubesen, in shelje njegoviga
ferza. Ker toraj Marija ni uizh drusiga lju¬
bila, kakor fvojiga Jesufa, ki je bil v ne¬
belih, fo bile v nebelih tudi vfe njene shelje.
Tauler pifhe od Marije: Zeliza Marije fo
bile nebefa, ker je s fvojim duham nepre-
nehama v nebelih prebivala; njena fhola je
bila vezhnoft, ker je bila vfelej bres vfih
shelj do pofvetnih dobrot; njen uzhenik je
bila vezlma refniza, ker je vfelej po boshjini
rasfvetljenji ravnala; njeno serkalo, ali fhpe-
gel, je bil Bog fam, ker je vfelej na Bo¬
ga gledala, in shelela s njegovo voljo fe
fkleniti; njena lepotiza je bila poboshnoft,
ker je bila, vfelej pripravljena to fturiti,
kar Bogu dopade; njen pozhitik je bila
fklenitev s Bogam, ker je najdila fvoj

201

mir le v tem, de je bila s Bogain fkle-
njeiia; »jen saklad, in kraj njeniga ferza,
je bil Bog fam, ker je bilo njeno ferze
vedno le v Boga samifhljeno. Od Marije
Devize fe pripoveduje, de je fvoje Ijube-
sni polno ferze, shaloftno savoljo tega,
ko je bilo od preljubiga ^»ina lozheno, s tem
trofhtala, de je tifte fvete kraje v Paleftini
obifkovala, ker je njeni §>in v fvojim slav¬
ljenji bil; je obilkala vezlikrat Betlehemfko
fhtalizo, kjer je bil Jesuf rojen; hifho v
Nazaretu, kjer je Jesuf vezli let ubog in
sanizhvan prebival; vert Getfemani, kjer
fe je bilo sazlielo njegovo terpljenje; fodni
kraj Pilatushov, kjer je bil njeni $in gajsh-
Ijan; kraj, kjer je bil kronan; nar bolj po-
gofto pa je obifkvala kalvarijo, kjer je Je¬
suf umeri, in fveti grob, kamor je bil po-
loslien. Tako fe je preljubesniva Mati to-
lasliila in trofhtaia v fvojim revnim slav¬
ljenji na semlji. Pa vender vfeto ni moglo
sadofti sadovoljiti njeniga ferza, ktero na
l <ent fvetu ni moglo najti praviga popolnama
miru; satoraj ni nikoli prenehala sdihovati
po fvojim Svelizharji, in je klizala fhe bolj
gorezlie, kakor David: Kdo mi bo dal
golobje perute, de sletim in pozlii-
jem?  (Pfl. 57, 7 .)  Kdo mi bo dal perute
de bi sletela k fvojinm Bogu, in v njem

202  —

fvoj pozhitik najdila? Kakor jelen hrepe¬
ni' po ftudenzih rek, tako hrepeni mo¬
ja dufha po tebi, moj Bog. (Pil. 41,2.)
Kakor jelen ranjen hrepeni po ftudenzu, de
bi fvojo shejo ogafil, tako hrepeni moja od
ljubesni ranjena dufha po tebi, moj Bog.
jjierzu njeniga Boga ni bilo mogozhe, de
bi ne bil uflifhal sdihvanja te fvete gerlize,
ktero je toliko ljubil: Glaf gerlize fe je
safliilial v nafhi semlji. fVif. pef. 2,
12-3 Satoraj ni hotel vezli odlafhati rasve-
feliti fvoje ljube, uflifhal je njene shelje, in
jo je poklizal v fvoje kraljeftvo.

Zedren, Nizefor in Metafraft pripove¬
dujejo, de je Bog, nekaj dni pred fmertjo
Marije Devize, angela Gabriela k nji po-
flal, ravno tiftiga angela, kteri ji je bil
nekdaj prinefel vefelo osnanilo, de je ona
tifta frezhna Deviza, ki je svoljena Mati
boshja poftati. Moja Gofpa in moja Kraljiza,
ji je rekel angel, Bog je uflifhal tvoje fvete
shelje, mene je poflal ti povedat, de fe
pripravi sapuftiti ta fvet, ker te liozhe v
paradishi pri febi imeti. Pridi toraj in vsemi
v pofeft fvoje kraljeftvo, jeft in vii prebi-
vavzi nebefhki te prizhakujemo, po tebi hre¬
penimo. Na to vefelo osnanilo ponishna in
fveta Deviza ni mogla drusiga fturiti, ka¬
kor fhe bolj fe fkriti na dno fvoje bres-

203

konzhne ponishnofti, in odgovoriti to, kar
je odgovorila takrat, ko ji je bil Gabriel
osnanil, de bo Mati boslija poftala: Lej,
dekla Gofpodova  fim. Lej, je rekla
tudi sdaj, dekla fim Gofpodova, kteri me
je is sgol dobrote svolil in fturil fvojo Ma¬
ter, in sdaj me klizhe v paradish. Ne te,
ne une zhafti nifim saflushila. Pa ker ho-
zhe on fvojo nefkonzlino dobrotljivo!! nad
menoj fkasati, fim pripravljena iti, kamor
on hozhe. Lej, dekla Gofpodova fim,
naj bo fpolnjena nad menoj vfelej volja moji-
ga Boga in Gofpoda.

Ko je bila Marija to vefelo fporozhilo
prejela, ga je osnanila fvetimu Janesu. Lah¬
ko fi miflimo s kakfhno shaloftjo je fprejel
to novizo ta fveti apoftel, kteri je toliko let
kakor fin pri nji bil,  in v drufhini te Ma¬
tere she nebefhko vefelje vshival. ^»he en¬
krat je fhla na to obifkat fvete kraje v Je-
rusalemu, in fe je milo poflovila od njih, po-
febno od kalvarije, kjer je bil njeni ljubi
§in shivljenje dal. Po tim fe je podala v
fvojo revno iiiflio sa fmert fe perpravit. Med
tem zhafam nifo prejenjali angelzi obifkovati
in pozhaftiti fvoje ljubesnjive Kraljize, polni
vefelja, ker fo vedili, de jo bodo kmalo vidili
kronano v nebelih. Pifarji (jfveti Andrej Kre-
tanfki, Janes Damafhki, Eutimij) pripove-

104

dajejo ?  de fo, preden je umerla, apoftelni, in
tudi nekaj uzhenzov, fkos zhudesh prifhli od
vfih krajev fveta, kamor fo fe bili rasfhli, in
fo fe v hifhi Marije sbrali. Ko je Marija te
ljube fvoje fmove vidila sbrane pred feboj,
jim je sazhela tako govoriti: Ljubesnivi
moji otrozi, savoljo ljubesni do val', in de
bi vam pomagala, me je moj Sin pri vaf
sapuftil. Sdaj pa, ko je fveta vera po fvetu
she raslijana, ko je she fad nebefhkiga
femena fe saraftel 3 sdaj, ko moj Gofpod
vidi , de moja pomozh na fvetu ni vezli po¬
trebna, in fe me je ufmilil, de Jim tako
dolgo od njega odlozhena, je uflifhal moje
shelje sapuftiti to shivljenje, in iti v nebela
ga gledat. Vi oftanite fhe tukaj, de bote
delali sa njegovo zliaft. Zhe vaf sapuftini,
vaf ne sapuftim s ferzam, ampak s feboj
bom vsela preferzlmo ljubesen, ktero imam
do vaf. V nebefa grem, in tam bom profila
sa vaf. Ob, kdo more sapopafti kako britke
folse fo polile apoftelne, kako fo slialovali,
ko fo premiflili, de fe bodo mogli kmalo
od fvoje ljube Matere lozhiti. Tedej nafho-
zliefli sapuftiti, o Marija, fo djaii vli ob¬
jokani! Ref je, de ta fvet ni pravi in vre¬
dni kraj sa tebe, in mi nifmo vredni dru-
fhine s Materjo boshjo fe velel iti :  pa ven-
der, fpomni fe, de li nafha Mati. Ti fi bila

205

dosdaj naflia uzheniza v dvomili, nafha
trofhtarza v ftifkah, nafha mozh v prega¬
njanji; oh, kako naf hozhefh sdaj sapuftiti
farne, bres tvoje pomozhi v fredi toliko fo-
vrashnikov, in v takim boji? Lej, fvojigaOzhe-
ta in Uzhenika Jesufa fmo na fvetu she
sgubili, ki je v nebefa fhel ; dosdaj fmo fe
trofhtali s teboj, ki li nafha Mati, kako to-
raj naf hozhefh tudi ti sapuftiti uboge lirote
bres Ozheta in bres Matere? O Gofpa na-
lha, ali oftani pri naf, ali pa naf vsemi s
feboj. Tako pripoveduje fveti Janes Damafh-
ki sadnji pogovor med Marijo in apoftelni.
Ne tako, odgovori preljubesnivo zhaftita
Kraljiza, ne tako, moji ljubi otrozhizhi, to
bi ne bilo po volji boshji. Podversite fe temu,
kar je Bog s menoj in s vami fklenil. Vi
morate lhe na semlji delati sa zliaft fvojiga
Svelizharja, in tako doverfhiti fvojo vezimo
ki-ono. Jeft ne grem od vaf, de bi vaf sa-
puftila, temuzli lozhim fe od vaf, de vam
bom toliko bolj pomagala s fvojimi profh-
njami pred Bogam v nebelih. Utolashite fe
toraj. Priporozhim vam fveto zerkev, pri-
porozhim vam odrefhene dufhe; to je moje
sadu je flovo, to je, kar vam sapuftim v fpo-
min. vSturite to, ako me ljubite, delajte sa
dufhe, in sa zliaft mojiga kSina. V nebelih
le bomo kdaj fpet vidili, fklenjeni v para-

206

dishu, kjer fe ne bomo na vekoma vezh
lozhili.

Potim je profila Marija apoftelne, de naj
pokopljejo njeno telo po fmerti, jih je poslie-
gnala,, in je rekla fvetimu Janesu, kakor pove
fveti Janes Damafhki, de naj njeno dvoje
oblazhilo po njeni fmerti da dvema devizama,
ktere fte ji nekaj zhafa ftregle. ( To pripove¬
dujeta tudi Nizefor in Metafraft. j Na to le je
lepo ulegla na fvojo revno pofteljo, s sheljami
pozhakati fmerti, in s fmertjo prihoda fvojiga
nebefhkiga Shenina, kteri je imel v kratkim
priti, in jo s feboj vseti v nebefhko kraljeftvo.
»Sh e je sazhela zhutiti v fvojim ferzu neis-
rezheno vefelje, ki ga je imela pred priho-
dam fvojiga nebefhkiga Shenina, ktero jo
je vfo s novo, nefkonzhno fladkoltjo napol¬
nilo. Ko fo apoftelni vidili, de bo Marija
sdaj sdaj sapuftila semljo, fo vnovizh sa-
zheli folse tozhiti, fo pokleknili vli okoli nje¬
ne pdftelje, edin je kufheval njene fvete
noge, drug jo je profil pofebej sa shegen,
drug fe ji je priporozhval v fvoji pofebni po¬
trebi, in vli fo britko jokali ranjeni od bo-
lezhine viditi, de fe bodo mogli na tim fvetu
sa vlelej lozhiti od fvoje ljube Gofpe. Marija
je fkasovala fvoje ufmiljenje do vfih, je po-
trofhtala vfaziga, in je enimu obljubila fvojo
pofebno pomozh, drusiga ljubesnivo shegna-

207

la, fpet drugimu dajala ferzhnoft delati sa
fpreobernenje zeliga fveta. Pofebno je ogo¬
vorila fvetiga Petra, mu je kakor poglavar¬
ju zerkve in nameftniku fvojiga ►Sina pripo-
rozhila rasfhirvanje vere, in mu je obljubila
is nebef pofebno fvojo pomozh. Pofebno pa
je poklizala k febi fvetiga Janesa, kteri je
bil bolj shaloltin, kakor vli drugi, savoljo lo-
zhenja od fvete Matere, ^pomnila fe je hva-
leshna Gofpa pofebne ljubesni in fkerbi, s
ktero ji je ta fveti uzlienz vfe leta po finerti
$ina flushil in ftregel, in mu je pofebno 1 ju—
oesnivo rekla: Sahvalim te, moj ljubesni vi
Janes, sa vfo poftresbbo, ktero li mi fka-
soval: moj preljubi lin, terdo fe saneli, de
d ne bom nehvaleslma. Zhe te tudi sdaj sa-
puftim, grem profit sa tebe. Oftani ti v miru
na tem fvetu tako dolgo, de fe bova fpet vi¬
ti ila v nebelih, kjer te bom zhakala. Nikal¬
ne posabi na me, v vlili fvojih potrebah mene
na pomozh klizhi, jeli tebe ne bom nikoli
posabila, moj preljubi lin. $voj shegen ti
sap uit im, moj lin, oftani tukaj v miru, Bog
te obvaruj !

Pa she je bliso fmert Marije Devize;
ljubesen boshja je bila s fvojim 1‘vetim in
ntozbnim plamenam posbgala she fkor vfe
mozbi slavljenja, in nebefhka ptiza fenikl je
dala v fredi nebefhkiga ognja ljubesni fvoje

208

shivljenje. Angelzi nebefhki fo v trumah pri-
fhli k nji, pripravljeni jo s veliko zhaftjo
fpremiti v nebefhki paradish. Viditi te fvele
duhove je bila Marija pazh s trofhtam na¬
vdana, pa vender ni bila fhe popolnama po-
trofhtana, ker fhe ni vidila fe prikasati fvoji-
ga preljubiga Jesufa, kteri je bil vfa Iju-
besen njeniga ferza. 8 a to je prafhala vezh-
krat angelze, kteri fo s nebef prifhli jo
trofhtat: Sarotim vaf, vi hzhere Je-
rusalemfke, zhe mojiga Ljubiga naj¬
dete, povejte mu, de od ljubesni me¬
dlim.  (Vif. pef. 5, 8.) O vi fveti angelzi,
o lepi prebivavzi nebefhkiga Jerusalema, vi
pridete v velikih trumah me trofhtat, in me
ref trofhtate s fvojo ljubo prizhijozhnoftjo.
Sahvalim vaf sa to; pa vender vi vli me
ne morete sadofti rasvefeliti, ker fhe ne vi¬
dim fvojiga »Simi, de bi me rasvefelil. Oh, zhe
me radi imate, vernite fe, vaf prolim, v ne-
befa, in režite mojimu Ljubimu de od lju¬
besni medlim;  režite mu, de medlim i»
pefham od ljubesni do njega. Režite mu, de
naj pride, de naj hitro pride, ker zliutim de
umiram od shelj njega viditi.

Pa lej! she je prifhel Jesuf ]>o fvojo
Mater, de jo bo peljal v kraljeftvu svelizha-
nja. §»veti Elisabeti je bilo rasodeto, de pre¬
den je Marija dufho isdihnila, fe ji je pri-

209

kasal Jesuf s krisham v roki, de bi ji po-
kasal pofebno velizhaftvo, ktero je fkos od-
refhenje dolegel, ker je s fvojo fmertjo pri¬
dobil njo, prelveto Devizo in zhaftito ftvar,
ktera je namenjena na vezhne zhafe njega
bolj zhaftiti, kakor vli drugi fvetniki in angeli.
$veti Janes Damafhki pove, de je Jesuf lam
lvoji Materi podal Popotnizo, in je poln
ljubesni rekel: Vsemi, o moja Mati, is mo¬
jih rok tifto Telo, kteriga li mi ti dala. Ko
je bila Mati boshja s nar ferzhnejfhi ljubes-
nijo prejela to fveto sadnje Obhajilo, je rekla,
predenje duflio fpuftila, te befede: Moj >Sin!
v tvoje roke srozhim fvojo duflio. Srozhim ti
to duflio, ktero li fkos fvojo dobroto vftvaril
od sazhetka, bogato tolikih gnad, in li jo po
pofebni milofti obvaroval madesha greha.
Srozhim ti fvoje-telo, is kteriga li ti hotel
mefo in kri prejeti. Srozhim ti tudi te Ivoje ljubo
linove, (mifliia je na apoftelne, kterifo okoli
oje ftalij oni fo shaloftni, ker od njih grem;
trofhtaj jih ti, kijih bolj ljubifh, kakor jeft;
shegnaj jih, in daj jim mozli, de bodo ve¬
like rezili sa tvojo zbali delali.

Ko je bil prifhel konz shivljenja Marije
Devize, fe je saflifhala v hifhi, v kteri je
losliala, lepa musika, kakor pripoveduje fveti
Hieronim, in velika fvetloba je vftala, kakor
j e  bilo rasodeto fveti Brigiti. Po ti musiki in

i4

210

po ti fvetlobi fo apoftelni fposnali, de je ura
lozlienja Marije Devize prifhlaj sato fo vno-
vizh sazheli jokati in sdihvati, roke fo po-
vsdignili, in fo .s enim glafam sakrizhali: O
ljuba nafha Mati, ti grefli sdaj v nebefa in
naf sapuftifh, daj nam fvoj sadnji shegen;
nikar ne posabi na naf! Po tem le je Ma¬
rija fhe enkrat oserla na vfe, je sadnjizh
v,sela flovo od njih, in je rekla: Bog val
obvaruj, ljubesnivi linovi, shegnam vaf; ni¬
kar fe ne bojte, nikoli vaf ne boni posabila.
— Na sadnje je prifhla fmert, pa ne ob¬
dana s shaloftjo in britkoftjo, kakor k dru¬
gim ljudem pride, ampak s fvetlobo in ve¬
lel j eni olepfhana. Pa, kaj fmert? sakaj pra¬
vimo fmert? režimo rajflii: ljubesen boshja
je prifhla odresat nit shlahtniga slavljenja
lvete Devize. Kakor lampa, preden ugafne,
vezhkrat, in na sadnje nar vezhi fvetlobo
poshene in umerje; tako je tudi lep metulj,
prezhifta Deviza, ki jo je Jesuf k febi kli-
zal, vtopljena v plamen fvoje ljubesni, med
lVojimi ferzhnimi isdihljeji na sadnje nar
ferzhnejfhi in nar globokejfhi isdihnila, in j e
ugafnila, je unterla. Tako fe je ta vifoka
dufha, ta lepa golobiza Gofpodova refhila
od vesi tega shivljenja, in je fhla v vezhno
velizhaftvo, kjer ledi,'in bo fedela Kraljiza
nebef fkos zelo vezhnoft.

211

Tako je Marija sapuftila fvet, in je she
v nebelih. Od ondod ufmiljena Mati gleda
na naf, ki lino fhe v tej dolini fols, in ima
ulmiljenje s nami, in nam obeta fvojo po-
niozh, zhe jo hozhemo. Prolimo jo vfelej,
(le nam fkos safluslienje fvoje fvete fmerti
sadobi frezhno fmert; de nam fproli, zhe
bi volja boshja bila, umreti v faboto, kteri
dan je nji v zliaft pofvezhen, ali kak dan
v noveni pred, ali v olinini po kterim njenih
prašnikov, kakor je dofegla mnogim fvojih
zhaftivzov, in polebno fvetimu Staniflavu
Koftka, kterimu je fprolila, deje umeri dan
njeniga vsetja v nebo, kakor pripoveduje
pater Bartoli v njegovim slavljenji.

Prigodba.

V slavljenji tega fvetiga mladenzha,
kteri je bil ljubesni do Marije Devize vef
vdan, fe je prigodilo, de je pervi dan mefza
velkiga ferpana flifhal pridigo patra Petra
Kanisia, v kteri je on pridigoval novinzam
drufhtva, in jim gorezhe priporozhval, vfak
dan tako shiveti, kakor de bi bil sadnji dan
shivljenja, kjer fe bomo mogli pred fodni
ftol boshji prikasati. Po pridigi je i-ekel fveti
^taniflav fvojim tovarfham, de je bila ta
Pridiga pofebno sa njega glaf boshji, ker
bo ta mefez umeri. To je rekel ali sato,

i4 ^

— 212  —

ker mu je bil Bog to raso d el, ali pa, ker
le mu je dosdevalo, kar fe je posneje sgo-
dilo. Ko je fveti mladenzh fhtiri dni posneje
s patram Emanuelam S a zerkev Marije ve¬
like v Rimu pbifkal, in fe s njim od prihod-
niga prašnika nebovsetja Marije Devize po¬
govarjal, je rekel: .Jeft menim, moj pater,
de fe ta dan v nebelih nove nebela najdejo,
ker vidijo Marijo, Mater boshjo, v vfim nje¬
nim velizhaftvu kronano Kraljizo nebef, in
tako bliso Boga zhes vfe kore angelzov po-
ftavljeno. Zhe je to ref, kar jeft terdno ver¬
jamem, de fe v nebelih ta prašnik vfako
leto ponavlja, upam, de bom perviga tudi
jeft v nebelih prasnoval. V drufhtvu Jesuil-
fhkim imajo navado, de vlak tovarfli sa vfak
mefez poiebniga patrona vsdigne, in $ta-
niflav je bil vsdignil tifti mefez fvetiga niar-
ternika Laurenzja. Staniflav je pilal pilm°
fvoji Materi Marii Devizi. v kterim jo je
profil, de bi mu to dolegla, de bi ta njen
prašnik v nebelih vidi!, v^ivetiga Laurenzja
dan je fhel k fvetimu Obhajilu, in potem je
profil tega fvojiga, patrona, de bi srozhil lo
pifmo Materi boshji, in de bi profil sanj, de
bi ga prefveta Deviza uflifhala. In lej, lj ie
tifti vezherjesbolel, in deliravno bolesen nibiln
huda, je pitani f la v vender sa terdno veroval,
de je uflifhan, in de bo kmalo umeri. Ko l e

213

je mogel v polteljo vlezhi, je vefel s vefelim
oblizhjem saklizal: S te poftelje ne bom nizh
vezh vftal. Patru Klaudiju Akvaviva je re¬
kel: Jeli menim, de mi je fveti Laurenz od
Marije to gnado dofegel, de bom prašnik
nebovsetja Marije Devize pri nji v nebelih.
Is teh befedi li pa vender njegovi tovarfhi
nizh nifo fturili. Pred prasnikam ta dan ni
bila bolesen fhe nizh lmjfhi, pa vender je
rekel fvetnik enimu bratov, de bo fhe tifto
nozh umeri. Tovarfh mu na to odgovori:
Ljubi moj brat, vezhi zhudesh bi vender
bil, zhe bi ti sa tako majhino bolesnijo
umeri, kakor pa zhe bi osdravel. Pa komaj
je poldne preteklo, je padel v mervafhko
oinedlevzo, mersel pot je po njem ftopil, in
vfe mozhi je sgubil. ^iuperiorja, ki je bil k
njemu prifhel, je profil, de naj dovoli, de
ga na tla poloshe, de bo kakor fpokornik
mogel umreti, kar mu je bilo tudi dovolje¬
no, in je bil na gol flamnizo poloshen. Na to
fe je fpovedal, in je prejel 1'veto Popotnizo.
Vii fo mogli jokati, sakaj, ko fo bili fveto
refhnje Telo k njemu prinefli, fo ga vidili
vfiga s nebefhko fladkoftjo napolnjeniga,
njegovo oblizhje je bilo od ljubesni boshje
tako ushgano, de je bil kakor Seraf. Pre¬
jel je tudi fveto poflednje Olje, in fvoje ozhi
je sdaj v nebefa obrazhal, sdaj v podobo

214

Marije Devize, ktero je v rokah dershal,
jo kufhval in na ferze pritifkal. Patrov edin
ga je prafhal zhimn nm je paternofliter, ki
ga je imel okoli roke ovitiga, ko ga ne
more moliti. iSvetnik mn je odgovoril: Ve¬
leli me in troflita, sa to, ko je moje Ma¬
tere. Oh, koliko bolj velel bolh kmalo, je
rekel pater, ker jo bolh kmalo v nebelih
vidil, in ji roko kulhnil! Na to je bilo lerze
mladenzhovo vle vneto od ljubesni, povsdi-
gnil je Iv oj e roke nakvifhko, in je s tem
hotel na snanje dati, kako siieli Ikoraj pri
Ivoji ljubi Materi biti. Potem le mu je pri-
kasala Marija Deviza, kakor je povedal lam
prizhijozhim, in kmalo na to, 15. velkiga
lerpana, ko le je komaj dan napozhil, je
kakor Ivetnik, s ozhmi v nebela vpertimi,
dulho isdihnil, de le kar ni sganil, tako de
lo Ihe le po tem, ko lo mu podobo Matere
boshje dali kulhuiti, in le ni premaknil,
Iposnali, de je she odlliel v nebela, kulhnit
noge Ivoji preljubi Kraljizi.

Molitev.

O prelladka Golpa, in Mati nalha!
Ti li she sapultila seinljo, li she prilhla v
Ivoje Kraljeltvo, kjer iedifh Kraljiza zhes
angelike kore, kakor poje [vet a zerkev:
Povsdigujena li zhes kore angelov

— 215

v nebefhko kraljeftvo. Mi greflmiki
dobro vemo, de te nifmo vredni imeti tukej,
v tej tanini dolini. Pa vemo tudi, de ti v
fvoji vifokofti naf nifi posabila, in de v tako
velizhaftvo povsdignjena, nifi sgubila ufmi-
ljenja do naf ubogih Adamovih otrok, te-
muzh ga fhe le vezli imafli. Oberni toraj
s vifokiga trona, na kterim kraljujefh, o
Marija, fvoje miloftive ozhi tudi na naf, in
utonili fe naf. Le fpomni fe, de li nam pri
fvojim odhodu is tega fveta obljubila, de
naf ne bofh posabila. Varuj naf, in poma¬
gaj nam. Poglej, v kakfhnih viharjih in v
kakfhnih fkufhnjavah fmo vedno, in bomo,
dokler ne pritezhe konz nafhiga shivljenja.
§kos saflushenje fvoje fvete fmerti nam sa-
dobi fveto lianovitnoft v boshji prijasnofti,
de bomo na sadnje v gnadi boshji is tega
fveta odfldi, in tako enkrat prifhli tudi mi
tebi kufhnit noge v nebefih, kjer fe bomo
pridrushili fvetim duhovam, tebe, kakor fi
vredna, hvaliti in tvojo flavo prepevati. Amen.

O fmo prernifhljev ar)j e.

Drugo sa prašnik nebovsetja Marije.

l.Kakozhaftitljivjebilnebohod
Marije Devize;

•216

2.  kako vifok je bil t r o n, na kte-
riga je bila v nebefih povikfhana.

Po vli pravizi fe sdi, de bi naf nebo-
vsetja Marije Devize prašnik (Veta zerkev
bolj imela napeljevati na jokanje, kakor na
vefelenje, ker je ta naflia prefladka Mati
fhla is tega fveta, in naf je sapuftila s
fvojo drago prizhjozhnoftjo, kakor govori
fveti Bernard: ..Bolj, fe sdi, nam je jokati,
kakor fe vefelili.“ Vender naf fveta zerkev
opominja k vefeljn: „ Vefelimo fe vli v Go-
fpodu, ker prašnik obhajamo na zliaft pre-
fvete Devize Marije.^ In po pravizi: Zlie
mi to fvojo Mater ljubimo, moramo bolj ve-
feli biti savoljo njene zliafti, kakor savoljo
fvojiga trofhta. Kter lin bi fe ne vefelil,
zhe fe tudi od Matere fvoje lozlii, zlie ve,
de gre sato od njega, de bi kraljeftvo v
pofeft vsela? Marija gre danli, de bo kro¬
nana Kraljiza nebel; ali je mogozhe, de
bi mi sato vefeliga prašnika ne prasnovali,
zhe jo refnizhno ljubimo? Vefelimo fe vli,
vefelimo fe. Ln de bomo savoljo njeniga po-
vikfhanja bolj rasvefeljeni, premiflimo per-
vizh, kako zhaftit je bil nebohod Marije De¬
vize , in drugizh, kako vilbk je trou, na
kteriga je bila v nebelih povikfhana.

Pervi od/lavik.  Po tem, ko je bil Je -

217

suf Kriftuf, liafh Svelizhar, dopolnil delo na-
fhiga odrefhenja s fvojo fniertjo, fo hrepe¬
neli angelzi v nebelih po njem, sato fo ga
neprenehama profili s Davidovimi befedami:
Pojdi gori, Gofpod v fvoj pozhitik,
ti in fkrinja tvojiga pofvezhenja.  (TPf.
13, 8.) Povsdigni fe, Gofpod, sdaj, ko
li she odrefhil ljudi, pridi k nam v fvoje
kraljeftvo, in vsemi s feboj shivo f^krinjo
fvojiga pofvezhenja, to je fvojo ljubo Mater,
ki je od tebe pofvezhena fkrinja, ki li pre¬
bival v nji. 'fe befede fveti Bernard angel-
zam da na jesik: „Naj pride gori tudi Ma¬
rija, tvoja prefveta Mati, pofvezhena v tvo¬
jim fpozhetji.“ Sdaj je hotel Gofpod fpolniti
shelje teh nebefhkih prebivavzov; in je po-
klizal Marijo v nebela. Zhe je Bog hotel,
de je bila fkrinja savese s veliko zhaftjo v
Davidovo mefto nefhena: In David, in
žela hiflia Lsraelova fo peljali fkri-
njo Gofpodovo s jukanjem, in s gla-
fam trobente;  (4. Kralj. 6.) s koliko ve¬
zlo zhaftjo in velizhaftvam je hotel fhe le
napraviti nebovsetje fvoje Matere! Prerok
Elija je bil v nebo vset na gorezhim vosu,
kteri, kakor pravijo uzheniki, ni bil nizh
drusiga, kakor truma angelov, kteri fo ga
kvifhko liefii. „Tebe pa v nebefa nefti, o
Mati boshja, govori abat Rupert, ni bil

218

sadofti en fam ognjen vos, teinuzh s Kra-
ljam, tvojim $inam, je prifhla vfa truma ne-
befhkih angelov.

Ravno teh mifel je fveti Bernardin »Si-
jeufki, de je namrezh Jesuf, Mariin neboliod
poflaviti, fam prifhel is nebef naproti, in jo
je fpremil. Sato, pravi fveti Anselm, je
hotel nafh Svelizhar pred fvojo Materjo
v nebefa iti, de bi ji bil v kraljeftvu bosh-
jim fedefh pripravil, in de bi bil njen nebo-
hod s tem poflavil in pozhaftil, de jo je fam
s vlirni fvojimi angelzi fpremil. In fveti Pe¬
ter Damiani, ko premifhljuje zhaftitoft vsetja
Marije Devize v nebo, pravi, de je bilo
nebovselje Marije Devize fhe zhaftitljivfhi.
kakor neboliod Jesufov, sakaj Svelizharju
fo prifhli naproti farni angelzi, Materi pa
je jirifhel naproti »Sin fam, s vlo nebefhko
trumo angelov in fvetnikov. »Salo tudi ahat
Guerik Jesufu te befede na jesik da: De
bi Ozheta zhaftil, lim prifhel na fvet, de
bi pa Mater zhaftil, lim fhel v nebo, de bi
ji tako mogel is nebef naproti priti, in jo
zhaftitljivo v nebefhko zhaft fpremiti.

Premiflimo tedej, kako je prifhel Sve¬
lizhar is nebef fvoji Materi naproti, in ko
jo je frezhal, ji te befede govoril: V ft a n i 5
hiti moja prijatliza, moja golobiza,
moja lepa, in pridi. Sima je pretekla,

219

in prefhla. (Vik pef. 2. 10.) Pridi moja
ljuba Mati, moja lepa, moja zhifta golobiza;
sapufti to dolino fols, kjer (i toliko terpela
is ljubesni do mene. Pridi s Libana mo¬
ja nevefta, pridi s Libana, kronana
bofh.  (Vif. pef. 4, 8.) Pridi s dufho in s
telefam, de bolh prejela plazhilo sa fvoje
fveto slavljenje. Zlie li veliko terpela na
semlji, je vender tudi neisrezheno veliko
vefelje in velizhaftvo, kteriga lim ti v ne¬
belih pripravil. Pridi, de bofh fedela pri
meni, pridi de prejmefh krono, ktero ti bom
dal kakor Kraljizi nebel' in sernlje. Lej, sbe
je sapuftila Marija semljo, fpomni fe tolikih
gnad, ki jih je tam od Gofpoda prejemala,
ljubesnivo in milo le fhe osre na njo, ker
toliko ubogih otrok v nadlogah in nevarno-
ftih na nji Sapu Iti. Jesuf ji poda roko, in
mila Mati fe vsdiguje kvifhko,  she gre fkos
oblake, she plava fkos svesdifhe. She je
prifhla pred vrata nebefhke. Kadar kralji
pridejo v mefto kraljeftvo v pofeft jemat, ne
gredo fkos meftne vrata, ampak vrata fe
Inamejo, ali pa kralj gre zlies vrata v mefto.
Sato fo angelzi, kader je Jesuf Kriftuf v
nebela fhel,  vpili: ^»nemile, poglavar¬
ji, fvoje vrata, vsdignite fe vrata
vezhne, in Kralj zhafti bo notri fhel.
CPU. 23.) Ravno tako sdaj, ko gre Marija

220

v pofeftvo jemat kraljeftvo nebefhko, krizhe
angelzi, kteri jo fpremljajo, unim kteri fo
snotraj: ^Snemite, poglavarji, fvoje
vrata, in vsdignite fe vrata vezhne,
in bo fhla notri Kraljiza zhafti.

Lej, sdaj she gre Marija v fvoj ne-
befhki dom. Kakor premifhljuje Origenes, fo
nebefhki duhovi, ko fo jo vgledali tako lepo,
tako zhaftitljivo, prafhali s enim glafam an-
gelze, kteri fo jo fpremili: Kdo je ta,
ktera is pufhave pride, s flaftjo pre-
napoljnena, naflonjena na fvojiga
ljubi  ga? ("Vif. pef. 8, o.) Kdo je ta pre¬
lepa ftvar, ki pride is pufhave semlje, is
kraja ternja in ofata? Pa pride tako zhifta,
tako zhednolt bogata, naflonjena na fvojiga
ljubljeniga Gofpoda, kteri jo s tako zhaltjo
fpremlja? Kdo je? Angelzi, kteri jo fprem¬
ljajo, odgovore: To je Mati nafhiga Kralja,
in naflia Kraljiza, shegnana med shenami;
gnade polna, fvetniza fvetnikov, boshja ljuba,
neomadeshana, golobiza, narlepfhimed ftvar-
mi. Na (o sazlino fveti duhovi jo blagorvati,
jo hvaliti in ji prepevati bolj po pravizi,
kakor fo nekdaj judje peli Juditi: Ti zliaft
Jerusalerna, ti vefelje Israela, ti
z h e f h e n j e nafhiga  1 j u d f( v a. £ Jud. 1 o,
10.) Oh nalha Gofpa in Kraljiza, ti flava
nebef, vefelje liaflie deshele, ti fi zhaft naf

221

vfih; ti ii vfelej od naf s vefeljem fprejeta,
li vfelej posdravljena; lej, tukej je tvoje
kraljeftvo, lej, mi vfi fmo tvoji podloshni, na
tvoje povelje pripravljeni tebi ftrezhi.

Na to lo prifhli jo fprejet in jo po-
sdravit kakor fvojo Kralj izo vfi fvetniki,
kteri fo takrat bili v nebelih. Prifhle fo fve-
te devize: Vidile fo jo h z h ere in jo
prefrezhno imenovale, — in lojo
zhaftile.  ( Vif. pef. 6, 8.) Mi, fo dja-
le, fmo tudi kraljize tega kraljeftva, pa
ti, o prefveta Golpa, ii nafha Kralj iza;
ker li bila ti perva, ki ii nam sgled dala,
fvoje devifhtvo Bogu polvetiti: mi vfe te
sa to zhaftimo in hvalimo. Potem fo pri¬
fhli jo fprejet fveti fpovedvavzi, jo po-
sdravit kakor fvojo uzhenizo, ki jim je s
fvojim fvetim slavljenjem poka,sala toliko
lepih zhednoft. Prifhli fo tudi fveti marter-
niki jo fprejet kakor fvojo Kraljizo, ker jim
je s fvojo veliko ftanovitnoftjo v britkoftih
terpljenja njeniga »Simi pokasala, in s fvojim
saflushenjem pridobila ferzlmoft dati fvoje
shivljenje sa vero. Tudi fveti Jakob, edin
ismed apoftelnov, kteri je bil takrat she v
nebelih. ji je prifhel naproti, in jo je sa-
hvalii v imenu drusih apoftelnov, sa vfe po-
mozhi in dobrote, ktere jim je na semlji
fkasovala. Tudi preroki fo prifhli Mater

222

boslijo pozhaftit in ji pravijo: Ti, o mogozh-
na Kralj iza, li ti (ta, ktero fmo v fvojim
prerokvanji osnanovali. Sveti ozhaki pridejo
in pravijo: Ti, o Marija, li bila nafhe upanje,
po kterim fmo tako dolgo in tako mozlino
sdihovali. Pa nar bolj ferzhno fo jo sahva-
lili naflii pervi ftarifhi Adam in Eva rekozh:
Ljuba Hzhi, ti li krivizo popravila, ktero
fva midva zhlovefhkinui rodu burila; ti li
fvetu tifti shegen nasaj dobila, kteriga fva
s fvojo krivizo sgubila; fkos tebe fva sve-
lizhana, bodi salo hvaljena vekomaj.

Tudi fveti §>imeon je prifhei kuflinit
noge Marii, in fe s velikim vefeljem fpomni
tiftiga dne, ko je Jesufa is njenih rok v
narozhje vsel. ^veti Zaharija in fveta Elisa-
bet fta prifhla, in Devizo Marijo vnovizh
.zahvalila sa ljubeznivo obifkanje, ko je tako
polna ponishnofti in ljubesni v njuno hifho
prifhla, in jima toliko gnad rasdelila. ^veti
Janes kerftnik jo je pofebno zahvalil, de
ga je s fvojo befedo pofvetila. Pa kako bi
mogel vredno popifati f— hod Marije Devize
s njenimi ftarifhi, fvetim Joahimam in fveto
Ano? Oh, s kakfhno ljubesnivoftjo fta jo
pozdravila in pozhaftila ! O preljuba Hzhi,
fta rekla, kako frezhna fva bila 7  ko fva
tako Hzher imela! Bodi sdaj najna Kraljiza,
ker li Mati nafhiga Boga; tako te sdaj po-

223

sdraviva in pozhaftiva. — S nar bolj priferzh-
no ljubesnijo pa jo je fprejel njeni shenin,
fveti Joshef. Kdo bo popifal vefelje, kteriga
je ta fveti ozhak obzhutil, ko je vidil fvojo
nevefto tako zhaftitljivo v nebefa priti, ker
jo je fposnal Kraljizo viih nebef? Priferzhno
Ijubesnjivo ji je rekel: Preljuba Kraljiza,
predraga nevefta, kako mi je mogozhe naflii-
ga Boga sad o Iti sah valiti, de me je buril
tvojiga shenina, ki li refnizhna njegova Mati ?
$kos tebe lini imel frezho, na fvetu pri nebefh-
kim Detetu ki je zlilovefhko naturo nafe
vselo, prebivati, in mu ftrezhi, ga toliko¬
krat v narozhje vseti, in toliko pofebnih do¬
brot od njega prejemati. Oh prefrezhne ure,
ktere fim v slavljenji Jesufu in tebi, moja
fveta nevefta, ftregel! Lej, tukaj je najni
Jesuf; vefeliva fe, de ne leshi vezli v hlevu
na terdi flami, kakor enkrat v Betlehe¬
mu , de ne shivi vezli ubog in sanizhvan
v revni hifhizi, kakor je kdaj shivel s nama
v Nazaretu 5 de ni vezli pribit na framotni
krisli, kakor takrat, ko je sa svelizhanje
fveta na njem umeri: ampak de sdaj kralju¬
je na defnizi vezhniga Ozheta, kakor kralj
in Gofpod nebef in semlje. Nikoli vezli, moja
Kraljiza, fe ne bova lozhila fpred njego¬
vih nog, kjer ga bova hvalila in molila
vekomaj.

224

Na to fo jo fprejeli vii angelzi, in ona,
vifoka Kralj iza, je sahvalila vfe sa pofebno
pomozh, ktero lo ji na semlji f kašo vali 5  po¬
febno je sahvalila angela Gabriela, kteri
je bil prefrezhni osnanovaviz vfe njene frezhe,
ko ji je bil prifhel povedat, de je Mati
bosbja poftala.

Potem je prefveta Deviza Marija po-
nishno na kolenih molila vligamogozhniga
Boga, in je ponishana v fvoj nizh, ga sa¬
hvalila sa vfe gnade ji is sgol dobrote do¬
deljene, pofebno pa sa nar vezhi gnado,
de jo je Mater 1'vojiga vezhniga Nina fturil.
Naj li mifli, kdor li more, s kakfhno lju-
besnijo jo je shegnala fveta Troj iza; mifli
fi, kako je fprejel vezhni Ozhe fvojo Hzher,
vezlmi Nin fvojo Mater, fveti Duh fvo¬
jo nevefto. Ozhe jo je kronal s fvojo ino-
gozhnoftjo, ktere jo je vdeleshil, Nin s fvojo
modroftjo, fveti 'Duh s fvojo ljubesnijo. Vfe
tri boshje perfhone fo jo fturile Kraljizo ne-
bef in semlje, fo ji odiozhile fedesh na def-
nizi Jesufovi; fo sapovedale angelzam in
vlim ftvarem nji, kakor fvoji Kraljizi, flu-
siliti, in pokorfhino fkasovati. — Premiflinio
sdaj kako vifok je bil tron, na kteriga je
bila Marija v nebelih povsdignjena.

Drugi odftavik.  Zhc zhiovefhka pa¬
met, po befedah fvetiga Paula ne more sa-

225

popafti nelkonzhne llave, ktero je Bog tiftim
pripravil, kteri fo ga na semlji ljubili, kdo
1)0 fhe le mogel sapopalti, kakor govori fveti
Bernard, kaj je Bog pripravil tiffi, ktera ga
je rodila! Kakfhno velizhaltvo je ihe le pri¬
pravil fvoji preljubi Materi, ktera ga je na
semlji bolj ljubila, kakor vli drugi ljudje,
ktera je od perve prizlie fvojiga Hvaljenja
Jesufa bolj ljubila, kakor vli ljudje in vli
angelzi fkupej! Toraj prav govori Iveta zer-
kev, ko pravi, de ker je Marija Boga bolj
ljubila, kakor vli angeli, je tudi zhes vfe an¬
gele v nebelih povsdignjena: „Povsdignjena
je boshja Porodniza zhes kore angelike v
uebefhko kraljeftvo. 44  Nato pravi tudi Guili-
elm abat, de je povsdignjena Mati boshja
zhes angelike kore, tako de nad leboj nima
nikogar drugiga, kakor lamiga Jesula, IVoji-
ga >Sina.

Uzheni Gerson terdi, de, zhe le po
nauku Ivetiga To m avba Akvinlkiga in Ive-
bga Dionisija rasdele vle verlte angelov in
Cvetnikov v tri golpoltva, ima Marija fvoje
laltno golpoltvo, ktero je pervo sa golpolt-
'am boshjim. Sveti Antoniu Ih e priltavi,
( je, zhe je golpa veliko viklhi kakor dekla,
le tudi velizhaltvo angelzov s velizhaltvam
Marije Devize ne more meriti. „Marija De-
v *za je Golpa angelov, toraj je bres pri-

226

mere zhes vfe gofpoftva angelov povikfha-
na.” De to sapopademo, fe moramo fpomniti
befed Davidovih, ki pravi, de je ta Deviza
poftavljena na d e lit iz o fvojiga $ina: Kra¬
lj iz a ftoji na tvoji delni  z i. (P 11. 44.)
To fveti Atanasij rasloshi rekozh: Marija
je poftavljena na defnizo boshjo.

Gotovo je, pravi fveti Ildefons, de fo
dobre dela Marije Devize dobre dela vlili
fvetnikov nefkoiizhno dalezh prebegle, sato
fe pa tudi velikoft plazhila in velizhaftva,
ki ga je sanje dofegla, ne da rasumeti. In
zhe je po befedah fvetiga Paula gotovo, de
Bog po saflushenji povrazhuje: vSleher-
nimu bo povernil po njegovih  d e lih  j
(Hirnl. 2 , (>. ) je po nauku fvetiga Tomasha
tudi gotovo, de je prefveta Deviza Marija,
ktere saflushenje je vezhi, kakor saflushe-
nje vfih ljudi in angelov, zhes vfe nebefhke
verfte povsdignjena. S eno befedo, fveti
Bernard pravi, de moramo zhaft, ktero j e
Marija v nebelih dofegla, po gnadah meriti,
ktere je na semlji sadobila.

Uzhen pilar, pater Kolombiere, pravi,
de je velizhaftvo Marije Devize v nebelih
popolno velizhaftvo, v zhimur fe od veli¬
zhaftva vlili drusih fvetnikov raslozhi. Bp*
je, de fvetniki v nebelih popolnama mir in
fpolnjeno sadovoljnoft vshivajo •,  pa vender

227

je tudi ref, de nobeden ismed njih tifte
zhafti ni dofegel, ktero bi bil lahko saflu-
shil, ako bi bil Bogu bolj svefto flushil, ako
bi ga bil bolj ferzhno ljubil. Deliravno tora j
fvetniki v nebelih nizii vezli ne shele, kakor
kar vshivajo, bi pa vender faj mogli fhe
vezlii velizhaftvo skeleti. Tudi je ref, de
grehi, ktere je kdo na fvetu fturil, ali zhaf,
ki ga je sapravil, v nebelih nobene brikofti
vezh ne fture: pa vender fe ne more tajiti,
de da nar vezhi vefelje v nebelih, zhe je
kdo fhe vezh dobriga fturil, zhe je nedolsh-
noft ohranil, zhe je s fvojim zhafam mo¬
dro obrazka!. Marija v nebelih nizh vezh ne
skeli, sakaj sa njo ni nizh vezh, kar bi
fflogla posheleti, Kter fvetnik v nebelih, pravi
k Augufhtin, zhe bi bil prafhan, ali je fturil
kak greh ali ne, bi mogel odgovoriti, de
ne, sunaj Marije Devize? Po nauku Tri-
denfhkiga sbora je gotovo, de Marija ni¬
koli nobene krivize, nobeniga nar manjfhiga
pregrefhka ni fturila; nikoli ni gnade boshje
sgubila, nikoli je otamnila, pa tudi nikoli
nobene nepridama samudila; nikoli ni dopri-
nefla nobeniga djanja, ktero bi bilo bres
saflushenja; ni fpregovorila befedize, ni imela
nobene mifli , nikoli ni isdihnila, de bi ne
kila vfelej vezhi zhafti boshje ifkala; s eno
kefedo, nikoli ni omersnila, nikoli ni pre-

i5 *

228

jenjala s Bogam fe zhedalje bolj sediniti,
nikoli nizli ni sanikerno samudila. Na to
visho je Marija boshji gnadi po vlili fvojih
niozlieh vedno odgovarjala, in je fvojiga
Boga ljubila, le kolikor ga je mogla ljubiti.
8daj v nebelih line rezili Bogu: O moj Bog,
zhe te tudi nilim tako ljubila, kakor li vre-
din, fnn te faj ljubila toliko, kolikor (im
mogla.

»Sveti Paul naf uzlii, de fo fvetniki ras-
lozhne gnade dofegli : Rašlozhenje je
g n ad; tako de je vlak fvetnik s tem, deje
s prejeto gnado delal, v tifti zhednofti vifok
p o Ital: edin v gorezhnofti sa svelizhanje
dufh, edin v tem, de je fpokorno sliivel,
drug, de je hudo terpljenje in martre preftal,
fhe drug, de je v premifhljevanji sliivel.
»Sato fveta zerkev, kadar prašnik kakiga
fvetnika obhaja, od vfakiga pofebej' pravi:
Ni bil najden, kteri bi bil njemu  po¬
dob  in. Po saflushenji fo pa tudi raslozheni
v zliafti v nebelih: Š ves d a nam rez h fe
raslozhi od svesde.  (I. Kor. 15, 41.)
Apoftelni fe raslozhijo od marternikov, fpo-
vedvavzi od deviz, nedolshni od fpokor-
nikov. Marija Deviza pa, ki je bila polna
vlili gnad, je bila tudi v vfaki zhednofti
vikfhi, kakor vlak drug fvetnik. Marija j e
apoftel apoftelnov, kraljiza marternikov, ker

229

je vezli terpela kakor vli oni; je perva med
devizami; je sgled sakonfkih; je sedinila
v febi nar bolj popolnama nedolslmoft s po-
polnama pokorjenjem; v njenim ferzu fo
sedinjene nar ferzhnejfhi zhednofti, ktere
je kdaj kak fvetuik doprinafhak Sato je
rezheno od nje: Kraljiza ftoji na tvoji
defnizi v slatini oblazhilu, obdana
s lepoto;  (Pfl. dl.} ker fo v Marii vfe
gnade, vfe pofebnofti, vfe saflushenje fvet-
nikov sdrushene, kakor govori f. Jurnand.

Kakor fvetloba folnza premaga fvet-
lobo vfih svesd, pravi f. Basilij, tako flava
Matere boslije premaga velizhaftvo vfih dru¬
gih fvetnikov. Sveti Peter Damiani fhe pri-
ftavi, de kakor fvetloba lune in svesd sgine,
kakor de bi jih ne bilo, kadar folnze pri-
fveti, tako satemni flava Marije fvetlobo
vlili fvetnikov in angelzov v nebelih, de fe
fkor ne vidijo. $veti Bernardin »Sienfki in
f. Bernard pravita, de fo fvetniki boshje
flave le nekoliko deleshni, Marija Deviza
pa je boshjiga velizhaltva tako napolnjena,
de fe sdi, de sgol ftvar ne more bolj na
tanko s Bogam sedinjena biti, kakor je
Marija. To poterdijo tudi befede fvetiga Al¬
berta velkiga, kteri pravi, de Marija ve¬
liko bolj bliso in nefkonzhno bolj popolna-
Bia Boga gleda, kakor vfi drugi nebefhki

230

duhovi. č§he vezli pravi fveti Bernardin, de
kakor drugi planeti fvojo fvetlobo od folnza
dobe, tako tudi Cvetniki v nebelih od po¬
gleda Marije Devize dobe vezhi fvetlobo in
vefelje. Na drugim kraji pravi ravno ta
Cvetnik, de je Marija, ko je v nebela pri-
flila, povikfhala vefelje vlili nebefhkih pre-
bivavzov. >Sveti Peter Damiani uzlii, de v
nebelih sa Cvetnike sa Bogam ni nobeniga
vezhiga vefelja, kakor vefeliti fe pogleda te
prelepe Kraljize. Ravno to poterdi tudi Cveti
Bonaventura, rekozli: ..Na Bogam je naflia
nar vezhi flava, in nar vezhi vefelje Marija.

Vefelimo fe toraj s Marijo, de jo je Bog
v nebeCih na tako vifok tron povikilial. Ve¬
felimo fe pa tudi savoljo farnih febe, sakaj
zhe nal’ je nafha Mati, ko je v nebefa fhla,
sapuftila po telefu, naf vender ni sapuftila
s duham ljubesni. Veliko bolj sdaj, ko je
blislieji pri Bogu, in s njim bolj na tanko
fklenjena, posna tudi naflie potrebe, ima
fhe vezhi ufmiljenje s nami, in nam bolj
more pomagati. „A!i li morebiti, sa to, ker
li tako vifoko povsdignjena, o prelveta De-
viza, govori f. Peter Damiani, na nafho
revfhino posabila ? Bog ne daj, pravi daljej
ta Cvetnik, de bi mi kaj taziga miflili, ker
ni mogozhe, de bi tako ufmiljeno ferze po-
sabilo na toliko nafho retfliino. 44  Zhe je

231

bilo ufmiljenje Marije Devize she veliko,
ko je fhe na sem!ji shivela, kako veliko bo
flie le sdaj njeno ufmiljenje, pravi fveti Bo¬
naventura, sdaj, ko Marija v nebelih kraljuje!

Podvershno fe toraj popolnama tej ne-
befliki Kraljizi v njeno ilushbo, dejo  bomo
zliaftili in ljubili, kolikor bolj jo bomo mogli;
sakaj, kakor govori "Rihard, Marija ne dela
tako, kakor drugi kralji, kteri fvojim pod-
loshnim tlake in davke nakladajo, ampak na-
fproti obloshi nafha Kraljiza fvoje flushabni-
ke s gnadami, saflushki in dobrotami. Proli-
mo toraj Marijo s abatam Guerikam: O Mati
milofti boslije, ki she tako bliso pri Bogu
fedilh, kakor Kraljiza fveta na tako vifokim
tronu, naliti fe flave fvojiga Jesufa, in po-
fhlji nam drobtinize, ktere s tvoje rnise pa¬
dajo. Ti fe she vefelifh pri miši Gofpodovi,
Mii pa fmo tukej na semlji kakor lazhni plizhki
pod tvojo miso, in te sa tvojo miloft profimo.

Priffodba.

Pater ^Silvan llazzi pripoveduje, deje
poboshin duhoven, ki je nafho Kraljizo Mari¬
jo pofebno ferzhno ljubil, in je flifhial tako slo
povsdigovati njeno lepoto, imel velike shelje
enkrat to fvojo Gofpo viditi, in jo je savoljo
tega gorezhe profil sa to gnado. Ufmiljena
Mati je ref temu duhovnu po angelu fporo-

232

zhila, de fe mu liozlie prikasali in fe mu
viditi dali, to de s tem pogoj am, de, ko jo
bo vidil, bo oflepel, kar je bil duhoven do-
voljin. Na to fe mu prikashe en dan Ma¬
rija Deviza; on pa, de bi ne bil popolnama
oflepel, jo je od sazhetka hotel le s enim
ozhefam pogledati, potem pa, ko je bil od
njene lepote neisrezheno s vefeljem prefunjen,
jo je hotel tudi s drugim ozhefam gledati,
tode Mati boshja je kar sginila. Kjer Marije
fvoje Kraljize vezli ni vidil, od shalofti ni
jenjal jokati, pa ne sato, de je eno oko
sgubil, temuzli de je ni s obema ozhefama
vidil. Na to je sazliel na novo Marijo profiti,
de bi fe mu vnovizh prikasala, in ni maral
vezli fhe drugo oko sgubiti in popolnama
oflepeti. iSrezhin in vefel bom, je rekel, o
moja Gofpa! zhe popolnama oflepim savoljo
tako lepe prilike, ktera me bo v ljubesni
do tebe vnela, in do tvoje lepote. In lej,
vnovizh ga je rasvefelila Marija, vnovizh
fe mu je prikasala; vender pa, ker Ijubesniva
Kraljiza nikomur nefrezhe ne slieli, mu pri
drugi prikasni ni vsela drusiga ozliefa, te-
muzh mu je tudi perviga osdravila, de jo
je s obema ozhefama gledal.

Molitev.

O velika, o vifokain zhaftitljiva Gofpa!

233

im kolenih pred tvojim tronam te s te doline
fols zhaftirno in povikfhujenio. Vefelimo fe
flave, s ktero te je Gofpod obilno napolnil.
Sdaj, ko fedifh Kraljiza nebef in semlje na
zhaftitljivirn tronu, nikar ne posabi naf, ki
fino tvoji nevredni flushabniki. Osri le s
fvojiga vifokiga troha., na kterim kraljujefh,
s fvojimi miloftljivimi ozhmi na naf uboge
reve. Kolikor blislieje li isvira gnad , toliko
bolj nam jih samorefh pridobiti. V nebelih
veliko bolj posnafh naf ho revfhino, satoraj
nam morefh tudi bolj ufiniljena biti, in nam
bolj pomagati. Stori de bomo na semlji tvoji
svefli flushabniki, de bomo tako mogli v
nebela priti te zhaffit. Ta dan, ko fi ti po-
ftala Kraljiza zeliga fveta, fe ti pofvezhuje-
mo v tvojo flushbo. V  tolikim fvojim vefelji,
rasvefeli ta dan tudi naf,  in vsemi naf sa
fvoje podloshne. Ti li nafha Mati. Oh Mati
prefladka, Mati ljubesniva! lej koliko ljud-
itva obdaja tvoje altarje; vli te prolijo v
fvojih potrebah: edin sa sdravje v kaki bo¬
ksni, edin sa pomozh v nadlogah, edin sa
dobro letino, edin sa frezhin istek kake
pravde. Mi pa te prolimo sa gnade tvojimu
lerzu bolj dopadljive: sadobi nam gnado, de
bomo ponishni, de ne bomo na fvet nave¬
zani, de bomo v voljo boshjo vdani; fproli
nam fveto Ijubesen boshjo, frezhno fmert,

— 234  —

in vezimo svelizhanje; o Gofpa! fturi naf is
grefknikov fvetnike; fturi ta zhudesh, s njim
bolh vezli zliafti pridobila, kakor ko bi o-
sdravila tavshent flepih, in obudila tavshent
mertvih. Ti li tako mogozhna pred Bogam,
dofti je, de rezhefli, de li njegova Mati,
njegova nar bolj draga, njegove gnatle
polna; kaj ti bo mogel odrezki? O lepa
Kraljiza, mi li ne upamo skeleti, de bi te
tukej na semlji vidili, ampak le skelimo v
nebefa priti te gledat; ti pa nam bofk to
gnado sadobila. To terdno upamo. Amen,
amen.

Deveto premifhljevanje.

Od shaloft Marije Devize.

Marija je bila Kraljiza marter-
nikov, ker je bila nje martra daljfhi
in vezki, kakor martre vlili drugih
marter nikov.

Kdo pazli bi mogel tako terdiga ferza
bili, de bi mu ne 1'lila k ferzu preskaloftna
prigodba, ktera fe je nekdaj na fvetu sgo-
dila?  Bila je namrezk enkrat plemenita,
fveta Mati, ki je imela eniga famiga $inu.
Ta $in je bil narljubesnivfhi, ki fi ga mo-

235

remo mifliti, nedolshin, poboshin, lep 5 fvojo
Mater je preferzhno ljubil, tako de je ni
nikoli s nar manjflii rezhjo uslialil, tenuizh
jo je vfelej fpofhtoval, ji pokorfhino in go-
rezho ljubesen fkasoval. >Sato je pa tudi
Mati tega fvojiga »Sina na fvetu zhes vfe
ljubila. Pa kaj le je sgodilo? Sgodilo leje,
de fo tega »Sina njegovi fovrashniki sgol
is nevofhljivofti po nedolshnim obtoshili, in
fodnik, deliravno je njegovo nedolshnoft fpo-
snal in prizhal, ga je vender, de bi njego¬
vih fovrashnikov ne bil rasshalil, v framotno
fmert obfodil, kakorfhno fo hudobneshi she-
leli. Uboga Mati je mogla viditi, kako ji
je bil njen ljubesniv, od nje preferzhno lju¬
bljen §>in v zvetu fvojih let tako po krivizi
in s neufniiljeno fmertjo vset 5 na lramotnim
krishu nanirezh, in pred ozlnni zeliga fveta
je mogel v nar ftrafhnejfhih bolezhinah umreti,
ko je bil she vfo fvojo kri prelil. Kaj pravi¬
le k tej prigodbi, ljube dufhe! Ali je vredna
la prigodba in ta Mati nafhiga ufmiljenja,
ali ne? Sej vefte od koga govorim, vefte,
de tilii »Sin tako neufniiljeno umorjen, je
iiafh preljubesnivi Svelizhar Je.su f : tlita Mati
je bila prefveta Deviza Marija, ktera je is
ljubesni do naf hotla v priziio biti, kadar
je bil ofran boshji pravizi fkos roke hudo¬
bnih ljudi. Gotovo saflushi ta ftrafhna brit-

236

koft, ktero je Marija is ljubesni do naf pre-
ftala, in ktera je bila vezlii, kakor ko bi
bila tavslientkrat mn eri a, jiafhe ufmiljenje
in nallio hvaleshnoft. In ker drugazlii ne
moremo (olike ljubesni poverniti, hozliemo
faj danli nekoliko p remi II iti, kako velike fo
bile te bolezhine, fkos ktere je Marija po-
ftala Kraljiza marternikov. Jeft pravim, Ma¬
rija je pokala Kraljiza marternikov, ker je
njeno terpljenje preleglo terpljenje vfih mar¬
ternikov, sakaj njena martra je bila per-
vizh  nar bolj dolga, in drugi  z h je bila
nar bolj velika.

Perm od/tavif;.  Kakor je Jesuf ime¬
novan Kralj bolezliin, Kralj marternikov,
ker je v Ivo jim slavljenji vezli terpel, ka¬
kor vii marterniki; ravno tako fe tudi Ma¬
rija po pravizi imenuje Kraljiza marterni¬
kov,  in li je saflushila to ime, ker je pre-
ftala nar liujflii martre, ktere je sa njenim
$inam kdaj kak zhlovek preftal. Sato jo
Rihard od f. Lorenza po pravizi imenuje
Marternizo marternikov; tudi befede prero¬
kove fe dajo nanjo oberniti, ki pravi: S
krono britkofti te bo kronal,  (Isai. 22.]
To je, krona, s ktero je bila ta Kraljiza
marternikov kronana, je bila njena bolezhi-
ua, ktera je bila vezlii, kakor bolezhine
vfih drugih marternikov. Ne fmemo dvomi-

237

ti, ali zviblati', de je bila Marija ref mar-
teniiza, kar fprizhajo Kartusian, Pelbart,
Katarin in drugi 5 sakaj bresdvomna refni-
za je, de je sa marterftvo sadofti tolika
bolezhina, ktera samore koga umoriti, zhe
fe tudi finert ne sgodi. Svetiga Janesa
evangelifta kakor marternika zliaftimo, deli—
ravno ni umeri v kotlu vreliga olja, v kteri-
ga fo ga bili vergli, temuzh je, kakor fe
bere, bolj sdrav is kotla prifhel, kakor je
vanj fhel. De kdo zhaft marterftva dofeshe,
je sadofti, pravi fveti Tomash, de je po¬
korili do fmerti, to je, de ima voljo famiga
febe v finert ofrati. „Marija je bila marter-
uiza, pravi fveti Bernard, ne fkos mezli
trinoga, ampak fkos bolezhine ferza. u  Deli-
ravno njeno telo ni bilo umorjeno s roko
rabeljnovo, je bilo vender njeno fveto fer-
ze prefunjeno od bolezhine Jonove fmerti;
ta bolezhina je bila sadofti jo ne enkrat,
temuzh tavshentkrat umoriti. Is tega tedej
fklenemo, de Marija ni bila le v refnizi
marterniza, temuzh de je imela vezli ter-
peti, kakor vfi drugi marterniki, ker je
imela daljfhi terpljenje, kakor oni, tako de
le fme rezili, de je bilo zelo njeno slav¬
ljenje pozhafna fmerti

Kakor fe je po opominvanji fvetiga
Bernarda Jesufovo terjdjenje she s nje-

238

govirn rojftvam sazhelo, tako je Inlo tudi
slavljenje Marije Devize, ki je kotla fvojimu
^inu v vlim enaka biti, neprenehano mar-
terftvo. Ime Marija,  kakor pravi fveti Al¬
bert veliki, pomeni tudi grenko morje,
in sato on befeile Jeremija preroka na Ma¬
rijo oberne, ki pravi: Tvoje po trenje je
veliko, kakor morje.  (Shal. pef. 2. 1.)
Kakor je morje vfe grenko in liano, tako
je bilo slavljenje Marije Devize vfelej polno
britkofti, ker je vfelej terpljenje Odrefheni-
kovo pred ozlani imela. Angel je fveti Bri¬
giti povedal, de je Marija, ki je bila od
fvetiga Duha bolj rasfvetljena. kakor vli
preroki, tudi gotovo bolj  rasumela, kakor
vli preroki, prerokvanje od Melija, ktero
fo oni popifali. Sato je po befedah ravno
tega angela Marija, ki je she pred tiftin*
zhafam, ko je Mati §inu boshjiga poftala,
vedila koliko bo on imel terpeti sa sveli-
zhanje fveta, she takrat sazhela fvojo dolgo
martro, in je terpela s nedolshnim Steli-
zharjem vred, kteri je imel sa ptnje grehe
tako britko frnert buriti.

Pa fhe veliko vezlii je poftala njena
bolezhina potem, ko je bila she Mati tega
Svelizharja. Sato je, ko je vidila pred fe-
boj vfe terpljenje, kteriga je imel ubogi »Sin
preftati, tudi gotovo terpela dolgo martro,

239

niartro bres prenehanja fkos zelo fvoje slav¬
ljenje. Abat Rupert pravi: ...Ti, ki li vedila
prihodno terpljenje fvojiga Sinu, li dolgo
martro predala." Ravno to je poterjeno fkos
prikasen, ki jo je imela v Rimu v zerkvi
Marije, imenovane velike, fveta Brigita,
kjer fo fe ji prikasali Marija Deviza, fveti
►Simeon in angel, ki je imel dolg vef kervav
mezh, s kterim je bilo na snanje dano, kako
grenka in dolga bolezhina bo bodla Marijo
vfe njeno sliivljeuje. S a to Marii ravno ta
abat Rupert te beiede da na jesik: „Dufhe
odrefhene, ljube hzhere, ne milujte me farno
savoljo tifte ure, k toro lim vidila fvojiga
ljubiga »Sinu umreti: sakaj mezh, kteriga.
mi je »Simeon prerokval, preden me je pre¬
hudi, me je pred dolgo pot bolel. Toraj,
kadar lim ga dojila, ofkerbvala, in njegovo
fmert previdila, miflite li, kako dolgo terp¬
ljenje lim preftala. w

Sat o je Marija Imela s befedami Da¬
vidovimi rezili: V bolezhina h je moje
shivljenje isteklo, in moje leta v
s dih vanji.  (Pfl. 30, 12.) In moja bo¬
lezhina je vedno pred mojimi ozhmi.
(Pfl. 37, 18.) Moje shivljenje je preteklo
vfe v terpljenji in v folsah, sakaj moje bo-
lezldne, ktere lim zhutila savoljo terpljenja
fvojiga ljubiga »Sinu, mi nifo nikoli prefhle

240

fpred mojih ozlii, ker lim vidila vedno vfe
britkofti in fmert, ktero je imel enkrat pre¬
kati. Mati boslija lama je enkrat raso dela
fveti Brigiti, de je tildi po fmerti in po ne-
bohodu njeniga §*inu vedno, zhe je jedla ali
delala, fpomin v njegovo terpljenje vfelej
shiv oftal v njenim ferzu. Nato pifhe tudi
Tauler, de je bilo vfe shivljenje Marije De¬
vize neprenehana bolezhina, ker je v nje¬
nim ferzu le shaloft in britkoft prebivala.

Po navadi bolezhine shaloftnili zbal
smanjfha, pri Marii pa ni bilo tako, teinuzh
s zhafarn fo bile njene britkofti flie le zhe-
dalje vezbi. Kolikor bolj je Jesuf raftel na
ftarofti, toliko vezlii je bila njegova lepota
in ljubesnivoft, toliko bolj fe je pa tudi od
druge Hrani bliskala ura njegove fmerti;
ravno tako je bila pa tudi v ferzu Marije
Devize shaloft, de bo tako ljubesniviga »Simi
kdaj sgubila, od dne do dne zhedalje vezbi
in hujfhi. Angel je rekel fveti Brigiti: Ka¬
kor rosita rafte med ternjem, tako je Marija
Deviza rahla na tem fvetu med britkohmi;
in kakor s rosho rafte j o tudi terni, tako j<“
tudi prelepo rosho Marijo, kolikor ftarifbi
je bila, toliko bolj ternje britkoft bodlo.“ —
Ker fmo tako premiflili dolgoft bolezhin Ma¬
rije Devize, preftopimo k drugimu odltavku,
in premiflimo velikoft tijeniga terpljenja.

241

Drugi od/lavik.  Marija saflushi ime,
(le je Kraljiza marternikov, ne le sato, ker
je njena martra daljfhi bila, kakor martra
drusih marternikov, temuzh tudi sato, ker
je bila njena martra nar vezhi. Kdo pazh
more prav rasumeti in sapopafti velikoft Ma-
rijniga terpljenja? Jeremija, fe sdi, ni mogel
nikogar najti, komur bi bil primeril to Mater
bolezhin, ko je premifhljeval njeno veliko
britkoft pri fmerti njeniga vSiiui. Komu te
bom primeril? ali ko m ute podob  n o ft u-
ril, bzhi Jerusalem? — Sakaj kakor
morje je veliko tvoje potrenje.  (Shal.
pel'. 2, 1.) Sato pravi Hugo, ko govori od
teli befedi prerokovih: O prefveta Deviza,
kakor grenkoft morja prefeshe vlako dru¬
go grenkob, tako tudi tvoja bolezhina pre-
leshe vfe druge bolezhine. 44  fjfveti Anselm
pravi toraj, de zbe bi lam Bog s pofebnim
zhiulesham ne bil obvaroval slavljenja Marije
Devize, bi jo bile njene bolezhine vlak zhaf
mogle umoriti. J^veti Bernardin JSieiifki fhe
zlo pravi, de fo bile bolezhine Marije Devize
( ako velike, de, ko bi bile med vfe ljudi
rasdeljene, bi bili mogli prezej vli umreti.

Premiflimo sdaj, sakaj je bila martra
Marije Devize vezhi, kakor martra vlili dru-
s ih marternikov. V pervizh premiflimo, de
fo marterniki terpeli 1'voje martre na telefu

16

242

s ognjem ali mezham, Marjia pa je imela
terpeti fvoje bolezhine v ferzu in diiflii, ka¬
kor ji je bil §>imeon napovedal: In tvojo
laftno dufho bo mezli prefunil.  (Luk.
2, 35.) Kakor de bi ji bil rekel fveti ftar-
zhik: O prefveta Deviza, drugi marterniki
bodo rastergani s shelesnim oroshjem po
truplu, ti pa bolh prefunjena in martrana
po dufbi,  savni jo terpljenja fvojiga laftniga
►J>ina. Kolikor imenitnifhi je dufha od telela,
toliko vezhi je bila martra Marije Devize od
marter drusili marternikov, kakor je rekel
tudi Jesuf fam fveti Katarini »Sienfki, re-
kozh: Med bolezhino dufhe in telefa ni no¬
bene primere. Safo pravi fveti abat Arnold,
de kdor je bil na kalvarii v prizho fvetiga
ofra nedolshniga Jagnjeta, je imel viditi tani
dva altarja, eniga v telefu Jesufa Kriftufa,
eniga pa v ferzu Marije Devize, v kterim
je ravno tifti zhaf, ko je Sin ofroval fvoje
telo v fmert, Marija ofrovala fvojo dufho
s foterpljenjem.

Verh tega govori fveti Antoniu, de fo
drugi marterniki s terpljenjem fvoje laftno
shivljenje ofrali, Marija Deviza pa je terpela,
ker je ofrala shivljenje fvojiga Sinu,  kteri-
ga je veliko bolj ljubila, kakor fvoje slav¬
ljenje. Ona ni le v duhu vliga tega terpela,
kar je njeni §iin terpel na fvetu, temuzli

243

pogled teh bolezhin njeniga ►Simi je obudil
v njenim ferzu fhe vezlii britkoft, kakor ko
bi bila vfe te bolezhine farna na febi ter-
pela. Ne fmemo dvomiti ali zviblati, de je
Marija v fvojim ferzu vfe tifte martre, ktere
je vidita Jesufa ter pet i, tudi farna terpela.
^ fak zhlovek verjame, de je terpljenje otrok
tudi terpljenje mater, pofebno kadar fo ma¬
tere vprizlio pri terpljenji fvojih otrok. Sveti
Augufhtin, ko premifhljuje martre, ktere je
terpela mati Mahabejfkih bratov, ko je vi-
(lila fvoje otroke terpeti, pravi: „Ko je vfe
to vidila, je s vlimi vred terpela, ker je
'le ljubila, je terpela vfe v ferzu, kar fo
oni terpeli na teletu.“ Tako fe je godilo tudi
Marii5 vfe tifte bolezhine, gajshlje, terni,
sheblji, krish, kteri fo mefo nedolshniga
Jesuia terpinzhili, fo ravno tifti zhaf pre-
funili tudi ferze Marije Devize, in fo fpolno-
'ali njeno martro. „On je terpel na telefu,
ona na ferzupravi  fveti Amadej. Tako
pravi fveti Lorenz Juftiniani, je bilo ferze
Marije Devize fhpegel -ali serkalo terpljenja
Jesufoviga, v kterim fo fe vidili pljunki,
saframvanje, tepenje, rane, in vfe, kar je
Jesuf terpel. Sveti Bonaventura opomnuje,
fo bile rane, ktere fo bile po želim shi—
'otu Jesufovim rasdeljene, vfe sdrushene v
tamim ferzu Marije Devize.

16 *

244

Tako je bila Marija Deviza, ki je s
Jesufam vred terpela, v fvojim ljubesni pol¬
nim ferzu gajsliljana, s ternjem kronana,
saframvaiia, na krish perbita. Sato ogovori
ravno ta fvetnik Marijo Devizo, ki jo na
gori kalvarii premifhljnje, ko je pri umira-
jozliim »Sinu ftala, in pravi: „0 moja Gofpa,
povej mi, kje li ftala? Ali morebiti le pod
krisliem? Ne pod krisliem, temuzh na krishu
li bila pribita s fvojim Sinam.“ In Rihard
befedam, ktere govori Svelizhar fkos Isaija
preroka: Grojsdje fini fam tlazhil, in
ismed narodov ni bilo moslia s me¬
noj:  (Isai. 36, 3.j) priftavi: „Ref, o Go-
fpod, de ni bilo mosha pri tebi, ampak sliena
je pri tebi, ktera je vle bolezliine, ktere li
ti na telefu prejel, na fvojim ferzu prejela."

Pa vender vfe to je fhe premalo rezhe-
niga od shalofti Marije Devize, ker je, ka¬
kor lini she rekel, vezli terpela s pogledam
terpljenja fvojiga ljubiga čj»ina, kakor ko bi
bila farna na febi predala vfe bolezliine in
fmert Jesufovo. Erasm, ki fploh od ftari-
fhov  govori, pravi, de oni bolj zlnitijo terp-
ljeiije fvojih otrok, kakor fvoje laiitne bo¬
lezliine. To fzer vfelej ni ref, pa pri Marii
je bilo refnizhno, ker je gotovo fvojiga »Sinu
in njegovo slavljenje nefkonzhno bolj ljubila,
kakor farna febe in fvoje slavljenje, ker bi

245


bila rada tavshentkrat sa njega umerla.
Sato prav govori fveti Amadej, de je sha-
loftna Mati, ko je vidila britko terpljenje
fvojiga Ijubiga Jesufa, veliko vezli terpela,
kakor ko bi bila vfe njegovo terpljenje farna
preftala. To je ozhitno, ker po befedah fve-
tiga Bernarda je duflia bolj tam, kjer ljubi,
kakor kjer sbivi. Ravno to govori Švelizhar
feni, ki pravi: Kjer je vatli saklad,
tam je tudi vatli e ferze. (Luk. 12.)
Zhe je toraj Marija fkos ljubesen bolj sili—
vela v tvojim vSinu. kakor farna v febi, je
mogla tudi veliko bolj terpeti shalofti v fmerti
fvojiga i^inu, kakor de bi bila farna nar
britkejfhi fmert na fvetu preftala.

Sdaj pridemo do drusiga vsroka, sakaj
je bila martra Marije Devize nefkonzlino
vezlii, kakor martra vlili marternikov; ker
je namrezh ona v terpljenji J es ulovi m ve¬
liko terpela, in bres tolashbe terpela. Mar-
terniki fo ref terpeli v martrah, s kterimi
fe jih trinogi terpinzliili, tode ljubesen do
Jesufa jim je fturila vfe njih bolezhine fladke
fe ljube. $veti Vinzenz je terpel v martri,
martra n je bil na teši, rasmefarjen s sheles-
ninii grebeni, shgan s rasbeljenimi plohrtii;
pa vender kaj je bilo? J^veti Augullitin
pravi: „Vidilo fe je, de drug terpi, drug
govori. 44  S tako ferzhnoftjo je trinogu go-

246

voril, in s takim sanizhvanjem bolezhin, de
fe je sdelo, de en Vinzenz terpi, eu Vin-
zenz pa govori, tako ga je Bog s fladkoft-
jo fvoje Ijubesni pokrepzlieval v fredi nje-
goviga terpljenja. Terpel je fveti Bonifazij,
vfe truplo mu je bilo rastergano s sheles-
ninii shebeljmi, ojftre sagojsde fo mu bile
sabite pod nohtove, rastopljen fvinz fo mu
v ufta vlivali, on pa ravno ta zhaf ni pre-
jenjal moliti, rekozh: Salivalim te, Gofpod
Jesuf Kriftuf. Terpela fta fvet Marka in
fvet Marzelian ftoje privesana na fteber, in
s shebeljmi fo jima noge nanj pribili; ko jima
je trinog rekel: „Nefrezhna, fposnajta fvojo
nefpamet, in refhita fe is teh bolezhinfta
odgovorila: „Kaj govorifh od bolezhin? She
nikdar nifva bila na tako vefelih goftel),
kakor sdaj, ko is Ijubesni do Jesufa Kri-
ftufa terpiva." Terpel je fveti Lorenz, pa
ko je bil na roflm pezhen, pravi fveti Leon,
je bil mozhnejfhi plamen notrajne Ijubesni,
kakor unajni ogenj, ki je njegovo telo sligal-
Ljubesen toraj ga je tako ferzlmiga fturila,
de je trinoga drashil, rekozh: „Pezhena je
ena ftran mojiga telela, oberni ga sdaj in
jej, zhe le hozhefh nalititi mojiga mela."
Pa kako je mogel fvetnik v tazih bolezhi-
nah, v tako dolgi fmerti tako vefel biti?
„Sato, pravi fveti Augufhtin, ko od Ijubesni

247

boshje pijan v fvojim terpljenji ni marter
zhutil."

Tako fo fvetniki, kolikor bolj fo .Jesufa
ljubili, toliko manj bolezhin marter in fmert
zhutili; in farno pogledati v terpljenje kri-
shaniga Jesufa, jih je v njih martrah tola-
shilo. Alf je bila pa tudi naflia shaloftna
Mati Marija od ljubesni do Jesufa in od
pogleda njegoviga terpljenja tako potolashe-
na? Nikakor; temuzh ravno njeni {Sin, ki
je terpel, je bil vsrok njenih bolezhin, in
ljubesen, ki jo je imela do njega, je bil njen
nar hujfhi rabelj; sakaj terpljenje Marije
Devize ni bilo drusiga, kakor viditi fvojiga
ljubiga ^inu nedolshniga toliko terpeti. Sato,
kolikor bolj je ljubila, toliko britkejfhi je
bila njena shaloft, in bres tolashbe. Veliko
kakor morje je tvoje potrenje; kdo
te bo osdravil?  Oh Kraljiza nebef! dru¬
gim marternikam je ljubesen tolashila terp¬
ljenje, sdravila njih rane; pa tebi, kaj bo
oflajfhalo tvojo britkoft? kdo bo osdravil
hude rane tvojiga ferza? Kdo te bo o-
sdravil,  zhe je tvoj laftni kSin, kteri bi te
mogel potolashiti, edin vsrok tvojiga terp¬
ljenja, in zhe je ljubesen, ki li jo do njega
imela, tebi marlre delala? Sato fe malajo
drugi marterniki, kakor govori Diez, vfak
s fvojim oroshjem, s kterim je bil martran,

— 248

fveti Paul s mezhem, fveti Andrej s kri-
shem, fveti Lorenz s rofhem; Marija pa fe
mala s mertvim »Sinam v narozhji, ker je
bil le fam Jesui' oroshje njene mar tre, sa-
voljo ljubesni, ktero je imela do njega. S
kratkimi befedami poterdi f. Bernard vfe to,
kar lini govoril, rekozii: „Pri drusih mar-
ternikih je velika ljubesen smanjfhvala bo-
lezhine terpljenja; Marija Deviza pa, ko¬
likor bolj je ljubila, toliko bolj je terpela, in
toliko vezhi je bila njena martra. w

Gotovo je, de kolikor bolj kako rezil
ljubimo, toliko bolj zluitimo shaloft, kadar
jo sgubimo. Bolj naf ushali fmert zbloveka,
kakor fmert kake sbivali, bolj fmert fvojiga
lina, kakor fmert prijatla. Sato pravi Kor-
neli (ja lapide), de zbe bozbemo sapopafti
shaloft Marije Devize pri fmerti njeniga »Sina.
bi mogli sapopafti kako mozhno ga je lju¬
bila. ,,De bofh vedi! kakfhina je bila shaloft
Marije Devize, premifli, kakfhina je bila
njena ljubesen.^ Pa kdo bo mogel smeriti
to ljubesen? »Sveti Amadej pravi, de It e
bile v ferzu Marije Devize dve ljubesni
sedinjene v eno ljubesen do Jesufa, nam-
rezb zhesnaturna ljubesen, s ktero ga je
ljubila kakor fvojiga Boga , in nalurna lju¬
besen, s ktero ga je ljubila kakor fvojiga
§>inu. Is teh dveh ljubesen je pokala v ferzu

— 249

Matere boshje ena ljubesen, pa ta ena lju¬
be,sen je bila tako neismerna, de pravi Gui-
ljelin Parisianfki, de je Marija Deviza Je¬
sti la tako ljubila, kolikor ga more sgol ftvar
nar ferzhnejfhe ljubiti. Sato, po befedah Ri¬
harda, kakor ni bilo Ijubesni, kakor je njena
ljubesen, tako tudi ni bilo bolezhine, kakor
je bila njena bolezhina. Zhe je bila toraj
ljubesen Marije Devize do njeniga $inu ne-
ismerna, je mogla tudi njena shaloft, ko ga
je fkos linert sgubila, neismerna biti. „Kjer
je nar vezhi ljubesen, tam je nar vezlii sha-
shaloftA pravi fveti Albert.

Miflimo li toraj Mater boshjo, ki ftoji
pri fmerti fvojiga >Sinu pod krisham, in po
pravizi obernimo na njo befede Jeremija pre¬
roka, ki pravi: O vi vfi, ki grefte metno
po poti, premillite in poglejte, ali je
bolezhina, kakor bolezhina moja.
(Shal. pef. 1, 11.) O vi vli, kteri grefte
po potu tega slavljenja, in nimate ufmiljenja
s menoj, poftojte malo in poglejte me, ki
umiram prizho fvojiga ljubiga Sinu,  in pre-
miflite potlej, ali fe najde med vlimi sha-
ioftnimi in terpezhimi enaka shaloft, kakor
je moja shaloft. Sveti Bonaventura ji od¬
govori: Nikakor, o shaloftna Mati! nikjer
fe ne najde bolj britka shaloft, kakor je tvoja,
ker fe nikjer ne najde drashji in ljubesnivfhi

250

fin, kakor je tvoj. »Sveti Lorenz Juftiniani
pravi dalej: Nikoli ni bilo na fvetu takiga
linu, nikoli take matere $ nikoli ni bilo take
ljubesni, nikoli take shalofti. Nato. kolikor
ferzhnejfhi je ljubila, toliko globokejfhi je
bila ranjena.

Savoljo tega, li je fveti Ildefons upal
rezili, de ni prevezh, zhe pravimo, de je
shaloft Marije Devize prefegla vfe martre
vlili marternikov vkup. In fveti Anselm pri-
ftavi, de fo nar grosovitnifhi martre, ktere
fo marterniki preftali, majhine in fkoraj nizh
proti shalofti, ktero je Marija terpela. Ravno
tako pifhe fveti Basilij, de kakor folnze
premaga v fvetlobi vfe druge planete, tako
prefeshejo bolezhine Marije Devize, bole-
zhine vlili drugih marternikov. Uzhen pifar
fklene s lepo opombo, de je bila shaloft
Marije Devize tako velika, de je le ona
farna mogla fmert vzhlovezheniga Boga prav
obshalovati.

Tukej fe oberne fveti Bonaventura k
prefveti Devizi Marii, in jo ogovori: „0
Gofpa, sakaj li flda fe ofrat sa naf? Ali ni
bilo sadofti terpljenje tvojiga l^inu, zhe bi
tudi ti, Mati, ne biia k ris liana Oh, pazh
sadolti je bila fmert Jesufova sa odrefhenje
fveta, in tudi sa odrefhenje bres fhtevila
fvetovj pa vender je hotla ta dobra Mati

251

savoljo ljubesni, ktero ima do naf, fkos sa-
flushenje fvoje shalofti, ktero je na gori
kalvarii sa naf ofrala, tudi ona pomagati k
nafhimu svelizlianju. In sato pravi fveti Al¬
bert velki, de kakor fmo hvalo dolshni Je-
sufu sa terpljenje, kteriga je is ljubesni do
naf preftal, tako fmo tudi hvalo dolshni
Marii Devizi sa martro, ktero je hotla pri
fmerti fvojiga Sinu radovoljno sa naf terpeti.
Rekel lim radovoljno,  ker je angel fveti
Brigiti rasodel, de je Marija, nalha Mati,
tako ufmiljena in dobrotljiva, de je hotla
rajfhi vfe britkofti preftati, kakor de bi du-
fhe ne bile odrefhene. Edina tolashba sa
Marijo v velikih bolezhinah, ktere je pri
fmerti fvojiga Sinu preftala, je bilo fposna-
nje, de bo fkos njegovo fmert pogubljen
lvet odrelhen, in ljudje, fovrashniki boshji,
s boslijo pravizo fpravljeni. „VefeliIa fe je
shaloftna. pravi vSimon Kalianfki, ker je bil
darovan Ofer v odrefhenje vlili, s kterim
je bil ferd boshji potolashen.“

Tolika ijubesen Marije Devize saflushi
nafho hvaleslmoft, de premifhljujemo in mi-
lujemo njene bolezhine. Pa ravno nad tem
fe pritoshi Marija proti fveti Brigiti, rekozh:
? ,Gledam po vlili, kteri fo na fvetu, zhe
bodo kteri, ki bi imeli ufmiljenje s menoj,
in bi premilhljevali mojo shaloft, pa le malo

~ 252

malo jih najdeni. Satoraj, o hzlii moja, defi-
ravno jih je veliko, kteri me posabijo, me
faj ti ne posabi; poglej mojo bolezhino, po-
fnemaj jo, kolikor morefh, in shaluj. w  De bi
fposnali, kako dopadljivo je Marii Devizi,
de miflimo na njeno shaloft, je sadofti ve-
diti, de fe je ona farna v letu 1239 pri¬
kazala fedmim fvojih zhaftivzov s zherno
obleko v rokah, in jim je narozhila, de zhe
ji hozhejo dopadljivo ilushiti, naj pogofto
premifhljujejo njeno shaloft, in v njen fpo-
min naj sanaprej nolijo to shaloftno obla-
zhilo. jesuf Kriftuf fam je tudi rasodel fveti
Veroniki is Binafka, de njemu bolj dopade,
de kdo ufmiljenje ima s njegovo Materjo,
kakor s njim farnim; rekel ji je: „Hzhi,
meni fo prijetne folse tozhene nad mojim
terpljenjem, pa vender, ker jeft Marijo fvojo
Mater nefkonzhno ljubim, mi je prijetnifhi
premifhljevanje njene shalofti, ktero je v
moji frnerti terpela.“

Sato fo velike gnade Jesufove oblju¬
bljene zhaftivzam shalofti Marije Devize.
Pelbart pripoveduje, de je bilo fveti Elisa-
beti rasodeto, de je fveti Janes evangelift
Marijo, potem ko je bila v nebefa vseta,
skelel viditi. Poftal je deleshin te gnade,
njegova draga Mati fe mu je prikasala, in
s njo tudi Jesuf Kriftuf. $lifhal je takrat,

253

de je Marija profila fvojiga kSiiiu sa kake
pofebne gnade tiftim, kteri njeno shaloft pre-
mifhljujejo, in de ji je Jesuf obljubil sa tifte
fhtiri poglavitne gnade: 1. Kdor fe bo Marii
savoljo njene shalofti priporozhval, bo vre-
diii, preden umerje, refnizhno pokoro fturiti
zhes fvoje grehe. 2. De bo Jesuf obvaro¬
val tifte v vlih njih britkoftih, pofebno pa
fmertno uro. 3. De jim bo vtifnil fpomin
fvojiga terpljenja, in de jim bo na sadnje v
nebelih dal plazhilo sa ito. 4. De bo take
poboshne srozhil Marii v roke, de bo rav¬
nala s njimi po fvojim dopadenji, in jim
ho sadobila vfe gnade, ktere bo hotla. V
fprizhanje tega glejmo v fledezhi prigodbi,
koliko pomaga k vezhnimu svelizhanji po-
hoshnoft do shalofti Marije Devize.

Pri go dl) a.

V rasodenji fvete Brigite fe bere, deje
bil takrat neki gofpod, kakor po rodu ple¬
menit, tako hudobin in fpazhen po shivljenji.
S hudizhem je bil saveso fturil, in mu fheft-
defet let flushil, in je, kakor vfak lahko
mifli, vedno bi'es fvetih sakramentov shivek
Ko je bil sdaj fmertno sbdlel, mu je Jesuf
hotei fvojo miloft fkasati, in je sapovedal
fveti Brigiti, de naj gre k fvojimu fpoved-
niku, in naj mu rezhe iti k bolniku ga na-

254

pravljat, de fe ispove. Spovednik gre k nje¬
mu, bolnik pa mu rezke, de njemu ni treba
fpovedi, ker fe je vezhkrat i,spovedal. Spo¬
vednik gre drugizh k njemu, pa bolnik je
oftal terdovratin, in fe ni kotel ispovedati.
Jesuf fe vnovizk prikaske fvetnizi, in ji re¬
zke, de naj fpovednika fke enkrat k bol¬
niku napravi. Spovednik gre fke tretjizh,
in pove bolniku rasodenje, ktero je fvetniza
imela, in de je sato tolikokrat k njemu pri-
fhel, ker je Jesuf tako sapovedal, ki mu
hozke ufmiljenje fkasati. Ko je ubogi bolnik
to saflifkal, fe mu je inako fturilo, in je
sazkel jokati. Pa kako, je savpil, morem
jeft ufmiljenje dofezki, ki lim fkeftdefet let
kudizku fluskil, lim bil njegov luskin, in
lim 1'vojo dufko s grekimi kres fktevila ob-
loshil? Moj lin, mu rezke fpovednik, nikar
ne dvomi, nikar ne zviblaj, zke fvoje grehe
obshaljujefh, ti jeft obljubim odpufhenje od
Boga. Grefhnik je sazkel upanje dobivati, in
rezke fpovedniku : Gofpod ozke! jeft lim
miflil, de lim ske pogubljen, in she lim bil
obupal nad svelizhanjem 5 pa sdaj zkutini
shaloft zlies fvoje grehe, ktera mi ferzhnoft
in upanje daje$ toraj, ker me Bog fke ni
sapuftil, fe hozhem ispovedati. In saref fe
je fke tifti dan fhtirikrat ispovedal s veliko
shaloftjo nad grehi, drugi dan je bil obha-

255

jan, in fhefti dan po tem je fpokorin in v
voljo boshjo vdan umeri. Po njegovi fmerti
je Jesuf Kriftuf fpet govoril s fveto Brigi¬
to, in ji je rekel, de je ta grefhnik refhen,
in je sdaj v vizah, de je bil refhen fkos
profhnjo Marije Devize njegove Matere, ker
je ta zhlovek, deliravno je tako hudobno
shivel, vender vfelej v fpominu ohranil njeno
shaloft, in je vfelej, kadar fe je njenih brit—
koft fpomnil, s njo ufmiljenje imel.

Molitev.

O moja shaloftna Mati, Kraljiza mar-
ternikov in bolezhin, ti li toliko objokvala
tvoji ga Jjiina, ki je umeri sa moje svelizha-
nje; pa kaj mi bodo pomagale tvoje folse,
zhe fe pogubim. $kos saflushenje tvoje sha-
lofti mi toraj sadobi refnizhno shaloft nad mo¬
jimi grehi, in refnizhno poboljfhanje slavlje¬
nja, vedno in ferzhno ufmiljenje s Jesnfovim
terpljenjem in s tvojo shaloftjo. In zhe fta
Jesuf in ti toliko terpela sa mene, ki fta
bila tako nedolshna, sadobi mi, de bom jeft,
ki lim pekla vredin, tudi faj nekoliko ter-
pel is ljubesni do vaji. „0 Gofpa, ti rezhem
*s fvetim Bonaventuram, zhe lim te rassha-
lil, rani po pravizi moje ferze, zhe (im ti
pa fiushil, te profim, mi sa povrazhilo daj
rane. Krivizhno fe mi sdi viditi fvojiga Go-

256

fpoda Jesufa ranjeniga, tebe s njim vred
ranjeno, febe pa sdravigaA Poflednizh, o
moja Mati, fkos britkoft, ktero ti obzhutila,
kadar fi vidila lama fvojiga Simi v tolikim
terpljenji na krislm glavo nagniti, in dufho
isdihniti, te prolim, de mi dofeshefh frezh-
no fmert. Ob, ne samudi takrat, o Pribe-
slialifhe grefhnikov, na ftrani ftati moji sha-
loftni in poterti dufhi, kadar bo imela ime¬
nitno pot v vezhnoft naftopiti. Ker bom ta¬
krat morebiti glaf in befedo sgubil, in ne
bom mogel Mižati tvojiga in Jesufoviga
imena, ki fta vfe moje upanje, sato sdaj
klizhem tvojiga Sina in tebe, de mi na po-
mozh prideta tilto uro, in pravim: Jesuf
in Marija, vama isrozhim fvojo dufho. Amen.

Premifhljevanje

zhes vfako fedmerih shalo/i Marije
Devize.

Perva shalolt, prerokvanje fveliga ("Simeona.

V tej dolini 1'ols je vfak zldovek sa jo¬
kanje rojen, in vfak more nadloge terpeti,
ktere ga vfak dan sadenejo. Pa koliko te-
shavnifhi bi bilo nafhe shivljenje, ko bi
vfakteri vedil prihodne nadloge, Mere imajo

257

zhes njega priti! „Nefrezhin bi bil zhlovek,
pravi i^eneka, ko bi v prihodno vidil, pred
nefrezho bi bil she nefrezhin. 44  Bog tako ufmi-
Ijeno s nami ravna, de nam ne osnani na¬
prej krishov, kteri naf zhakajo, sato de,
zhe jih imamo she terpeti, jih vender le en
lam krat terpimo. S Marijo pa ni imel tega
ufmiljenja, ker je ona, od Boga namenjena
Kraljiza bolezhin, in fvojimu lina v vfem po¬
dobna, vedno vidila pred fvojimi ozhmi vfe
britkofti, ktere fo je zhakale, namrezh brit—
kolti terpljenja in fmerti fvojiga ljubiga Je-
sufa. Sveti ^Simeon v tempelnu je vsel v
narozhje boshje Dete, in je prerokval Marii,
de bo ta njeni !§in snamnje vliga soperva-
nja in preganjanja hudobnih ljudi. Poftav-
Ijen je ta v snamnje, kterimu fe bo
soper govorilo.  (Luk. 2, 34.) Ji je pre-
iokval, de bo mezh shalofti prefunil njeno
ferze. In tvojo laftno dufho bo mezh
prefunil.  (Luk. 2, 35.)

Deviza Marija je farna rasodela fveti
Mehtildi, de, ko je to svedila, je bilo vfe
njeno vefelje v shaloft fprebernjeno; sakaj,
kakor je fveta Mati rasodela fveti Teresii,
deliravno je she pred vedila, de bo njeni
$iu fvoje shivljenje sa svelizhanje fveta
°fral, je vender fhe le sdaj svedila, in bolj
tanko fposnala, kakfhine martre in kak-

l 7

258

fhina grosovitna fmert njeniga ubogiga $inu
zhaka. (pposnala je, kako le mu bo v vfih
rezheh sopervalo, kako bodo sopervali nje¬
govim naukam, sakaj nameft verovati v
njega, fo rekli, de Boga preklinja, ko je
uzhil, de je ^»in boshji. Hudobni Kajfesli
namrezh je djal: Boga je preklinjal —
fmerti  je  vre  d in. (Mat. 26, 65. j) Soper
bodo njegovi zhafti, sakaj deliravno je bil
plemenitiga kraljeviga rodu, je bil sanizh-
van kakor priproft. Ali ni to tefarjov
fin?  (Mat. 13, 55.) $ama Modroft je bil,
in fo ga imeli sa neumniga: Kako ume
on pilma, ker fe ni uzhil?  (Jan. 7,
15.) s So ga imenovali kriviga preroka: In
fo ga sakrivali, in ga v obras bili;
in fo ga vprafhali, rekozh: Prerokuj,
kdo te je udaril?  (Luk. 22, 64.) $o ga
sa norza imeli. Ob um mu grej kaj ga
poflufhate?  (Jan. 10, 20.) So mu rekli,
de je pijanz, poshrefhnik, prijatel grefhni-
kov. Glejte zhloveka poshrefhnika in
pijanza, prijatla zolnarjov in grefh-
nikov.  (Luk. 7, 34.) ^5o ga imenovali zo-
pernika. S vikfhim hudizhov isganja
hudi  z h e. (Mat. 9, 34.) $o mu rekli, de
je krivoverz in obfeden. Ali ne govo¬
rimo mi prav, de fi ^Samarijan, in
imafh hudizha?  (Jan. 9, 48.) S eno

259 —

befeclo, Jesufa fo imeli sa tako pregrefhni-
ga in hudobniga zlilo veka, de ni bilo treba
nobene pravde, ga v fmert obfoditi, kakor
fo rekli Pilatushu: Ko bi ta ne bil hu-
dodelnik, bi ti ga ne bili isdali. (Jan.
18, 30.) Sopervano mu je bilo tudi v du-
fhi, ker ga tudi njegov nebefhki Ozhe, de
bi fe praviza boshja sgodila, ni uflifhal, ko
ga je profil: Moj Ozhe! ako je mogo-
zhe, naj gre od mene ta kelih.  (Mat.
26, 39.) Ozhe ga je prepuftil v roke ftrahu,
otoshnofti in shalofti, de je rekel v b ritko (tih:
Shaloftna je moja dufha do fmerti.
(Mat. 26, 38.) Od notrajne britkofti je
kervav pot potil. >S op er vali fo mn, in ga
preganjali poflednizh po telefu in po slav¬
ljenji, ker je sadofti rezheno, de je bil ter-
pinzhen po vlili fvoj ih fvetih udih, po ro¬
kah, po nogah, po obrasu, po glavi, po
želim shivotu, tako dolgo, de je vfo kri
prelil, in na framotnim krishi umeri.

Ko je prerok Nata n Davidu v njegovi
zliafti in imenitnofti osnanil fmert njegoviga
funt: !Sin, kteri ti je rojen, bo u m eri;
(2. Kralj, i  2.) kralj ni vezli imel pokoja,
je jokal, le poiiil, je na tleh leshal. Marija
pa je mirno (prejela novizo od fmerti fvo-
jiga >Sina, in voljno in mirno je nepreneha-
t»a na njo miflila. Tode kako velika je

!7  *

260

mogla biti neprenehama njena shaloft, ker
je vedno vidila pred fvojimi ozhmi tega ljti-
biga »Sinu, ker ga je 1‘lifhala govoriti be-
fede vezhniga slavljenja, ker je premifhlje-
vala njegovo tako fveto shivljenje! Ko je
bil Abraham svedil, de bo fvojiga ljubiga
Isaka sgubil, je pazh veliko britkoft terpel
tifte tri dni, ktere je fhe s njim shivel. 0
Bog! Marija je pa mogla ne tri dni, temuzh
tri in tridefet let tako britkoft terpeti. Pa
kaj pravim tako britkoft? Njena britkoft je
bila toliko vezla, kolikor ljubesnivfhi je bil
njeni »Sin od Abrahamoviga lina. Marija
Deviza je rasodela fveti Brigiti, de ko je
na fvetu slovela, ni imela ene ure, de bi
je ta britkoft ne bila bodla. „Kolikorkrat,
je djala, iim pogledala fvojiga »Sina, koli-
korkrat lini ga povijala , koiikorkrat lini vi¬
dila njegove roke in noge, tolikokrat je
bila moja dufha s novo britkoftjo napolnje¬
na, ker lini miflila, kako bo krishan.“ Abat
Bupert li mifli Marijo, de je govorila med
tem, ko je Jesufa dojila: »Snopek mire je
moj ljubi, na mojih perfih bo p o z hi'
val.  ( V'if. pef. 1, 12.) O moj §in, jeft le
pritifkam v fvoje narozhje, ker li tolik«
ljubesniv; pa kolikor li bolj Ijubesniv toliko
bolj li mi kakor fnopek grenke mire m
britkoft, ko miflim na tvoje terpljenje. Pie -

261

inilhljevala je Marija, pravi fveti Bernardin,
de bo on, ki je rnozh fvetnikov, mogel
umirati 5  ki je lepota nebel, bo mogel vfo
lepoto sgubiti; Gofpod zeliga fveta bo mo¬
gel kakor hudodelnik svesan biti; Jjitvarnik
nebel in sendje bo s ranami obdan; §>odnik
shivih in mertvih bo v Imert oblojen; $lava
nebel bo sanizhvan; Kralj kraljov s ternjem
kronan, in sa norza fturjen.

Pater Engelgrave pillie, de je bilo
Iveti Brigiti tudi rasodeto, de je shaloltna
Mati, ki je vedila kaj bo imel Jesul ter-
peti, ko ga je dojila , millila na sliolz in
jefih; ko ga je povijala, je millila na ver-
vi, s kterimi bo svesan; kadar ga je pelt-
vala, li ga je millila na krish pribitiga; ka¬
dar je Ipal, li ga je millila mertviga. VTe-
lej kadar ga je v luknjizo oblekla, je mi¬
llila, kako mu jo bodo enkrat s shivota po¬
tegnili, de ga bodo krishali; in kadar je
premifhljevala njegove Ivete roke in noge,
je millila na sheblje, kteri mu jih bodo pre¬
bodli. §iveti Brigiti je rekla Marija: „Moje
ozhi lo bile polne lols, in moje lerze je ter-
pelo bolezIiine.“

vrveti evangelift pravi, de je Jesul
raltel kakor na Itarolti, tako tudi
na modrolti in na gnadi pred Bogam
in pred ljudmi.  (Luk. 2, 53.) To hozhe

262

rezhi, de je Jesuf raftel na modrofti in na
gnadi pred ljudmi, kakor fe je ljudem sdelo;
pred Bogam pa, kakor govori fveti Tomash,
tako, de bi bile njegove dela njegovo sa-
flushenje smiraj bolj povikfhevale, zlie bi
mu savoljo tankiga sedinjenja boslije in zlilo-
vefhke nature she od sazhetka ne bila vfa
polnoft gnade dana. Zhe je pa Jesuf raftel
v lpofhtvanji in ljubesni pred drugimi ljudmi,
koliko bolj je pazil raftel pred Marijo! To-
de, o Bog! kolikor je Jesuf raftel pred Ma¬
rijo v ljubesni, toliko zhedalje vezhi je bila
njena slialoft, de ga ima fkos tako groso-
vitno fmert sgubiti; in kolikor fe je bliskal
zbal’ terpljenja Jesuloviga, toliko liujfhi je
mezli od Simeona prerokvan s grosovitno
bolezhino bodel ferze prefvete Matere, kar
je tudi angel fveti Brigiti rasodel, rekozli:
„Tifti mezh bolezhin Marije Devize fe je
vlako uro toliko bliskal, kolikor blisheje je
bil Sin terpljenja. w  Zhe po tem takim nalil
Kralj Jesuf in njegova prefveta Mati nifta
odrekla, is ljubesni do naf vel’ zliaf fvojiga
slavljenja tako hudo slialoft terpeti, ni po
pravizi de mi toshimo, zhe imamo kaj mali-
ga terpeti. Jesuf fe je enkrat krishan pri-
kasal Magdaleni Orsini, Dominikanki, ki je
she dolgo zhala neko britkoft terpela, in ji
je ferzlmoft prigovarjal, s njim na kriški

263

oftati v fvojim terpljenji. Magdalena fe mu
je britko pritoshila, in djala: „Gofpod, ti fi
le tri ure na krishi vifel, jeft pa terpim to
britkoft she toliko let . 46  Svelizhar ji je od¬
govoril: „Oh neumniza, kaj govorifh? Jeft
Inn od tifte prizhe, ko fun bil fpozhet, v
fvojim ferzu ravno to terpel, kar fim terpel
pri fvoji fmerti na krishi . 44  Zhe toraj tudi
mi kake nadloge terpimo, in fe pritoshuje-
mo, miflimo, de Jesuf in njegova Mati Ma¬
rija tudi nam ravno tako govorita.

Prigodba.  Pater Roviglione, tovarfhtva
Jesufoviga, pripoveduje od nekiga mladen-
zha, ki je navado imel, vfak dan obifkati
podobo shaloftne Matere boshje, ki je imela
fedem mezhov v ferzu. Neko nozh je ne-
frezhni mladenzh padel v fmertni greh, in
ko je potem sjutraj fhel podobo Marije Devi¬
ze obilkat,' je sagledal v njenim ferzu ne fe¬
dem, temuzh ofem mezhov. Ko je ftal, in
fe nad tem zhudil, je sallifhal glaf, ki mu
je rekel, de je tift njegov greh ofmi mezh
v ferze Matere boshje sabodel. Vef prepa¬
den in shaloftin gre mladenzh hitro k fpo-
vedi, in fkos pomozh Marije Devize je do-
fegel boshjo miloft in gnado.

Molitev. O moja preljuba Mati, jeft
ti nifim le eniga mezim, temuzh toliko me¬
zhov, kolikor je bilo mojih grehov, fun ti

264

safadil v tvoje fveto ferze. Oh moja Gofpa!
ne tebi, ki li nedolshna, ampak meni, s toli¬
kimi grehi obloshenimu, gre terpeti. Pa, ker
fi ti hotla sa mene toliko terpeti, profan te,
fkos fvoje saflushenje mi sadobi veliko sha-
loft nad mojimi grehi, in poterpeshljivoft v
britkoftih tega slavljenja, ktere bodo vfelej
premajhine sa moje krivize, ker fim fi she
tolikokrat pekel saflushil. Amen.

Druga shaloil, beg Jesufov v Egipt.

Kakor jelen s pfhizo sadet, kamor gre,
bolezhino s ieboj nefe, ker nofi pfhizo, kte-
ra ga je sadela, tako je tudi Mati boshja
po shaloftnim prerokvanji Simeonovim, ka¬
kor fmo vidili v premifhljevanji perve sha-
lofti, s fpominam terpljenja Jesufoviga fvojo
bolezhino vedno s feboj nofila. Helgrin be-
fede is vifoke pefmi: In lafje tvoje glave
fo kakor kraljevi fhkerlat v gube
s vesa  n;  (Aif. pel'. 7 ,  5.) rasklada in pravi,
de fo bili ti rudezhi lafje Marije Devize
vedne mifli na Jesufovo terpljenje, ktere fo
ji neprenehama kri pred ozhi poftavljale,
ktera je imela kdaj is njegovih ran tezhi.
Tako je bil njeni iaftni Sin tifta pfhiza v
1'erzu Marije Devize, kteri kolikor Ijubesniv-
fhi je bil, s toliko vezhi bolezhino je bodel

265

njeno ferze, ker ga je imela kdaj s tako
britko fmertjo sgubiti.

Podajmo fe sdaj k premifhljevanji dru-
siga mezha shalofli, kteri jo je ranil sa-
voljo bega Jesufoviga v Egipt pred fovra-
shnim Herodesliam.

Ko je bil Herodesh saflifhal, de je
prizhakovan Melija rojen, fe je hudo pre-
ftrafhil, de mu bo on kraljeftvo vsel. $veti
Fulgenzij, ki Herodeshu njegov ftrah ozhita,
pravi: ,,Kaj je, de fe tako preftrafhifh, He¬
rodesh? Kralj, ki je rojen, ni prifhel kra-
Ijov s vojfkvanjem premagat , ampak s
fmertjo pod jarm djat.“ Hudobnesh je sato
zhakal osnanila fveti.h Modrih, kje de je
novi Kralj rojen, de bi mu bil slavljenje
vsel; ko je pa vidil, de je od fvetih treh
kraljov sapeljan, je sapoved dal, vfe otroke
okoii Betlehema pomoriti. Sdaj fe je prika-
sal fvetimu Joshefu angel, in mu rezke:
Vftaiii, vsemi Dete in njegovo Ma¬
ter, in beshi v Egipt.  (Mat. 2, 13.)
Gerson pravi, de je fhe tifto nozh fveti
•Joshef to osnanil Marii, in fta vsela Dete
Jesula, in fta fe podala na pot,  kakor fe
fkoraj  ozhilno vidi is befedi fvetiga evan¬
gelija: In je vftal, in vsel Dete in nje¬
govo Mater po nbzhi, in fe je uganil
v Egipt.  (Mat. 2, 14.) O moj Bog! je

266

rekla Marija, po befedah fvetiga Alberta,
ali mora toraj beshati pred ljudmi tifti, ki
je prifhel ljudi odrefhit? J^posuala je slia-
loftna Mati, de fe she sazhenja fpolnovati
nad $inam prerokvanje Simeonovo: P o -
ftavljen je ta v snamnje, kterimu fe
bo soper govorilo,  ker je vidila, kako
Jesufa, komaj de je rojen, she preganjajo,
in mu po shivljenji ftreshejo. Ob, kakfhna
shaloft je mogla biti sa ferze Marije De¬
vize, ker je flifhala, kakor pifhe fveti Ja-
nes Krisoftom, de ji je bilo sapovedano s
§iinam na ptuje beshati: „Beshi od fvojih
ljudi k ptujim, od tempelna boshjiga k tem-
pelnam hudizhov. Ktera britkoft bi bila vezhi,
kakor de mora fhe komaj rojeno Dete, fhe
Materi v narozhji, s ubogo Materjo vred
she beshati. 44

Vfakdo fi lahko mifli, koliko je Marija
terpela na tem potu. Pot v Egipt je bila
dolga; kakor pravi Barrada in drugi s njim,
je bilo po nafhim fto milj, toraj nar manj
tridefet dni hoda. Kakor pifhe fveti Bona¬
ventura, je bila pot huda, nesnana, fkos
gojsde in germovje, kjer ni nizli ljudi pre¬
bivalo. Ravno po simi je bilo,  toraj je mogla
fveta drushina po fnegu in deshji, v vihar¬
jih, po gerdi in blatni poti hoditi. Marija je
bila fhe le petnajft let ftara, fliibka deklic?

267

in tazih potov ne vajena. Nikogar nifta imela,
de bi jima bil ftregel. „Joshef in Marija ,
pravi fveti Peter Krisolog, nifta imela ne
hlapza, ne dekle 5 farna fta bila gofpod in
flushabnik.“ O Bog, kako milo je bilo vi-
diti to flabo Devizhizo, s komaj rojenim Dete-
tam v narozhji, beshati po fvetu! ^veti Bona¬
ventura prafha tukej: „Kaj lo pazli po potu
dobili jefti? kje fo prenozhvali Kaj neki
drusiga fo imeli jefti, kakor kofhzliik terdiga
kruha, ki ga je fveti Joslief nolil, ali po
potu ubogajme fprolil. Kje fo mogli fpati
na tem potu, pofebno v pefheni pufhavi,
kjer ni bilo Jiiflie ne ljudi, kakor na golih
tleh, ali pod kakim drevefam v gojsdu, pod
milim nebefam, v vedni nevarnofti tolovajem
v roke pafti, ali pa od divjih sverin raster-
gaiii biti, kterih je tifti kraj poln. Ko bi bil
kdo frezhal te tri fvete perfhone, imenitnifhi
kakor vli drugi ljudje na fvetu, ali bi ne bil
miflil, de fo to trije berazhi in potepuhi?

Kakor pravita Brokard in Janseni, fo
prebivali Jesuf, Marija in Joslief v Egiptu
v desheli, ktera fe imenuje Maturea; fveti
Anselm pa pravi, de fo bili v meftu Helio-
poli, ktero fe je pred imenovalo Memfi, dan-
danafhni pa Kairo. Lahko li miflimo, kako
revfhino fo mogli tukej terpeti vlili fedem
let, ktere fo, kakor pravijo fveti Antoniu,

268 —

f. Tomash in drugi pifavzi, v Egiptu pre¬
bivali. bili ptujzi, nesnani, bres prihodka,
bres denarjev, bres snanzov, in s teshkim
prisadevanjem fo li komaj vfakdanji kruh
pridobili, kakor pravi fveti Basilij. Ludolf
Sakfonfki pravi, ("reveshi naj le s tem
trofhtajo) de je Marija v Egiptu v taki
revfhini shivela, de vzhafi, ko je bil Jesuf
hudo lazhin, in jo je kruha profil, mu ga
ni imela dati.

Po fmerti Herodeshovi, kakor pifhe 1.
Matevsh, fe je angel fpet prikasal v fpanji
fvetimu Joshefu, iu mu je rekel v .Judejo
fe verniti. Tukej premifhljuje f. Bonaventura
grosno shaloft Marije Devize, ktero je ter-
pela savoljo Jesufa, kteri, ko je bil fhe le
okoli fedem let ftar, je bil prevelik, de bi
ga bila smiraj nolila, in premajhin, de bi
bil zelo pot lam hodil.

Ker tako vidimo Jesufa in Marijo po
fvetu begati, naj nam bo to nauk, de tudi
mi bodimo kakor ptujzi na semlji, nikar fe
ne navesujmo na dobrote tega fveta, ktere
bomo mogli kmalo sapuftiti, in v vezhnoft
fe podati. Tukej nimamo obftojezhiga
mefta, ampak prihodniga ifhemo.  (Heb.
13, 14-3 >Sato pravi f. Augufhtin: „I , o-
potnik li, vidifh, in grefh memo.“ Daljej fe
nam daje tukej nauk, de tudi mi krish ob-

269

jemimo, ker fe na tem fvetu ne more shiveti
bres krisha. čjiveta Veronika is Binafka, Au-
guflitinfka nuna, je enkrat v duhu samaknje-
na fpremila Jesufa in Marijo na begu v Egipt,
in na konzu pota ji je rekla Marija: „Vidifh,
moja hzhi, s kakim trudam frno prifhli v to
deshelo; pomni toraj, de nobedin ne dofeshe
gnad, kteri ne terpi.“ Kdor li hozhe terp-
ljenje tega shivljenja polajfhati, mora Jesufa
in Marijo s feboj vseti. Vsemi Dete in nje¬
govo Mater. Kdor ljubesnivo boshje Dete in
njegovo Mater v fvojim ferzu noli, temu bo
lahko, fladko in prijetno vfe terpljenje. Lju¬
bimo toraj terpljenje, trofhtajmo Marijo, vse-
mimo njeniga Jpinu v fvoje ferze, kteriga.
ljudje fhe dandanafhni s tvojimi grehi pre¬
ganjajo.

Prigodba.  Marija Deviza fe je enkrat
prikasala fveti Koleti, franzifhkanfki nuni, ji
je pokasala v nishkah Dete Jesufa rasme-
larjeno, in je djala: Lej, moja hzhi, tako
delajo grefhniki neprenehama s mojim $inam,
ter ponavljajo njegovo fmert in moje bolezhi-
ne. Hzhi moja, proli sa nje, de fe fpreober-
nejo. — Enako piikasen je imela Johana,
tudi nuna. Ko je enkrat ravno premifhlje-
vala Jesufa od Herodesha preganjaniga, je
saflifhala velik krizh, kakor vpitje vojfha-
kov, kadar koga lovej na to je sagledala

270

Ijubesnivo dete shaloftno in upehano beshati,
ki ji je djalo: Johana moja! pomagaj 'mi,
fkri me! Jeft lim Jesuf Nazarefhki; pred
grefhniki beshim, ki me hozhejo umoriti, in
me preganjajo, kakor Herodesh. Varuj me,
refhi me ti.

Molitev.'O ljuba moja Mati Marija!
Tudi fhe sdaj, ko je tvoj >Sin lkos roke
ljudi umeri, kteri fo ga do fmerti preganjali,
vender ti nehvaleshniki nifo jenjali ga pre¬
ganjati s fvojimi grehi, in tebi, o shalofti
polna Mati, ne jenjajo fhe vezli terpljenja
nakladati. In edin smed njih, o Bog! lim
bil tudi jeft! O moja prefladka Mati! sa-
dbbi mi potok fols, de bom mogel objokati
fvojo nevaleshnolt. In fkos terpljenje, kteri-
ga li na begu v Egipt predala, ftoj meni
na ftrani na poti v vezhnoft, de bom s teboj
fklenjen, fvojiga preganjaniga Svelizharja v
desheli svoljenih vekomaj ljubil. Amen.

Tretja shaloft, snubljenje .Jesufovo v tempeljnu.

k§»veti Jakob apoftel pifhe, de nafha
popolnoft obftoji v zhednofti poterpeshljivofti-
Poterpeshljivoft pa ima popolnama
delo, de fte popolnama in vam nizh
ne manka.  (Jak. 1, 4.) Ker nam je to-
raj Gofpod Bog Marijo devizo v sgled po-
terpeshljivofti dal, je bilo treba, de jo je s

271

terpljenjem obloshil, de bi mogli mi njeno
veliko poterpeshljivoft viditi in pofnemati.
Med njenimi nar vezhimi britkoftmi, ktere
je imela terpeti v fvojim slavljenji, je bila
ta, ktero bomo danli premiflili, namrezh to,
de je bila fvojiga »Simi v tempeljnu sgubila.
Kdor je flep rojen, mu ni ravno tako hudo,
de fvetlobe dneva ne vidi 5  ali kdor je ne¬
kaj zhafa vidil, in le fvetlobe dneva vele-
lil, temu je teshko pri ferzu, kadar oflepi.
Ravno tako tudi nefrezhne dufhe, ktere pre-
flepljene od nezhimerniga vefelja fveta, Bo¬
ga malo posnajo, tudi malo shalofti zhutijo,
kadar ga sgube; kdor pa, rasfvetljen od
nebefhke fvetlobe, je vredin fturjen bil, v
ljubesni fladko prizhjozhnoft bosiijo okuliti,
o Bog, kako britko mu je, zhe kdaj to
fvojo frezho sgubi! Is tega lahko fposnamo,
kako globoko je ranil Marijo, ki je bila
prizhjozhnofti fvojiga Jesula vajena , ta tretji
mezh, ko je bila preljubiga sgubila v Je-
rusalemu, in je bila tri dni od njega od-
lozhena.

§!veti Lukesh pripoveduje v fvojim e-
vangelii (Luk. 2,) de je prefveta Deviza
po navadi vfako leto ob veliki nozhi s fve-
tim Joshefam in s Jesufam tempel v Jeru¬
zalemu obifkvala, in de je, ko je bil Jesuf
dvanajft let ftar, tudi v Jerusalem prifhla.

272

Ker je bil takrat Jesuf v Jerusalemu oftal,
ga Marija ni prezej pogrefhila, ker je mi-
1'lila ?  de je v drufhini drugih fhel. Ko je
bila pa priflda do perviga, prenozhvalifha,
je prafhala po Sinu, in, ko ga ni najdila,
fe je hitro vernila v Jerusalem ga ifkat,
kjer ga je fhe le zhes tri dni nafhla. Pomi-
flimo sdaj, kakfhno britkoft je mogla terpeti
shaloftna Mati tifte tri dni, ktere je s ne-
vefto v vifoki pelini opraflievala ])o fvojim
§inu: Ali nifte vidili tiftiga, kteriga
moja dufha ljubi?  (Vif. pef. 3.) Pa ni¬
kjer ni mogla svediti sanj. S veliko vezlii
britkoftjo, kakor Ruben, ko je fvojiga brata
Joshefa ifkal, je mogla tudi Marija, trud¬
na od dolgiga ifkanja, sdihovati: Deteta
ni vezli, in jeft. kam fe liozhem djati!
(I. Mojs. 27 .)  Mojiga Jesufa ni vezli naj¬
ti, jeft ne vem kaj fhe pozheti, de bi ga
nafhla; in kam liozhem iti bres mojiga Pre-
ljubiga? Pazil ref je Marija te tri dni jo¬
kala, in s Davidovimi befedami sdihovala:
Moje folse  fo  mi  jed  n oz  h in  daiK
ker mi vfak dan pravijo: kje je tvoj
Bog?  (Pfl. 41.) Sato pravi Pelbart, de
shaloftna Mati te tri nozlii ni mogla nizh
fpati, temuzh je vedno prejokala, in Boga
profila, de bi ji vender dal $ina fpet najti,
fvojiga ljubiga Sina famiga je klizaia.

273

pravi f. Bernard, s befedami nevefte v vi-
foki pelini: Povej mi, kje pafefli, kje
opoldne pozhivafh, de fe ne saj dem.
(Vil', pef. 1 , 6 .) Povej mi, moj Sin, kje li,
de te ne bom dalje saftonj ifkala.

Vezh uzhenikov je, ki terdijo, de ta
shaloft Marije ni bila ena smed vezhih, te-
muzh, de je bila nar vezivi med vlimi dru¬
gimi 5  in ref je to. Sakaj pervizli, pri vlili
drusih shaloftih je Marija Jesufa pri febi
imela; ref je terpela, kadar ji je iSimeon v
tempelnu terpljenje prerokval, je terpela tudi
pri begu v Egipt, pa vender je imela vlelej
Jesufa pri febi; ali pri ti shaiofti je terpela
lozhena od Jesufa, ker ni vedila, kje je.
Jokaje je sdihovala: Luzhi mojih o z hi
ni pri meni.  (Pfi. 37.j) Moj dragi Jesuf
je dalezh od mene, in jeft ne vem kje je!
Origenes pravi, de je savoljo Ijiibesni, ktero
je fveta Mati do fvojiga Sina imela, pri ti
sgubi vezh bolezhin preftala, kakor je mar-
ternik kterikoli preterpel v fvoji fmerti. Oh,
kako dolgi fo bili prefveti Devizi ti trije
dnevi, sdeli fo fe ji tri ftoletja; oh grenki
dnevi, ktere ni nafhla nobene tolashbe. Salo
je sdihovala s Jeremijam: Oh, kdo me bo
mogel potrofhtati, ker je tifti dalezh od me¬
ne, kleri fam samore me potolashiti! Sato
fe ne navelizhajo moje ozhi jokanja. Sato

18

274

jokam, in voda tezhe is mojih oziri,
ker je moj troflitar dalezh od mene.
(Shal pef. 1, 16.) Sato je sdihovala tudi
s Tobijam:  Kaj bo vefelje sa mene,
ki v tami fedirn, in fvetiobe neba ne
vidim? (Tob. 6, 11.)

Drugizh je bila ta shaloft Marije nar
vezhi sato, ker je prefveta De viza pri vlili
drugih shaloftih vedila, sakaj in zhirnu terpi,
namrezh sa odrefhenje fveta, in ker je Bog
tako liotel5 pri ti shaloft! pa ni vedila, sa¬
kaj je od fvojiga Sina odlozliena. Presha-
Ioftna Mati je terpela, ko je bila od fvojiga
Jesufa odlozliena, ker je, kakor pravi Lans-
perg, is ponishnofti miflila, de ni vredna
in de ne safluslli vezli daljej s fvojim Sinain
shiveti, in ga kakor predragiga saklada
varovati, in kdo ve, zhe ni tudi  miflila, de
mu morebiti ni sadolli poftregla, de je pre¬
malo sanj fkerbela, in de jo je Jesuf sato
sapuftil. Refnizlmo je, de ni vezhi britkofti
sa dufho,  ktera Boga ljubi, kakor zhe le
boji, de ga je morebiti rasshalila. Od tod
je prilhlo, de Marija pri nobeni drugi sha-
lofti fvoje britkofti Jesufu ni potoshila, ka¬
kor pri ti, ker mu je djala, kadar ga je
bila nafhla: O Sin, sakaj fi nama tako
naredil? Lej, tvoj ozlie in jeft fva te
s shaloft j o ifkaia!  (Luk. 2.) S temi be-

fedanri Marija ni hotla Jesufu ozhitati, ka¬
kor kaki krivoverzi pravijo, ampak mu
je le hotla fvojo veliko shaloft savoljo nje¬
ga sgubljeniga, ki ga je tako ferzhno lju¬
bila, potoshiti. To ni bilo ozhitanje, pravi
lVeti Dionisi Kartusian, ampak le ljubesnivo
potoshenje. S eno beledo, shaloft Marije
Devize je bila ojfter rnezh sa njeno ferze,
kakor je prefveta Deviza fveti Benvenuti na
snanje dala. Ker je namrezh ta fvetniza
enkrat Marijo profila, de bi ji dala tudi nji
nekoliko te shalofti obzhutiti, le ji je pre¬
fveta Deviza prikasala s Jesufam v narozhji.
Benvenuta je obzhutila, neisrezheno fladkoft
v tej prikasni, pa komaj jo je ugledala, je
she sginila fpred nje. Na to je fvetniza tako
britkoli in shaloft v ferzu terpela, de je Ma¬
rijo na pomozh klizala, in jo profila sa mi¬
lo ft , de bi od prevelike shalofti ne umerla.
She le zhes tri dni fe ji je Marija fpet pri¬
kasala, in ji je rekla: „Vedi, moja hzhi,
de je bila tvoja britkoft le majhina merviza
tifte shalofti, ktero lim jeli pri sgubi fvojiga
Sina preterpela . 44

Ta shaloft Marije naj tifte dufhe s trofh-
tam navdaja , ktere sapufhenje duha terpe,
in ne vshivajo fladke prizhjozhnofti boshje,
kakorfhne fo fe kdaj vefelile. Naj jokajo,

276

rija, ko je bila fvojiga Jesufa sgubila. »Serzli-
no naj saupajo, in naj fe nikar ne boje,
kakor de bi bile nriloii; boshjo sgubile, sa-
kaj Bog je lani rekel enkrat fveti Teresii,
de nihzher gnade ne sgubi, tako de bi ne
vedil,.de jo je .sgubi 1: in nobedin ni golfan,
kteri nozhe golfan biti. Zhe tudi ktera du-
fha, ktera Boga ljubi, fvojiga Gofpoda
fpred ozki sgubi, ga sato vender ne sgubi,
is fvojiga ferza. Bog fe vezhkrat le sa. to
fkrije, de bi ga dufha s vezhimi sheljaini
in s vezhi ljubesnijo ifkala. Treba je, de
kdor Jesufa hozhe najti, ga iflie, pa ne v
fladkoftih in v velel ji fveta, ampak v kri-
shi in pokorjenji, kakor Marija, ktera mu
je linela rezili: S sha loftjo fva te ifkala.
Uzhi fe od Marije, pravi Origenes, kako
fe Jesuf iflie.

Na fvetu ne fmerno drusiga ifkati, ka¬
kor Jesufa famiga. Job ni bil nefrezhin,
ko je vfe sgubil, kar je imel, premoshenje,
otroke, sdravje in dobro ime, in je s trona
zliafti prifhel na kup gnoja; je bil smiraj
frezhin, sato ker je smiraj Boga imel pri
febi. »Sveti Augufhtin pravi od njega: „0n
je bil sgubil boshje dari, Boga famiga je
pa fhe vfelej imel. V  refnizi nefrezhne fo
le tifte dufhe, ktere fo Boga sgubile. Zhe
je Marija jokala, de je bila tri dni od

— 277

fvojiga ^»ina I o/Ji en a, o koliko bolj je jo¬
kati grefhnikam, kteri fo boshjo gnado sgu-
bili, kterim Bog takole govori: Vi nifte
moje ljudftvo, in j e it ne bom vafh
Bog. (Osea. 1, 19.) To namrezb fturi greh,
on lozhi dufho od Boga. Vafhe hudobije
vaf lozhijo od vafhiga Boga.  (Is. 59,
2.) Od tod pride, de zhe take duflie tudi
vfe blago tega fveta pofedejo, fe jim ven-
der vfe, kar je pofvetniga, kadar Boga
sgube, le nezhimernoft in tesha duha sdi.
V r fe je nezhimernoft in tesha duha.
(Prid. 1, 14.) Nar vezhi nefrezha sa ubo¬
ge, preflepljene ljudi, pravi f. Augufhtin,
je to, de zhe sgube vola, prezej sa njim
hite, zhe sgube ovzo, ne jenjajo, dokler je
ne najdejo, in zhe sgube ofla, nimajo miru;
kadar pa Boga sgube, jedo, pijejo, in bres
fkerbi fpe.

Priyodba.  V letnih pifmih Jesuitfkiga
drufhtva Boji sapifano, de je neki mladenzh
v Indii hotel iti is hifhe, namenjen en greh
Buriti. Na enkrat pa saflifhi beifede: Stoj,
kam grefh ? Mladenzh fe oberne, in sa-
gleda podobo shaloftne Matere boshje, ki
je mezh is fvojiga ferza potegnila, in ga
mladenzhu pomolila rekozh: Vsemi ta mezh,
in prefuni mene s njim, nameft de bi moji-
ga §ina v novizh s fvojim greham prebodel.

278

Mladenzh fe vershe na tla, sazhne milo jo¬
kati, Boga in prefveto Devizo Marijo sa
odpufhenje profiti, kteriga je bil tudi do-
1‘egel.

Molitev. O prefveta Deviza, sakaj li
tako shaloftna ifkala fvojiga sgubljeniga
^inu ? Ali morebiti sato, kakor de bi ne
bila vedila, kje je? Ali ne vidifh, de je v
tvojim ferzu? Ali ne vefh, de med limbarji
pafe? t Sej li mu farna djala: Moj Ljubi
je moj, in jeft fim njegova, on pafe
med limbarji.  (Vif. pef. 2, 16.} Vfe tvoje
mifli in shelje, ki fo tako ponishne, tako
zhifte in fvete, fo lilije, ktere boshjiga She-
nina vabijo prebivati v tvojim ferzu. O Ma¬
rija, ti sdihujefh po .Jesufu, ti, ki drusiga
ne ljubifh, kakor Jesufa; daj de bomo jeft,
in toliko drugih grefhnikov, sdihovali po
njem, ki ga ne ljubimo, ki fmo ga s fvo-
jimi grehi sgubili. O moja preljubesniva Mati,
zhe tvoj iSin savoljo mojih grehov flie ni
prifhel nasaj v moje ferze, fturi ti, de ga
fpet najdem. Jeft dobro vem,  de ga najde,
kdor ga ifhe. Dober je Gofpod dufhi,
k ter a ga ifhe.  (Shal. pef. 3, 25.) Pa
daj mi, de ga tako ifhem,  kakor ga gre
ifkati. Ti li vrata, fkos ktere vli k Jesufu
pridejo, fkos tebe upam k njemu priti.
Amen.

— 279

Zheterta slialofl, irezhanje Jesuia in Marije, ko
je bil v fmert poljan.

J^veti Bernardin pravi, de zhe kdo ho-
zhe sapopafti shaloft Marije, ko ga je fkos
fmert sgubila, mora premi Hiti Ijubesen, ktero
je ta Mati do tega iVojiga »Sinu imela. Vfe
matere zhutijo terpljenje fvojih otrok, kakor
fvoje terpljenje; sato je kananejfka sliena,
ko je Svelizharja profila, de bi njeno lizher,
ki je bila od Imdizha obfedena, refhil, rekla,
de naj fe ufmili nje, namrezh matere, ne
pa, de bi fe ufmilil hzhere: Ufmili fe
me, Gofpod,  >Sin Davidov, moja lizhi
je hudo n a d 1 e s h v a na od hudi  z h a.
(Mat. 15, 22.) Ktera mati je pa kdaj fvoji-
ga finu tako ljubila, kakor je Marija Je-
sufa? On je bil njen edini fŠin, s tolikimi
lkerbmi srejen; je bil tako ljubesniv, od
fvoje Matere tako priferzlino ljubljen Sin,
§in, ki ni bil le njen ^in, temuzh njen Bog.
Jesuf fam pravi, de je prifhel na fvet, unet
fvet ogenj boshje ljubesni v lerzih vlili ljudi.
Ogenj fim prifhel poflat na semljo,
in kaj drusiga hozhem, kakor de fe
Uname?(Duk.  12, 50.) Oh kakfhin plamen
ljubesni je pazh asligal Jesuf v ferzu fvoje
fvete Matere, v tiftim ferzu, ktero je bilo
tako zhifto, tako ofuasheno od vfiga po-
fvetniga nagnjenja! Marija farna je rekla

280

fveti Brigiti, de je bilo fkos ljubesen njeno
ferze in ferze Jesufovo eno ferze. Ker je
bila Marija dekla in Mati, in je bil Jesuf
njen §>in in Bog 1'kup, le je fkos to imel v
ferzu Marije Devize ogenj foftavljen is tav-
shent ognjov ljubesni. In vef ta ogenj lju-
besni fe je pri terpljenji Jesufovim fprenienil
v morje shalofti. Nato pravi fveti Bernardin:
„Vfe shalofti zeliga fveta, ko bi bile vkup
fklenjene, bi ne bile tako velike, kakor je
bila shaloft prezhaftite Matere. 44  Sato pravi
fveti Laurenz Juftinian. de kolikor bolj je
prefveta Mati ljubila, toliko globokejfhi je
bila ranjena. S kolikor vezhi ferzlmoftjo ga
je ljubila, s toliko vezhi shaloftjo ga je vi-
dila terpeti; pofebno pa takrat, kadar gaje
frezhala, ko je v fmert obfojen in s krisham
obloshen fhel na kraj fvoje fmerti. To je
zheterti inezh shalofti, kteriga imamo danfi
premifliti.

Ko fe je zhaf terpljenja Jesufoviga
priblisheval, je rasodela Marija Deviza
fveti Brigiti, fo bile njene ozki vedno s
folsami napolnjene, ker je na lVojiga ljubiga
pilili miflila, ki ga je imela na tem fvetu
sgubiti; rasodela ji je tudi, deje  od ftraha
savoljo priblislievanja te shalofitne prigod-
be, mersel pot po vfih njenih udih ftal. Na
sadnje je prifhel v terpljenje odmenjen dan;

281

Jesuf je jokaje vsel flovo od fvoj.e Matere,
in je fhel v linert. V premifhljevanji tega,
kar je Marija tifto nozli pozhela, jo ogo¬
vori fveti Bonaventura: „Bres lpanja (i pre¬
bila tifto no/di, in kjer fo drugi fpali, li
ti zhula.“ Ko fe je bil dan napozhil, fo ho¬
dili apoftelni. edin sa drugim, in fo ji fpo-
rozhvali, kaj fe je sgodilo, pa vfako fporo-
zhilo je bilo shaloft, tako, de fo fe nad
Marijo befede Jeremijove fpolnile, ki pravi:
Joka, prejokuje zelo nozh, folse ji
po lizik teko;  smed vfih njenih pri¬
ja (lov ga ni bilo, kteri bi jo bil po¬
tni as kil.  (Skal. pef. 1, 12.) Eden pride,
in ji pove, kako fo njeniga Sinu sanizhvali
pri Kajfeshu, drug ji pripoveduje, kako ger-
do je delal Herodesh s Jesufam; na sadnje,
( vfe drugo, kar fe je s njim godilo prefko-
zhini, de pridemo do tega, kar imamo sdaj
preniifhljevati) je prifhel fveti .Janes, in je
osnanil fveti Devizi, deje  krivizkni Pilatush
njeniga l^inu v linert na kriški obfodil. Jeft
pravim, krivizhni  Pilatush, sakaj fveti
Leon papesli pravi: „S ravno tihimi uftnii
gaje  obfodil v linert, s kterimi ga je ime¬
noval pravizkniga." Oh, preskaloftna Mati,
ji je rekel fveti Janes, tvoj ^tin je she ob-
fojen v linert; ske ga peljejo ven. ske nefe
fam fvoj krish na kalvarijo, kakor je ta

282

apoftel posneje v evangeli sapifal: In je ne-
fel fvoj  kri,sli in je fliel na kraj, ki
je imenovan kalvarija.  (Jan. 19, 7.)
Pojdi, zhe ga hozhefh fhe enkrat viditi, in
le poflednizh pofloviti od njega, pojdi na
pot, po kteri bo prifhel.

Marija je fhla sa fvetim Janesam, in
po kervi, s ktero fo bile tla ofhkropljene,
je fposnala, kje je Jesuf hodil, kakor je
fveti Brigiti farna rasodela. Sveti Bonaven¬
tura pifhe, de je shaloftna Mati po kraj-
fhi poti fhla, in fe je vftavila na konzu
uliz, po kterih je Jesuf imel priti. Tukej je
„preshalolina Mati preshaloftnimu vSinu na¬
proti prifhlapravi  fveti Bernard. Med
tem, de je Marija tukej Jesufa zhakala,
oh, koliko befedi je mogla preflifhati sopei'
lvojiga kSimi, in tudi koliko sanizhljiviga
govorjenja soper farna febe! Oh, kakfhin
shaloftin pogled je mogla tukej preterpeti, kjer
je vidila sheblje, kladve, vervi, ki fo jih
naprej nefli, shaloftno orodje fmerti njeniga
filial Kako ftralhin mezli je prefunil njeno
lerze, ko je saflifhala trobento, ktera je
obfojenje njeniga $inu osnanovala! Lej, she
je fhla memo trobenta, shaloftno orodje in
rabeljni: ona povsdigne ozhi, in sagleda —
oh moj Bog! sagleda mladenzha, od nog do
glave kervaviga, polniga ran, ternjovo krono

283

na glavi, in tesliak kri,sli na ramah! — ga
pogleda, in kakor de bi ga ne fposnala,
pravi s Isaijem: Vidili fmo ga, in ni
bilo podobe  (isaij. 53.} oh! rane, otek¬
line, safedena kri fo ga ftnrile podobniga
gobovimu zhloveku, fmo menili, de je
gobov,  de ga ni bilo mogozhe fposnati:
Je bil kakor kdo, kteri is framote
fvoje oblizhje sakriva, sato fe nifmo
smenili sanj.  (Isai. 53.) Pa na sadnje
ga je ljubesen rasodela; in ko ga je bila
fposnala, kakflma je bila ljubesen, kakfhina
britkoft Marije! pravi f. Peter Alkantara.
8a eno Uran ga je skelela viditi, sa eno
ftran pa ji je bilo teshko pogledati ufmilje-
nja vredno podobo. Na sadnje fe pogledata.
Boshji Sin pravi fveta Brigita, li je mogel
shmokelj fterjene kervi fpred ozhi vseti, ktera
mu je ozki salivala, je pogledal Mater, in
Mati je pogledala >Sinn. Oh bolezha pogleda!
kakor s pfhizami fte bile ranjeni obe sa-
Ijnbljeni dufhi. Marjeta, hzlii Tomasha Mora,
ko je bila frezhala ozheta, ki fo ga v fmert
peljali, ni mogla vezli rezili, kakor dve be-
fedi: Oh ozke! oh ozke!  in je omedlela
pred njegovimi nogami. Marija pa, ko je
frezhala fvojiga §inu, ki je fhel na kal¬
varijo , ni padla v omedlevzo, ker fe ni fpo-
dobilo, de bi bila Marija kdaj saved sgubila,

284

kakor govori ^iiarez; pa tudi ni unierla,
kjer jo je bil Bog flie sa vezlii shaloft pri¬
hranil, pa, zhe tudi ni unierla. je vender
preftala bolezhino, ktera bi bila mogla zhlo-
veka tavshentkrat umoriti.

Mati ga je kotla objeti, pravi f. An-
selm, tode rabelj ni fo jo s gerdini prezh
fovali, in lo Odrefhenika naprej gonili, in
Marija je fhla sa fvojim Jesufam. O pre-
fveta lieviza, kam grefh? na kalvarijo?
in fi upafli viditi fvoje slavljenje vifeti na
lefu krisha? In tvoje sliivljenje bo, ka¬
kor de bi vifelo pred teboj. (V. Mojs.
28-3 Laurenz Jultiniani pravi, de je Jesuf
takole govoril fvoji Materi: Oh moja Mati,
obftoj, kam fe hozhefh podati? kam grefh?
Zhe grefh tje, kamor jeft grem, bofh ti
moje bolezhine terpela, in jeft bom tvoje!
Defiravno je bila Marii ftrafhna britkoft vi¬
diti umreti Jesufa, ljubesni polna iMati ven-
der ni kotla sapufliti fvojiga ISinu; §in je
fhel naprej, pravi Guilielm, in Mati je fhla
sa njim, de bi bila s Jesufam krishana.
^veti Janes Krisoftom pravi, de fe nam
tudi sveri fmilijo. Zhe bi vidili levinjo, ktera
gre sa fvojim mladim levam v fmert pe-
Ijanim, bi fe nam tudi ta neumna sver fnii-
lila. In ali ne bo nafhe ferze s ufrniljenjem
navdano, zhe vidimo Marijo Devizo, ktera

285

gre sa Tvojim nedolshnim Jagnje tam, ki ga
v melnizo vlezhejo? Imejmo ufmiljenje in
fpremimo Marijo in njeniga Sinu, in netimo
voljno krish, kteriga nam Gofpotl naloshi.
$veti Jane,s Krisoitom praTha, od kod je
to, de je JesuT pri Tvojim drugim terpljenji
Tam hotel biti, pri uofhi krisha pa li je »Si¬
mona is Zirene na pomozh hotel vseti; in
odgovori, de Te je to sato sgodilo, de bi ti,
o kriTtjan, Tposnal, de sa svelizhanje ni sa-
dofti Tam JesuTov krish, zhe tudi ti Tvojiga
krisha do Tmerti voljno ne nofiTh.

Prujodba.  Enkrat Te je prikasal JesuT
feftri Diomiri, nuni v Florenzi, in ji je djal:
„MiTli na mene, in ljubi me, de bom tudi
jett na te miTiil in te ljubil.“ Pri tih beTedah
ji je podal Tliopek zvetiz in krishzhek, in ji
je s tem hotel na snanje dati, de morajo
TladkoTti tega shivljenja vTelej s terpljenjem
fklenjene biti. Krish sedini duTho s Bogam.
— Ko je bil Tveti Hieronim Emilian The
Toldat, in s velikimi grehi obloshen, To ga
bili Tovrashniki v nek tuni saperli. Tukej je
s veliko britkoTtjo obdan, in od Boga ras-
fvetljen in k poboljThanju shivljenja pri¬
gnan, k Marii Devizi pribeshal, in je tudi s
njeno pomozhjo sazhel Tveto shiveti. To
veliko gnado je saTlushil, de mu je bil en¬
krat v nebelih kraj pokasan, kteri je bil

286

sanj pripravljen. Posneje je bil sazhetnik
menifhkiga reda, je kakor fvetnik umeri, in
je bil od fvete zerkve med fvetnike po-
ftavljen.

Molitev.  O moja preslialoftna Mati,
fkos saflushenje tifte shalofti, ktero ti zhu-
tila, kjer li vidila fvojiga ljubiga Jesufa v
fmert peljati, mi sadobi gnado, de bom tudi
jeft voljno krish nofil, kteriga mi Bog pofhlje.
Blagor mi, zhe bom tudi jeft sna! tebe s
fvojim krisham do fmerti fpremiti! Ti in Je-
suf fta nedolshna noiila teshak krish: in jeft,
grefbnik, ki tim li pekel saflushil, bi fe
hotel braniti krisha ? O bres madesha De-
viza! od tebe upam pomozh poterpeshljivo
krishe prenafhati. Amen.

Peta shaloft, fmert Jesufova.

Nove forte terpljenje fe nam pokashe
titkej: Mati je prililjena viditi pred fvojinii
ozhmi umreti, med neufmiljenim terpinzhenjem,
nedolshniga in is zeliga ferza ljubljeniga $inu.
►Stala je pa sraven krisha njegova
Mati.  Vezli fe od matere Marije Devize
ne more povedati, pravi f. Janes; poglejte
jo sraven krisha pred umirajozhim ►Sinant,
in potem premiflite, zhe je bolezhina enaka
njeni bolezhini. Osrimo fe toraj tudi mi danli

287

na kalvarijo, in premiflimo peti inezh, kteri
je prefnnil ferze Marije pri Jesufovi lm er ti.

Ko je bil nafh terpijozh Svelizhar pri-
fhel na hrib, fo rabeljni oblazhilo s njega
potegnili, fo prebili njegove fvete roke in
noge s shebeljmi, pa ne s ojftrinii, ampak
s tumpaftmi, de bi ga bolj mazilili, kakor
pravi f. Bernard, in fo ga pribili na krish.
Ko fo ga bili krishali, fo poflavili krish po
konzu, in fo ga puftili umreti. Rabeljni fo
ga bili sapuftili, pa ni ga sapuftila Marija.
Priblishala fe je krishu, de bi ftala pri nje¬
govi fmerti, kakor je farna rasodela f. Bri¬
giti. Pa kaj ti je pomagalo, o Gofpa! pravi
1. Bonaventura, de grefh na kalvarijo umi¬
rat pred fvojim vSinam ? Sadershati bi te
imela framota, ker je vfe sanizhvanje tvoji-
ga Jesufa tudi tebe sadelo, ki li bila nje¬
gova Mati. Sadershati bi te imela groša pred
ftrafhno pregreho, ktera fe je na golgati
doprinefla, kjer fo ftvari fvojiga Boga kri-
shale. Tode tvoje ferze, odgovori ta fveti
uzhenik, ni gledalo na groso, ampak na
terpljenje shalofti. Oh, tvoje ferze ni gleda¬
lo na fvojo britkoft, ampak le na bolezhine
in fmert preljubiga »Simi; sato li hotla pri
njem fiati, in s njim terpeti. O, ti ii prava
-\iati , pravi abat (»uilielin, ljubesni polna
Mati, ki te tudi britkofti fmerti ne morejo

288

lozhiti od tvojiga ljubiga Sinu. O Bog! kak
shaloftin pogled je bil takrat, viditi umirati
iSinu na krishu, in pod krisham umirati Mater,
ktera je ravno te bolezhine terpela, ktere je
Sin terpel. Marija Deviza je rasodela fveti
Brigiti, v kako ufmiljenja vrednim ftanu je
gledala fvojiga umirajozhiga Sinu na krishi.
Moj fladki Jesuf, je djala, je bil na krishi
vel' shaloftin, obdan s fmertnimi britkoftmi:
njegove ozki fo bile vderte, na pol saperte
in medle, shnabli lo fe poobelili, ufta fo bile
odperte, njegove liza vpadene, brada kakor
potegnjena, nof tanak, oblizhje shaloftno;
glava je bila na perli naflonjena, njegovi
lafje fo bili od kervi sazherneli, truplo je
bilo pretifnjeno, njegove roke in noge vfe
terde, in zelo njegovo telo nizh drusiga, ko
rane in kri.

Vfe te bolezhine Jesufove fo bile tudi
rane Marije Devize, pravi fveti Hieronim,
kolikor bolezhin je bilo na truplu Jesufovim,
toliko ran na ferzu njegove Matere. Kdor
bi bil takrat na kalvarii, pravi f. Kriso-
ftom, bi bil vidil dva altarja, na kterih fta
fe darovala dva ofra; eden na telefu Je¬
sufovim, eden pa na ferzu Marije. Pa bolj
prav fe mi sdi, kar govori f. Bonaventura,
kteri ugleda tukej le en fam altar, namrezh
fvet krish, nakterim je bila s Jagnjetambosh-

289

jim vred ofrovana tudi Marija. Sato prafha
ta fvetnik prefveto Devizo: „0 Gofpa, kje
ftojifh? Ali sraven krisha? Oh, bolj po pra-
vizi bi mogel rezili, de na krishi terpifh s
fvojim .Sinatri, in le s njim vred na krishi
krishana ofrujefh . 44  Tako govori tudi f. Au-
gufhtin: „Krish in sheblji Sinovi, fo bili
tildi Materni; s krishanim Kriftufam je bila
krishana tudi Mati . 44  Ravno sato pravi f.
Bernard, de kar fo fturili sheblji v mefu
Jesufovim, to je fturila ljubesen v ferzu
Marije 5  tako de ravno ob tem zhafu, ko
je Sin telo ofroval, je ofrovala Mati fvojo
dufho, kakor govori f. Bernardin.

Po navadi matere ne morejo gledati
umirajozhih otrok, in beshe; zhe je pa ven¬
il er ktera mati prililjena biti pri fmerti fvo-
jiga otroka, li faj prisadeva mu poftrezhi;
mu popravlja pofteljo, de bolj sloshno leshi,
mu poftreshe s vlim, s zhimur mu bolezhine
polajfha, in fkerbi kakor more, de mu po-
lajfha njegove teshave. O Mati, nar bolj
shaloftna med vfimi materami! ti li mogla
vprizho biti pri lmerti fvojiga .Sina; pa ti
m bilo dano kolikorkoli mu poftrezhi! Marija
je flifhala fvojiga .Sina, ki je klizal: S hej in
fim,  pa ji ni bilo pripufheno, mu dati po-
slierk vode, de bi potolashila njegovo hudo
s hejo. Drusiga mu ni mogla rezili, kakor

!9

290

govori f. Vinzenz Fereri, kakor to: Oh moj
Jpin, jeft nimam druge vode sate, kakor fvoje
lolse. Marija je vidila, de nje Sin, pribit s
tremi shebeljmi na terdo pofteljo kriška, ni
imel pozhitka; shelela ga je objeti, de bi
mu bolezhine polajfhala, ali de bi bil faj
v njenim narozhji dufho isdihnil, pa to je
bilo nemogozhe, kakor govori f. Bernard.
Marija je vidila, de je njen ubogi §*in v
tem morji britkoft in terpljenja ifkal koga,
kdor bi ga bil potrofhtal, pa ni nikogar na-
fbel, kakor je fam govoril fkos preroka:
i§am fim grojsdje tlazhil; osiral  fini
le, pa ni bilo pomozhnika, ifkal fim,
pa ga ni bilo, de bi mi bil pomagal.
(Isai. 63.) Pa kdo bi mu bil pomagal, ker
ib bili vli ljudje okoli njegovi fovrashniki?
§>he na krisbi fo ga kleli in safmehovali,
eden na to, drug na drugo visho. Kteri
pa fo memo bodili, fo ga kleli, in s
glavami majali nad njim.  (Mat. 27.)
Drugi fo djali: Zhe fi JSin boshji,  ftopi
s krisba.  Drugi: Drugim je poma-

f  al, fam febi ne more pomagati.  §lhe
rugi fo vpili nad njim: Zhe je kralj
Israelfki, naj ftopi s krisba.  (jMat. 27.)
Marija je farna rasodela f. Brigiti, de je
flifhala, kako fo govorili, de je moj
rasbojnik, drugi, de je sapeljivz, fbe drugi,

291

de ii nobeden ni tako fmerti saflushil, ka¬
kor on; in vfe te befede fo mi bili novi
mezlii shalofti.

Kar je pa sbaloft Marije nar hujfhe
povikfhalo, je bilo, ko je flifhala, kako
je na krislii sdiboval, de gaje tudi nebefhki
Ozhe sapuftil: Bog, moj Bog, sak a j fi
me sapuftil? (Mat. 27 , 26.)' Teli beied,
je djala enkrat Marija f. Brigiti, vfe fvoje
shive dni nilim mogla posabiti. Presbaloftna
Mati je mogla viditi fvojiga Jesufa, od vlili
ftrani terpezhiga, in bi mu bila rada po¬
magala, pa ni mogla; fhe nar vezlii brit—
kolt sa njo je bilo, ker je vidila, de ona s
fvojo prizhnoftjo in britkoftjo njegove bole-
zhine fhe le povikfhuje. Sato pravi f. Ber¬
nard, de je britkoft, ktera je ferze Marije
iiapolnovala, fhe le toliko hujfhi sbaloft
ferzu Jesufovimu delala; tudi priitavi ta fveti
'izlienik, de je Jesuf na krishi terpel vezlii
shaloft savoljo britkofti fvoje Matere, kakor
savolj fvojih laftnih bolezhin, in Marii tele
befede na jesik da: Tam lini ftala, vanj fini
gledala, in on je gledal v me, in je terpel
bolj savoljo mene, kakor savoljo famiga febe.
Ra vno ta fvetnik pravi od Marije Devize:

raven krisha je ftala, glafu ni bilo is
'•jenih uft; umirajozh je shivela in shivijozh
je umirala; Umreti ni mogla, ker je. bila

292

siliva she mertva.“ Pafino pifhe, de je
Jesuf fam enkrat rekel fveti Baptifti Va¬
rani, Kamerinfki, de ga je ufmiljenje, fvojo
Mater tako shaloftno pod krisham ftojezho
viditi, tako shalilo, de je bres tolashbe
umeri. Ko je bil Bog ti fvetnizi enkrat
dal fposnati to Jesufovo britkoft, je sdih-
nila: O Gofpod, ne govori mi vezli od
tega fvojiga terpljenja, ker nizh vezli ne
morem smagovati.

>^imon Kalijanfki pravi, de fo fe ljudje
zhudili nad Marijo, de je molzhala, in fe ni
potoshila nad tako veliko fvojo britkoftjo.
Pa zhe je Marija tudi molzhala s uftmi, je
vender govorila s ferzam, in je neprene-
hama slavljenje fvojiga vSiua bosliji pravizi
sa nafhe svelizhanje ofrovala. ^»kos fvojo
britkoft je s Jesufam delala sa nafhe pre-
rojenje v gnado boshjo, tako de fmo mi
otrozi njene shalofti, kakor uzhi Lansberg-
Zhe fe je v to morje britkofti, to je, v ferze
Marije Devize, kdaj kaj tolashbe raslih),
je bila to edina tolashba, de je vedila, do
naf je ona 1'kos to britkoft v vezhno shiv¬
ljenje rodila; kar je tudi Jesuf fam ras-
odel fveti Brigiti, rekozh: ..Moja Mati, Ma¬
rija, je savoljo fvojiga terpljenja in savoljo
fvoje ljubesni poftala Mati vlili, kteri fo v
nebelih in na semlji. 44  S poflednjimi befe-

293

dami, s kterimi je Jesuf pred fmertjo od
Marije flovo v,sel, naf je v Ive tim Janesu
vfe fvoji Materi srozhil, ker je djal: »S h ena,
lej tvoj fin!  In od tedaj je Marija sazhela
kakor dobra Mati sa naf fkerbeti, in sato
pravi f. Peter Damiaii, de je defnimu ras-
bojniku Marija fprolila fpokorjenje in sveli-
zlianje, ker le mu je kotla sa njegovo do¬
broto sahvaliti, ktero ji je bil enkrat fkasal;
vezli ftarih pifarjov nanirezh pifhe, de je ta
hudodelnik s Jesufam, na begu v Egipt, lepo
in prijasno ravnal. To materno ljubesen je
Marija neprenehama fkasovala, in jo fhe
smiraj fkasuje.

Prigodba.  Neki mladenzh v Perugii
je bil hudizhu fvojo dufho sapifal, de mu
je priloshnoft pripravil greh fturiti, na kteri-
ga fe je bil namenil, in mu je dal pifmo
podpifano s fvojo kervijo. Ko je bil mla¬
denzh greli fturil, je hotel hudizh fpolnenje
fturjene obljube, in je peljal grefhnika k glo¬
boki fhterni, in mu je sliugal, de zhe ne bo
vanjo fkozhil, bo on njegovo dufho in telo
v pekel vergel. Ker je nefrezlmi mladenzh
miflil, de mu vezli ni mogozhe hudizhu is
rok priti, je slesil na fhterno, de bi bil
vanjo fkozhil. Mifel na blishno fmert je pa
mladenzha s tako groso navdala, de fi ni
upal v fhterno fkozhiti, in je hudizhu ob-

294

ftal, de ii ne upa tega fturiti, in de naj ga
h udi/Ji fam palme. Ker je pa mladenzh
fhkapulir shaloftne Matere boslije nolil, mu
je rekel lnidizh: Ver,si narpred fhkapulir od
febe, potem te bom v fhterno pahnil. Mla¬
denzh je is tega fposnal, de ga Marija fhe
ni popolnama sapultila, in fhkapulirja ni ho¬
tel od febe djati. Ko fta fe nekaj zhafa
prizhkala, ga je hudizh oframoten sapuftil,
mladenzh pa je hotel poln shalofti nad Tvo¬
jimi grehi Materi boshji fe sahvaliti, in je
v snamnje hvaleshnofti napravil lepo tablo,
in jo je v zerkvi Matere boslije v Perugii
v altar poftavil.

M olitev. Oh, nar bolj shaloftna Mati
med vfimi materami! tvoj §fin je tedaj umeri,
tvoj preljubesnivi §>in, kteri te je tako slo
ljubil. Jokaj, o Marija, ker imafh sa kaj
jokati. Kdo te bo mogel potrofhtati? Le ta
mifel te samore potrofhtati, de je tvoj $in
pekel premagal, de je s fmertjo nebela, ki
lb bile vlim ljudem saperte, odklenil, de je
s tem toliko dufh Bogu pridobil. S trona
krislia bo zhes toliko ferz kraljeval, ktere,
od njegove ljubesni premagane, fe v njego¬
vo flushbo podajo. Pripufti mi, o ljuba moja
Mati, de s teboj jokam pod krisham, ker
je meni veliko bolj treba jokati, kakor tebi,
in fzer savoljo grehov, s kterimi fim tvojiga

295

Jesufa rasshalil. O Mati milofti, upam sa-
voljo fmerti Jesufove, in savoljo saflushenja
tvoje shalofti, odpufhenje fvojih grehov in
vezimo svelizhanje. Amen.

§hefta shaloft, Jesufovo prebodenje in s krisha
fnelje.

O vi vfi, ki grefte memo po poti,
poftojte in poglejte, zhe je bolezhi-
na enaka moji bolezhini.  (jShal. pef. 1,
12.} Ljube dufhe, poflufhajte, kaj vam sha-
loftna Mati boshja danfi govori: Lejte, moji
ljubi otrozi, jeft ne shelim od vaf, de bi
me trofhtali, sakaj po fmerti mojiga ljubiga
Jesufa, me nihzher na semlji vezh ne more
potolashiti; nizh drusiga ne shelim od vaf,
kakor de imate ufmiljenje s menoj. Osrite fe
toraj v me, in premiflite, zhe je bila kdaj
shaloft na fvetn, kakorfhna je moja, tifta
shaloft in britkoft, ktero fim obzhutila, ko
lim mogla viditi, de fo mi neufmiljeno vseli
tiftiga, kteriga lim tako preferzhno ljubila.
Pa, o Golpa, ker trofhta ne shelilh, in
imafh toliko shejo po terplenji, ti moram
povedati, de tvojih britkoft s fmertjo tvojiga
Sina fhe ne bo konza. Danfi imafh  fhe
drugo shaloft preftati, ktera bo kakor ojfter
mezh tvoje ferze prefunila, ker bofh vidila
s neufmiljeno fulizo prebofti ftran ljubesnivi-

296

ga {Sinu, mertviga Jesufa, kteriga bofh s
krisha fnetiga v fvoje narozhje objela. Danfi
imamo po tim takim premifhljevati fhefto
shaloft, ktera je prefunila ferze uboge Ma¬
tere. Poflufhajte toraj, kriftjani, in pripravite
fe folse prelivati. Dostlaj io britkofti hodile
le po farnim zlies Marijo, danfi pa, fe mi
sdi, vle vkup sedinjene nad preshaloftno
Mater grome.

Vlaki materi je sadofti povedati, de je
njen fin umeri, in nar ferzhnejfhi ljubesen
fe v nji obudi do sgubljeniga finu. Nekteri,
kteri hozhejo matere tolashiti, kterim fo
otrozi odmerli, jih opomnijo, kako fo jim
oni kdaj shaloft delali. Ali zhe bi jeft tebe, o
moja Kraljiza, hotel s tem v fmerti Jesufa
potrofhtati, kteriga rasshaljenja od njega bi
te mogel opomniti? Oh nikakor! sakaj on te
je vfelej ljubil, ti je bil vfelej pokorili, te je
vfelej fpofhtoval. Kdo bo toraj tvojo shaloft
popilal? Oh, popifhi nam jo ti, ki ti jo ob-
zhutila. Ko je bil nafli »Svelizhar umeri,
pravi neki poboshin pifar, je bilo pervo,
kar je Mati boshja fturila, to, de je dufho
fvojiga fvetiga J^inu fpremila, in jo nebefh-
kimu Ozlietu darovala. Ofrain ti, o moj Bog,
(je mogla takrat Marija rezki,3 dufho pre-
fveto tvojiga in mojiga ^inu, kteri ti je bil
pokorili do fmerti, fprejmi ga v fvoje fvete

297

roke. Lej, sadofteno je tvoji pravizi, fpol-
njena je tvoja fveta volja; slie je dopolnjen
velki ofer v tvojo vezimo flavo. — Po tem
je obernila fvoje ozhi v mertvo truplo fvoji-
ga Jesufa. Oh rane, je djala, rane prelju-
besnive, jeft vaf pozhaftim, in fe velelim s
vami, ker je fkos vaf sadobljeno svelizha-
nje fveta. Vi hote oftale odperte na telefu
mojiga Sina, de bote pribeshalifhe tiftih,
kteri fe bodo k vam satekli. Oh, koliko jih
bo fkos vaf dofeglo odpufhenje fvojih gre¬
hov! fkos vaf bodo vneti v ljubesni do ufmi-
ljeniga Boga!

De bi vefelje velikonozhniga prašnika,
ki je dragi dan bil, ne bilo ognufheno, fo
judje telo Jesufovo s krisha fneli; ker pa
krishanih nifo mogli fneti, dokler nifo bili
mertvi, lo prifhli rabeljni s shelesnimi kolini,
de bi jim kolti rasbili, kakor fo fturili s
obema rasbojnikama, ki fta bila s Jesufam
vred krishana. Glejmo tukej Marijo, ki fhe
mertviga Sina objokuje, in vidi te moslie s
neufmiljenim oroshjem proti .Jesufu iti. Od
ftraha je pri ti prizhi sazhela trepetati, in
jih je takole ogovorila: „Oh, fej je moj čjvn
she mertev, jenjajte she vender ga skaliti,
jenjajte she terpinzhiti mene, njegovo ubogo
Mater . 44  Profila je rabeljne, pravi f. Bona¬
ventura, de bi njegovih kolti ne rasbili. Pa

298

oh, ko je fhe tako govorila, sagleda voja¬
ka, ki je s inozhjo safukal fvojo fulizo in
je Jesufu hran prebodel: Eden vojakov
je s fulizo njegovo hran odperl, in
sdajzi je pritekla kri in voda  is  nje.
(Jan. 19.) Pri udarzu fulize fe je krisli po¬
trebi, in ferze Jesufovo je bilo rasdeljeno
na dvoje, kakor je bilo rasodeto f. Brigiti.
Pritekla je kri in voda, sakaj kervi ni bilo
vezli v fvetim telefu, kakor 1'lie tekapljize;
pa tudi te je Svelizhar hotel'preliti, de bi
mi fposnali, de ni imel vezli kervi, ktero
bi bil dal sa naf. Poboshni Lansberg pravi,
de je bilo to prebodenje sa Jesufa sanizh-
vanje, sa Marijo pa bolezhina. Nekteri fveti
uzheniki pravijo, de je bilo to tihi mezh bo-
lezhin, od kteriga je fveti §>imeon v tem-
pelnu Marii Devizi prerokval. Ni bil she-
lesin mezh, ampak mezh bolezhin, kteri je,
kakor f. Bernard govori, fveto dufho  Ma¬
rije Devize v ferzu Jesufovim prefunil, ktera
je vedno v njem prebivala, i^veti Brigiti je
Marija farna rasodela, de je bila fuliza is
Jesufove hrani vseta, od kervi rudezha;
in Marija ji je rekla: Kadar hm vidila ferze
preljubiga $ina prebodeno, mi je bilo tako,
kakor de bi bilo prefunjeno moje ferze. Tudi
angel je rasodel f. Brigiti, de je bil velik
zhudesii od Boga, de Marija od toliko bo-

299

lezhin ranjena, ni od britkofti umerla. Pri
drusih shaloftih je imela Marija faj fvojiga
boshjiga čsinu pri febi, ki jo je s fvojim
ufmiljenjem trolhtal, sdaj pa fhe te tolash-
be ni imela.

Ker l'e je shaloftna Mati bala, de bi
s truplam Jesufovim fhe drugih hudobij ne
pozheli, je profila Joshefa Arimatejza, de
bi telo Jesufovo od Pilatusha fprofil, de bi
ga faj mertviga mogla hraniti, in fhe drusih
kriviz obvarovati. Joshef je tedaj fhel k Pi-
latushu, in mu je osnanil bi-itkoft in shelje
shaloftne Matere; in fveti Anselrn pravi, de
je ufmiljenje s Materjo Jesufovo Pilatusha
omezhilo in napravilo, de ji je telo Sveli-
zharjevo prepuftil. — Glejmo sdaj, kako telo
Jesufovo s krisha fnemajo. O prefveta De-
viza, ker li ti fvojiga Sinu is toliko ljubesni
fvetu dala, glej, sdaj ti ga fvet nasaj da.
Pa kakfhniga mi ga dafh, o nehvaleshni
fvet! je djala takrat Marija. Moj ljubi je
bel in rudezh;  moj >Sin je bil bel in ru-
dezh, pa ti mi ga dafh vliga sazherneliga
od ran; je rudezh, pa ne od sdrave farbe,
ampak od ran, ktere fi mu naredil; je bil
lep, pa sdaj ni vezli lep, ampak je vef fpre-
menjen; s fvojim oblizhjem je vnemal v lju¬
besni, sdaj pa ga je groša pogledati. Oh,
koliko mezhov, pravi fveti Bonaventura, je

300

prefunilo dufho fvete Matere, kadar fo ji
§iina s krisha fnetiga v »arozhje dali! Le
premiflimo, kakflma skaloft, je sa mater, ka¬
dar ji mertviga lina pokashejo. $veli Brigiti
je bilo rasodeto, de lo pri fnemanji tri lojtre
na krisli priklonili; nar pred fo fveti uzhen-
zi potegnili sheblje is rok, in potem is nog
Jesufovih, ter fo jih dali Marii, kakor pravi
Metafraft. Na to je eden prijel telo Jesufovo
od sgoraj, in eden od fpod, in tako fo ga
s krisha fneli. Bernardin Bultis pravi, kako
je shaloftna Mati kopala na perfte, in je Be¬
gala roke proti preljubim §iinu; ga je ob¬
jela, in fe je ufedla s njim v narozliji pod
krisli. Sdaj Marija gleda njegove odperte
ufta, sdaj vidi njegove satemnjene ozki;
.sdaj fpregleduje njegovo rasmefarjeno tru¬
plo, raskrite kolti5 mu fname krono, vidi
kako ftrafkno fo terni rastergali njegovo
fveto glavo; gleda njegove prebodene roke
in noge, in pravi: Oh Sin! kam te je pri¬
pravila ljubesen, ktero li imel do zhloveka!
Oh, kaj ji fturil kudiga ljudem, de fo tako
gerdo s teboj delali ? Bernardin Buftis go¬
vori dalej s temi befedami Marije Devize:
Ti li bil meni Ozke, o moj Jesuf! li bil
moj brat, moj shenin, moje vefelje, moja
lepota, moje vfe. Glej, moj §>in, mojo sha-
loft; poglej me, in potrofhtaj me; pa oh!

301

ti me nizli vezli ne pogledafh! Govori, eno
befedo le mi rezi, potolashi mojo shaloft;
pa oh! ti vezli ne govorifh, ker li mertev!
Nato fe je oserla v neufmiljeno orodje, in
je rekla: O bresmiloftni terni, sheblji, in
neufmiljena fuliza, kako fte mogli tako ter-
pinzhiti fvojiga Stvarnika ? Pa kaj terni ?
kaj sheblji? oh grefhniki! vi fte tako neu¬
fmiljeno delali s mojim J^inam.

Tako je govorila takrat Marija, in fe
je potoshila nad nami. Pa kaj bi pazh sdaj
rekla, ko bi fhe mogla shaloft terpeti; kakfh-
ne britkofti bi sdaj obzhutila, ko vidi, ka¬
ko ljudje, sa ktere je njeni §in umeri, fhe
ne jenjajo ga shaliti in krishati s fvojimi
grehi? Oh, nikar toraj ne shalimo vezh
preshaloftne Matere, in zhe lino jo dosdaj
lhe shalili s fvojimi grehi, faj sdaj fturimo
to, kar hozhe od naf, ker pravi: Vernite
fe, grefhniki, k ferzu.  (4sai. 46, 8.)
O grefhniki, vernite fe k prebodenimi! fer¬
zu mojiga Jesufa; vernite fe k njemu sgre-
vani, de vaf bo on fprejel. Beshi od njega
k njemu, pravi ahat Guerik, od fodnika k
odrefheniku, od fodniga ftola k krishu. Ma¬
rija Deviza je farna rasodela fveti Brigiti,
de je Jesufu s krisha fnetimu farna ozhi sa-
tifnila, tode raspetih rok mu ni mogla po¬
ravnati; s tern je hotel Jesuf Kriftuf na

302

snanje dati, de hozhe vfelej raspete roke
imeti, in fpokorjene grefhnike, kteri fe k
njemu podajo, ljubesnivo objeti.

O fvet! pravi Marija dalej, lej pri-
fhel je tvoj zliaf, zliaf ljobesni. (jEz.
16, 8.) Sdaj, ko je moj Sin umeri, ni vezli
zhaf, fe bati, ampak zliaf ljubiti, kteri, de
ti je fvojo ljubesen do tebe fkasal, je hotel
toliko terpeti. J^erze Jesufovo je bilo ranje¬
no, pravi fveti Bernard, de bi mi fkos vidno
rano ferza nevidno rano ljubesni vidili. Zlie
je toraj moj čj>in hotel, nam govori Marija,
de mu je bila njegova ftran odperta, de bi
nam dal fvoje ferze; je po pravizi, o zhlo-
vek, de mu tudi ti fvoje ferze dafh. Zhe
vi, otrozi Marije, hozhete najti proftor v
Jesufovim ferzu, pravi Hubert is Kasale,
pojdite s Marijo vred vanj, de vam bo
miloft dofegla. To nam poterdi naflednja
prigodba.

P, 'igodba.  Uzlienz pripoveduje, de je
bil enkrat velik grefhnik, kteri je med dru¬
gimi pregrehami, ki jih je bil fturil, tudi
ubil fvojiga ozheta in eniga fvojih bratov,
in je sato po fvetu begal. Ta grefhnik je
flifiial enkrat v velkim poftu od nekiga priti—
garja pridigo od boshje milofti, in fe je na¬
menil fvojih grehov fe ispovedati. Spoved¬
nik, ko je bil saflifhal njegove velike pre-

303

grehe, mu je rekel iti molit pred altar sha-
loltne Matere boshje, de bi mu ona sado-
bila pravo grevengo, in odpufhenje njegovih
grehov. Grefhnik gre, sazlme moliti, in kar
na enkrat pade mertev na tla. Ko je drugi
dan duhoven ljudi profil, de bi sa tega mertvi-
ga molili, fe je prikasal bel golob, ki je
kofhzhik papirja ravno pred noge mafhni-
kove na tla fpuftil. On pobere lili, in najde
sapifane na njem te befede: Duflia ranziga
je prezej, ko fe je bila is telefa lozhila, fhla
v nebefaj ti pa nikoli ne nehaj osnanovati
nefkonzlme milofti boshje.

Molitev. O preshaloftna Deviza! O
dufha velika v, zhednoftih, in fhe vezhi v
britkoftih! Tvoje zhednofti namrezh, in tvoje
britkofti fo imele fvoj sazhetik v ognji lju—
besni, ki je gorel v tvojim ferzu, ktero ni
moglo drusiga ljubiti, kakor Boga farniga.
Oh moja ljuba Mati! ufmili fe me, ker nifim
Boga ljubil, in fim ga tolkokrat rasshalil.
Tvoja shaloft mi daje veliko saupanje, de
bom odpufhenje dofegel. Pa to mi fhe ni sa-
dofli, jeft hozhem tudi fhe fvojiga Boga lju¬
biti , iu kdo mi bo mogel bolj pomagati
kakor ti, ki li Mati lepe ljubesni? Oh Ma¬
rija! ti rasvefelifh vfe, rasvefeli tudi mene.
Amen.

304

jedrna ehaloft, poloshenje Jesufoviga telefa v grob.

Gotovo je, de mati, ktera je v prizho
pri terpljenji in fmerti fvojiga lina, tudi ob-
zhuti in terpi vfe bolezhine lino ve 5 kadar pa
ljubiga finu mertviga v grob denejo, in mati,
ki je pri pogrebu, od njega sa vfelej mora
flovo vseti, o moj Bog! takrat ji je mifel,
de ga vezli ne bo vidila, nar hujfhi slialoft,
ki prefeshe vfe druge liri (kolti. To je po-
flednji mezh shalofti, ki jo imamo sdaj pre-
mifliti, de je namrezli Marija, potem ko je
fvojiga J^ina na krislii vidila umreti, in ga
je bila v 1'vojim narozhji objela, ga sdaj
mogla v grobu puft.iti, de bi fe nikoli vezli
njegove fladke prizhnofti ne vefelila. — De
li to poflednjo slialoft bolj shivo pred ozhi
poftavimo, pojdimo fhe enkrat na goro kal¬
varijo, in glejmo shaloftno Mater, ki fvojiga
mertviga IŠina fhe v narozhji objema.

$in! je samogla rezili Marija s Jobo-
vimi befedami, moj Ijubesnivi iSin, fpre-
obernjen fi same v oftudniga.  Vfe
tvoje lepote, tvoja berhkota, tvoja ljubes-
nivoft, tvoje zhednofti, tvoja priljudnoft, vfe
snamnja pofebne ljubesni, ki li mi jih dajal,
vfe pofebne dobrote, ktere li mi fkasoval,
vfe to vkup fe je fpremenilo v toliko brhkih
pfhiz, ktere, kolikor bolj fo me vnemale v lju—

305

besni do tebe, toliko bolj grosovito mi sdaj
dajejo obzkutiti, de fim te sgubila. Oh moj
ljubi č*»in, ker fim tebe sgubila, lim vfe sgu¬
bila. $veti Bernard ji da te befede na ufta:
„0 ti refnizhno boshji Sij), ti li mi bil Ozhe,
ti li mi bil Shenin, ti li mi bil dufha! Sdaj
nimam vezli Ozlieta, lim sapufhena od She-
nina, lim bres ►Sina; eniga lim sgubila, in
vfe fim sgubila. 44

Tako je Marija kopemela od britkofti,
oklenjena ►Sinu. Sveti uzhenzi, ki fo fe bali,
de bi uboga Mati od shalofti ne umerla, fo
ji naglo istergaii mertviga Sina is narozhja,
de bi ga v grob poloshili. Po lili, pa vender
fpofhtljivo, fo toraj vseli fveto telo is rok
Marije Devize, fo ga balsamali s difhavami,
savili v pripravljeno tanzhizo, v ktero je
Gofpod sapuftil sasnanuijano fvojo podobo,
kakor fe 1'he dandanafhnji v Turinu vidi.

Glejte, sdaj ga nefo v grob, sdaj fe
sverftl shaloftin pogreb, uzhenzi fi naloshe
na rame fveto telo, angelzov trume ga fpre-
mijo, fvete shene gredo sa pogrebam, s
njimi gre shaloftna Mati sa fvojim Sinam
proti grobu. Kadar k grobu pridejo, oh kako
rada bi fe bila dala Marija shiva pogrebfti
s fvojim Sinam! Marija je farna rekla fveti
Brigiti: „0. kako rada bi bila tudi jeft
shiva poloshena v grob s fvojim ^»i-

20

306

nam, ko bi bila boshja voljah Ker
pa to ni bila volja boshja, je hotla Marija
prefveto telo faj do groba fpremiti, kamor
fo, kakor pifhe Baroni, tudi sheblje in ter-
njovo krono Jesufovo poloshili. Kadar fo
kamen vsdigvali, de bi bili grob saperli,
fo fe obernili fhe uzhenzi k Marii, in fo djali:
Sdaj, o Gofpa! hozhemo sapreti grob, po-
terpi, poglej sadnjikrat fvojiga ljubesniviga
>*fona, in vsemi flovo od njega. O preljubi
$in, je mogla rezin takrat preshaloftna Mati,
tedej te ne bom vezh vidila ! vsemi toraj
poflednjikrat, ko te vidim, poflednje po-
1'lovljenje od fvoje drage Matere, in vsemi
moje ferze, ki ga pri tebi puftim pokopani-
ga. Sveti Fulgenzi pifhe: „Marija Deviza
je hudo shelela fvojo dufho s Kriftufovim
telefam vred pokopati.^ In Marija farna je
rasodela fveti Brigiti. 44  Befnizhno fmem re¬
zili, de, ko je bil moj >Sin pokopan, fta
bila kakor dva ferza v enim grobu. 44

Na sadnje vsdignejo uzhenzi kamen, in
sapro v grob Jesufovo telo, tift saklad,
kterimu enakiga ni bilo nikoli, ne v nebelih
ne na sernlji. Obernimo fe tukej le nekoliko
drugam. Pomiflimo, kako Marija pufti fvoje
ferze v grobu s Jesufam, ker je Jesuf vef
njen saklad. Kjer je vafh saklad, bo
tudi vafhe ferze.  (Luk. 12, 34.) Krift-

307

jani! kam bomo pa mi fvoje ferze pokopali?
Ali v blato? »Sak a j vender ne k Jesufu,
kteri, defiravno je 1’hel v nebefa, hozhe
vender tnkej oftati, fzer ne mertev, temuzh
shiv, v Sakramentu fvetiga reflmiga Telefa,
de bi nafhe ferza imel pri febi v fvojim po-
feftvu. Vernimo fe fpet k Marii. »Sveti Bo¬
naventura pravi, de preden je Marija grob
sapultila, je tifto fveto fkalo, v kteri je Je-
sufovo telo le.shalo, blagoflovila, rekozh:
O prefrezhna 1‘kala, ki imafh sdaj tiftiga v
febi, ki je bil devet mefzov v mojim telefa,
jeft te blagorjem, in te savidim: hrani mojiga
»Sina, kteri je moja edina blago It, moja
edina ljubesen. Nato fe oberne k nebefhkimu
Ozhetu in pravi: Oh ozhe, tebi srozhim tega,
ki je tvoj Sin. in moj »Sin. Tako fe poflovi
s »Sinam in s grobam, in fe poda na fvoj
dom. Uboga Mati je fhla tako shaloftna in
pobita, de pravi fveti Bernard: Veliko jih

je moglo jokati, ko bi tudi ne bili hotli. w
Koder je fhla, „fo vli jokali, kteri fo jo
frezhali.“ On pravi daljej, de fo fveti uzhen-
zi in fvete shene jokali bolj nad Marijo,
kakor nad mertvim »Svelizliarjem.

^veti Bonaventura pravi, de fo feftre,
ki fo ji bile v rodu, Marijo v shaloftno
ogrinjalo, kakor vdovo, oblekle. Kader fo
imeli memo krisha iti, pravi ravno ta fvet-

2  0  *

308

nik, kteri je bil fhe vef s ker vij o Jesufovo
oblit, je Marija perva pred njim pokleknila
in djala : O fveti krish! jeft te knfhnem in
pozhaftim. sakaj sdaj nili vezli sanizhljiv
lef, ampak tron ljubesni, altar milofti, po-
fvezhen s kervijo boshjiga Jagnjeta, kteri
je bil na tebi darovan sa odrefhenje fveta.
Potem je sapuftila krish, in je fhla na fvoj
dom. Ko je bila prifhla v liifho, fe je osi-
rala okoli, pa fvojiga ljubiga Jesufa ni vezh
sagledala, namelt njega ji je le v fpomin
prilhlo njegovo fveto shivljenje, in njegova
britka 1'mert. Sdaj fe fpomni, kako ga je
v Betlehemfki fhtalizi objemala, kako ve-
felo je s njim v hifhizi v Nazaretu shivela,
kako fta fe med feboj ljubila, kolikokrat fe
preljubesnivo pogledala . in kolikokrat je be-
fede vezhniga shivljenja is njegovih fvetih
uft flifhala. Pa sdaj fe fpomni tudi ftrafhne
prigodbe, ktero je fhe ravno ta dan vidita j
ftopili fo ji pred ozhi sheblji, terni, ras-
mefarjeno telo Jesufovo, globoke njegove
rane, raskrite kofti, odperte n fta, satemnje-
ne ozhi. Oj, kako shalolina nozh sa Marijo,
je bila tifta nozh! — Shaloftna Mati fe ober-
ne v fvetiga Janesa, in ga milo prafha:
Oh, Janes: kje je sdaj tvoj Uzhenik? Po¬
tem prafha Magdaleno: Hzhi! povej mi,
kje je tvoj ljubi? O Bog! kdo nam ga je

— 309

vsel? Marija joka, in vli, kteri fo pri nji
tudi jokajo. §>ama ti, kerfhanfka dufha, ti
ne jokafh. Oh vender, oberni fe k Marii, in
rezi ji s fvetim Bonaventuram: „Pufti me
jokati, o ljuba moja Mati! pufti me jokati5
sakaj ti fi nedolshna, jeft iim krivizhni.“
Ona joka is ljubesni, in ti jokaj is shalofti
nad fvojimi grehi. Žhe tako jokafh, bofh
to frezho imel, kakor jo je imel tifti, od
kteriga nafledna prigodba pove:

Prigodba.  Pater Engelgrave pripove¬
duje : de je bil neki menih tako hudo od
duhovne bojezhnofti nadleshevan, de mu je
bilo vezhkrat kar obupati; ker je pa on
shaloftno Mater boshjo pofebno zhaftil, je
v fvojili britkoftih vlelej k nji pribeshal, in
je bil tudi vfelej potolashen in potrofhtan.
Ko je bila temu menihu sadnja ura prifhla,
ga je hudizh s zagovitnoftjo fhe bolj nad-
lesheval, kakor kdaj pred, in ga je skelel
ob upanje pripraviti. Ko je pa Marija De-
viza fvojiga flushabnika v takih ftilkah vi-
dila, fe mu je prikasala in mu rekla: „Ti,
moj lin, sakaj v shalofti omagujefh, ker fi
tolikokrat mene v moji shalofti tolashil. Lej,
Jesuf me je poflal te potrofhtat; bodi toraj
bres fkerbi in vefel, in pojdi s menoj v ne-
befa.“ In na te belede je bogabojezhi menih
poln tolashbe in saupanja fladko umeri.

310

Mol it e v. O moja preshaloftna 31ati!
lej jeft te ne puftim farne jokati, jeft hozliem
s teboj folse prelivati. Sa to gnado te danfi
prolim, de mi sadobifh vedin fpomin, in
ferzkno poboshnoft do Jesufoviga terpljenja,
in do tvoje shalofti; de vfe fvoje sliive dni
ne bom drusiga shelel, kakor objokvati
tvojo shaloft, o moja Mati, in terpljenje
fvojiga Svelizharja. Jeli upam, de me bodo
tvoje in .Jesufove britkofti mojo sadnjo uro
s saupanjem in s ferzlmoftjo navdajale, de
ne bom obupal savoljo grehov, s kterimi
fim Jesufa rasshalil. Te britkofti mi bodo
sadobile odpufhenje, ftanovitnoft in nebefhki
paradish, kjer upam s teboj fe vefeliti, in
vekomaj hvaliti nefkonzlmo miloft fvojiga
Boga. Tako upam, tako naj bo. Amen.

311

Molitve

k fedmeri shalolli Marije Devize.

Bog, osri fe v mojo pomozh.

Golpod, hiti mi pomagat.

Zliaft bodi Bogu Ozhetu i. t. d.

O Marija, Mati moja!

Vaj me vshali shaloft tvoja

V fmerti tvojig-a »Sinu!

Perva shaloft.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savolj perviga mezha shalofti,
kteri te je prefitnil, kader fo ti bile 1’kos
Simeona pred ozki poftavljene vfe krivize,
od hudobnih ljudi tvojima Jjubimu Jesufu
kurjene, ktere (i »she is 1'vetiga pifma vedila,
ker ti je bilo tudi snano, de bo pred tvo¬
jimi ozhmi, na lefu krisha obefhen, vfo kri
prelil, in od vlili sapufhen umeri, bres de
bi ga mogla obvarvati, ali mu pomagati.

Savolj o tega britkiga 1'pomina, kteri je
toliko let tvoje 1'erze skalil, te proftm, o moja
Kraljiza! sadobi mi gnado, de bom terpljenje
Je.suiovo, in tvojo shaloft, v slavljenji in v
fmerti vedno v fvojim ferzu vtifnjeno imel.

Ozhe nafh. Zkefhena Marija. Zliaft bodi.

O Marija, Mati moja!

Naj me vshali shaloft tvoja
V fmerti tvojiga .Sirni.

312

Druya shaloft.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo d m.siga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, ker (i vidila fvojiga ne-
dolshniga J^ina, komaj rojeniga, od tiftih ljudi
preganjaniga, savolj kterili je bil na fvet
prifhel; sakaj po nozhi li mogia takrat vftati,
in fkrivaj besbati v Egipt.

Savoljo tolikiga terpljenja, kteriga fi
mogla, fhe flaba dekliza, s fvojim pregnanim
Detetam na dolgi in truda polni poti fkos
pufte in teshavne deshele, in med prebiva¬
njem v Egiptu preftati, kjer li nesnana in
ptuja, uboga in sanizhvana shivela, te pro-
fim, moja preljuba Gofpa, sadobi mi gnado,
s teboj vred voljno terpeti do fmerti vfe
teshave tega revniga shivljenja, de bom na
unim fvetu odfhel vezlmimu terpljenju in
peklu, kteriga lim saflushil.

Ozhe nafli. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

Tretja shaloft.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo tretjiga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kadar li fvojiga ljubiga
$ina Jesufa sgubila, kteri je bil tri dni v
Jerusalemu od tebe odložilen. Takrat, o moja
Kralj iza! ko nifi vidila pri febi fvojiga Lju-

313  —

biga, in niii vedila sakaj te je sapuftil, mi-
flim, de tifte nozhi niii imela pokoja, in niii
drusiga delala, kakor sdihvala po njem, ki
je bil vfa tvoja blagoft.

SavoIjo tvojiga sdilivanja fkos tifte tri
sa tebe predolge in prebritke dni te proiim,
sadobi mi gnado, de nikol ne sgubim fvojiga
Boga, de vedno s Bogam fklenjen slavim,
in s njim fklenjen fmertno uro ta fvet sa-
puftim.

Ozhe nafli. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

Zheterta shaloft.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija! savoljo zhetertiga mezha sha-
lofti, kteri te je prefunil, kadar fi vidila
fvojiga ljubiga Jesufa v fmert obfojeniga, s
vervimi in ketinami svesaniga, s kervijo in
ranami pokritiga, s ternjem kronaniga, pa¬
dati po poti pod teshkim krishem, kteriga
je nefel na ranjenih ramah, in kakor ne-
dolshno jagnje iti v fmert is ljubesni do naf.
Tvoje ožhi fo fe vjele s njegovimi, in vajni
pogiedi je bilo ravno toliko grosovitih me-
zliov, s kterimi fta ranila fvoje dve ljubesni
polni ferzi.

Savoljo te velike shalofti te proiim, sa-
dobi mi gnado, de bom vef v voljo fvojiga

314

Boga vdan shivel; de boni s vefeljem fvoj
krish s Jesufain vred notri do sadnjiga
sdihljeja fvojiga shivljenja nolil.

Ozhe nalli. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

Peta shalofi.

Ufmiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija ! savoljo petiga mezha shalofti,
kteri te je pretanil, kadar li bila na gori
kalvarii, in li vidila pred fvojimi ozhmi fvoji-
ga ljubiga Sina Jesufa umirati, v takih bo-
lezhinah in v sanizhvanji, na terdi poftelji
krisha, in mu nili mogla tudi nar manjfhiga
polajlhanja dati, kakorfhno le tudi nar ve-
zliim hudodelnikam ne odrezke.

Savoljo fmertne britkolti, ktero li, lju-
besniva Mati, s Ivojim umirajozhim Sinam
vred terpela, in savoljo shalofti, ktero li
obzhutila, kadar je sadnjikrat s krisha s
teboj govoril, le od tebe poflovil, in je s
Ivetim Janesam naf vle tebi sa linove sro-
zhil, ko li ga vidila Itanovitna njegovo gla¬
vo nagniti in umreti, te prodni, sadobi mi
gnado od fvojiga krishaniga Ljubiga, de
bom shivel in umeri krishan viim rezhem
tega IVeta, de bom shivel famimu Bogu
vle fvoje shive dni, in tako kdaj pridem v

— 315

nebefa ga vshivat in gledat od oblizhja do
oblizhja.

Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. t. d.

fjjthefta shalo/l.

Ufniiljenje imam s teboj, o pi eshaloftna
Mati Marija! savoljo fheftiga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kadar li vidila fkos
in fkos prebodeno ferze fvojiga she mertviga
^inu, kteri je umeri sa nehvaleshne, ki fhe
po njegovi linerti nifo bili naliteni ga ter-
pinzhiti.

Savoljo te grosovite shalofti, ktero fi
ti obzhutila, te prolim; sadobi mi gnado, de
prebivam v ferzu .lesu lovi m, sa mene pre¬
bodenim in odpertim; v tiflim ferzu, ktero
je lepo 1'tanovanje ljubesni, kjer prebivajo
vfe dufhe, ktere Boga ljubijo, in kjer dokler
bom rthivel. ne bom drusiga miflil in drusiga
ljubil, kakor Boga. O prelveta Deviza! to
ti lahko fturifh, od tebe to upam.

Ozhe nafh. Zhefhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija, Mati moja! i. I. d.

jedrna shalo/l.

Ufniiljenje imam s teboj, o preshaloftna
Mati Marija ! savoljo fedmiga mezha shalofti,
kteri te je prefunil, kadar (i vidila v fvojim

316

narozhji fvojiga Sinu she mertviga, ne vezh
lepiga in ljubesniviga, kakorfhniga fi kdaj
imela v Betlehemfki fhtalizi; ampak ker-
vaviga, blediga, vfiga rastepeniga, de fe
mu gole kolti vidijo. >$in, li rekla takrat.
Sin, kako dalezh te je ljubesen pripravila!
In kadar fo ga v grob nefli, (i ga kotla
tudi ti fpremiti, in s fvojimi laftnimi rokami
pomagati ga v grob poravnati, de fi sad-
njizh, ko fi fe od njega poflovila, puftila
v grobu pri §»inu fvoje ljube,sni polno ferze.

Savoljo toliko shaloft fvoje lepe dufhe
mi sadobi, o Mati lepe ljubesni! odpufhe-
nje mojih grehov, s kterimi fini fvojiga lju-
biga Jesufa rasshalil, savoljo kterih mi je
shal is zeliga ferza. Ti me varvaj v fkufh-
njavah, ti mi na ftrani ftoj mojo sadnjo uro,
de bom svelizhan fkos saflushenje Jesufo-
vo in tvoje, in pridem kdaj s tvojo pomozhjo
po tem revnim slavljenji prepevat v nebefa
zhaft Jesulovo in tvojo na vekomaj. Amen.

Ozhe nafh. Zhelhena Marija. Zhaft bodi.

O Marija. Mati moja ! i. t. d.

Proii sa naf preshaloftna Deviza,

De vredni poftanemo obljub Kriftufovih.

Molimo.

Bog, v kteriga terpljenji je, po pre-
rokvanji ^itneona, prefladko dufho zhaftite

317

Devize in Matere Marije mezli shalofti pre¬
kinil, dodeli mil o It Ij iv, de ki njene shalofti
s zhaftitim fpominam obhajamo, frezhni fad
tvojiga terpljenja dofeshemo; kteri shivifh
in kraljujefh s Bogam Ozhetam v edinofti
fvetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

(Benedikt XIII. je dodelil tiftim , kteri te
molitve ob petkih in v velikim poftu opravijo 200
dni, druge dni pa 100 dni odpuftika sa vlak
Ozhenafh in Zhefhena Marija. Kteri jih opravlja
fkos zel mefez. sadobi popolnama odpuftik tifti
dan, ko fe fpove, vredno obhaja, in po namenu
katolfhke zerkve moli.)

Darovanje farni g a febe Marii De vizi.

Prefveta Deviza, Mati boshja Marija,
jeft {ime\  deliravno nevredin biti tvoj flu-
shabnik, vender s saupanjem v tvojo pre-
zhudno dobrotljivoft, ki shelim tebi flushiti,
te svolim danfi vprizho fvojiga angela varha
in žele nebefhke drushbe sa fvojo pofebno
Gofpo, Befednizo in Mater, in terdno fkle-
nem, de te hozhern vedno ljubiti, in sanaprej
tebi flushiti, pa tudi fturiti, kolikor mi bo
mogozhe, de te bodo tudi drugi ljudje lju¬
bili, in ti flushili. Prolim te, Mati boshja,
in moja ufmiljena in ljubesniva 3Iati, fkosi

— 318

kri tvojiga boshjiga $inu, ktero je same
prelil, de me vsamefh v fhtevilo drusih
fvojih flushabnikov, sa fvojiga linu in vedni-
ga flushabnika. >S(ftj mi na ftrani pri vlih
mojih miflih. befedah in delili, in v želim
mojim shivljenji, de bodo vfe moje ftopi-
nje, in vii moji dihljejr, obernjeni k vezhi
zhafti mcjiga Boga : de fkos tvojo mogozh-
no priprofhnjo fvojiga ljubiga Jesufa nizli
vezli ne rasshalim, ga zhaftim in ljubim zelo
shivljenje, pa ljubim tudi tebe, moja pri-
ferzhna, draga Mati, de te bom kdaj lju¬
bil in zhaftil vekomaj v nebefhkim paradishi.
Amen.

Moja Mati Marija, tebi srozhim fvojo
dufho, pofebno finertno uro.

Darovanje fvoje drushine Marii
D e vizi.

Deviza zhefhena in neomadeshana!
nafha Kraljiza in nafha Mati! Pribeshalifhe
in Trofhtarza vlih grefhnikov! jeft, na ko¬
lenih pred tvojim tronam, s vfo fvojo drushino
švolim tebe ša fvojo Gofpo, Mater in Be-
fednizo pred Bogam. Jeft fe ti srozhim s
vfimi fvojimi sa vfelej v tvojo flushbo, in
te prolim, o Mati boshja! de naf poftavifh
v fhtevilo fvojih flushabnikov, in naf vsa-

319

mefh vfe v fvojo brambo, in nam na po-
mozli pridefh v shivljenji, in pofebno nafho
fmertno uro. O Mati milofti! jeft te pofta-
vim Gofpo in poglavarizo žele fvoje hifhe,
fvoje shlahte, 1'vojih opravil in vliga fvojiga
djanja. Ne brani le, fkerbi sa vfe nafe vseti;
ti gofpodari s vlimi, kakor ti je prav. She-
gnaj mene in vfo mojo drushino, in nikal¬
ne pripufti, de bi kdo ismed naf Boga shalil.
Ti naf varvaj v fkufhnjavah, refhi naf v
ne varu o It ih, pomagaj nam v potrebah, fvet-
vaj nam v dvomih, trofhtaj naf v britkoftih,
ftoj nam na ftrani v bole,sni, pofebno pa pri
fmertnih teshavah. Nikar ne pripufti, de bi
fe hudizh hvalil, de ima kteriga ismed naf
v fvojih ketinah, ki fino tebi pofvezheni.
.^turi, de bomo vii prifhli v nebela tebe sa-
hvalit, in s teboj vred hvalit in ljubit nafhi-
ga Svelizharja Jesnfa zelo vezhnoft. Tako
naj bo.

Sdihljm proti Marii Devizi.

Mati boshja! fpomni fe me. ( S. Fran-
zifhk Saveri.)

Deviza in Mati, fturi, de bom vedno na
tebe miflil. (fy-  Filip Neri.)

Deviza Marija, Mati boshja, profi Je-
sufa same. ( 8. Filip. Neri.}

320

O Gofpa, fturi, de me Jesuf od febe
ne pahne. (\S. Efrem.}

O Marija, naj moje ferze nikoli ne je-
nja te ljubiti, ne moj jesik te hvaliti. (§.
Bonaventura.}

O Gofpa, is ljubesni do Jesufa mi po¬
magaj, de ga ljubim. (S. Brigita.}

O Marija, fturi, de bom tvoja flushab-
niza. ($. Johana.}

O Marija, jeft fe ti vfa dam, vsemi
me, ohrani me. (jS. Magdalena Paziš.}

O Gofpa, ne sapufti me notri do fmerti.
(j^pinelli.}

Zhefhena Marija, moja Mamika!
(Franzifhk Brancaccio.}

čjiveta Marija, moja Befedniza, profi
sa me. (Sertori Caputi.}

O moja Mati, fveta Marija!

O, kak fladko ime je: Marija!

Me umiruje,

Me svefeljuje,

Jenjat’ ne morem, ga imenvati.

321

Pefiiil IV. Alfonsa*

Marija nafhe upanje.

0 upanje mi lepo !

Vfe moje sasheljenje,

Ti moje li shivljenje,

Moj mir. Marija, ti.

Zhe te, Marija, klizhem,

Al zhe fe fpomnim nate,

Sladkoft, vefelje sate
Prevsame mi 1'erze.

Zhe kdaj teshavna mifel,

Serze v /Efrenkoft pobije ,

Samo ime Marije

Preshene vfo britkoft.

S‘d  morji tga shivljenja v
§i svesda meni mila,

K' bo moj zholnizh vodila,

De pridem frezhno v kraj.

Pod tvojim ljubim plajfham,

Preljuba moja Mati!

Shelim jeft prebivati.

Umreti tud pod njim.

Zhe Irezhin . o Marija !

Vmerjem v ijubesni tvoji;

O blagor dufhi moji!

V nebela pohitim.

2  1

322

S vesmi ljubesni fvete
Mi ti ferze ukleni,

Tvoj fushin, blagor meni!
Bom tebi sveft ofial.

Sej to ferze, Marija !

Oti sdaj ni nizh vezh moje,
Bogu ga daj, je tvoje,

Ga nozhem vezh nasaj.

Marija iiafhe upanje.

S nebel’ vifokga trona,

O Mati vfe dobrote !

Poglej naf revne trote
En krat, farno en krat.

In zhe ferze fe tvoje
Naf vbogili ne ufmi!i,

Ne bomo vezh profili,

De b' fe oserla v naf.

Poglej , de fmerti vredni
§1110 mi pred Sirnim tvojim,
De fino s'mapuhani fvojim
Vshalili mu ferze.

Pa ti ga pololashifli,

Befedo eno dati

Zhe hozhefh, ljuba Mati!

In bo odpiliti! nam.

Gofpa mogozhna, blaga !

Le rez’ v ljubesni tvoji.

De fino otrozi tvoji,

In miloftijiv nam bo.

323

Pazh ref, de nifmo vredni
Savolj hudobe fvoje
Se fhe fhtet’ otroke tvoje,
Pa ti ti Mati fhe.

Svoj mili plajfh rasgerni,
Bres ftraha bomo ftali,

V ljubesni prebivali,

Zhe naf objamefh vanj.

O Mati fladka, mila!
Poflufhaj klizhejozhe ,
Sveiizhaj ljubijo z h e ,

Ki v te saupajo.

Marija nafha Mati.

Marija preblaga!
Prezhifta in draga !

Vfe dufhe vedo ,

De Matere flajfhi
Nikol ni bilo.

O Mati prefveta!

Hz hi fvetga Ozheta.

Vfe milofti vir .

Mi upanje dajefh.

Vefelje in mir.

Marija preblaga, i. t. d.

O Mali . Deviza !
Nebefhka Kraljiza !

Kdo te je zhaftil,

De b' vender od tebe
Uflifhan ne bil ?

Marija i. t. d.

324

O Mat’ Ijubesniva !

Nar bolj dobrotljiva!

Ti proti sa me,

De bodem te ljubil',

In gorel sa te.

Marija i. t. d.

Mogozhna ii Mati,

Bog nizh ti ne vkrati,
Kar hozhefh . fturifh ,
Ti da, kar ga proftfh,
Ti da , kar shelifh.
Marija i. t. d.

O Mati ljubesni!
Osdravi bol e.sni
Ti mojga ferza,

De sazhnem ljubiti
Preljubga Boga.
Marija i. t. d.

Ljubeseu do Marije.

Vefli, o Marija !

Moje vefelje!

Vefh moje shelje ?

Ljubil bi te ;

Smiraj pri tebi
Hotel bi fiati.

Ljubljena Mati !

Sversi me ne.

Kaj pa ti hozhefh.

Moja Kraljiza

325

gladka Deviza !

De ti podam ?
Drusiga nimam ,
Profun pohlevno,
Vsem’ ferze revno,
Rad ti ga dani.

Pa ti, Kraljiza !

§i ga she v,sela,

In fi ga vnela,

Sate gori.

Mati preblaga!

Ti ga ohrani.
Hudimu vbrani.
Refhi ga ti.

►Slava Marije.

Nar bolj blaga, mila, draga
§i, Marija D viza, ti,

lil zhiftejfhi, in fvetejfhi
Ni bilo nikol ftvari.

Tvoje oblizhje, lepotizhje,

Je sgol miloft in fladkoft.

Ni zhlovefhko , je nebefhko,
Smaga angeliko JVetlofl.

Dopadljive, ljubesnive
Svesde ozhefa tvoje ib;

Kakor pfliize vi’e fladzhize
Nafhe ferza ranijo.

Perle drage, ljube, blage
Tvoje fvete fo roke;

326  —

Polne gnade, ktero vade,
lil obilno nam dele.

Ti, D e v iz a , fi Kraljiza
Žele semlje . vfih nebef - ,

Pa ponishafh in priblishafh
(Se do revnih naf saref.

Kdaj bolh dala, prikasala
Tudi mojim fe ozhem ?
Skoraj, fkoraj prid’ od sgoraj,
De s leboj te gledat grem.

Bres fhtevila dufh refhila
Si fovrashniku is rok ;

Pridi k meni, in me deni

V trumo refheiiih otrok.

O zhaftimo ga. hvalimo,

K’ nam je tako Mater sbral,
Ga ljubimo, ga molimo,

K' je vfo zhaft Marii dal.

Shivi! sliivi! vpimo : shivi!

V ferzih nam Marije ime !
Hvali vedno, hvali vredno

Jesufa sveftd ferze.

Lepota Marije.

Dejte, hribi in doline,
Gojsdi, travniki, planine,

Vfi Devizo pozhaftile,

Ki je lepfhi nima fvet.

327

Vfi potoki, vi, fhumezhi,
Ljubi tizhki shvergolezhi,
Premogozhni vfih Kraljizi
Pojte hvalo, pojte zhaft.

Vfi režite: o Deviza!

Kako lepa fi Kraljiza!

Bodi zhaft in hvala vezhna!
Tvojmu stvarniku. Bogu.

Ti fi folnze, ferza grejefh
Od ljubesni, ktero fejefh;

Ti fi luna rasfvetljena
Od fvetlobe vfih nebef.

Limbar. roslia fi zvetezha,
Nar prijetnifhi difhezha.

§i bres madeslia, vfa zhifta,
Polna Ijubesnivoiti.

Kar te dela ljubesnivo ,

In Gofpodu dopadljivo,

To je tvoja prelepdla,

Polna vfe ponishnofli.

O Marija , Bogu draga !

Nam pa fladka , mila. blaga !
Kakor ljubifh fvojga Jjjiina ,
Bodi miloftljiva nam.

Smert Marije.

Sapojmo! zhaftimo
Hzher, fveto Nevefio,

In Mater vfo svelio
Prefvetga Boga!

328

Oj, shivi Marija !

Marija . oj . shivi!

Oj , shivi Marija!

Tu Bog. k' nam jo da

Odlozhena Mati
Od $ina v daljavi,

Ko limbar v gofhavi
Med nami je bla.

Oj, shivi i. t. d.

>®>e s Bog-am fkleuiti

V nebo hrepenela,

In ferzlmo shelela,

De finert bi prifhla.

Oj. shivi i. t. d.

Nje Shenin preljubi,
^polniti ji shelje,

Jo klizhe v vefelje
K pozhitku ferza.

Oj, shivi i. t. d.

Sdaj pride ljubeseu
S fladkd fvojo pfhizo.

S prijasno defuizo
Jo v ferze ji da.

Oj, shivi i. t. d.

Tak fveta Deviza
Medli od ljubesni,

V tej fladki bolesni
Shivljeuje konzha.

Oj, shivi i. t. d-

329

Prefveta dufhiza
Od seinlje fe vsdigne,
.Sam Sin ji pomigne,

V nebo jo pelja.

Oj , shivi i. t. d.

V nebefih , Marija!

rasvefeljujefh ,

Na defni kraljujefh
Sdaj .Sina fvojga.

Oj, shivi i. t. d.

Nebefhka Kralji/,a!

Oh . prdfi tam same,

De m' v fcrzu fe vname
Ljubesen fladka.

Oj, shivi i. t. d.

Marija v nebo vseta.

Moj duh, is telefa
S Marijo v nebela
Povsdigui fe ti.

Gofpa je poftala,

Bo tam kraljevala ,

Kjer .Sin nje shivi.

Moj duh i. t. d.

Bres nje jeft na fveti
Ne morem sliiveti ,

Vefelja vezli ni.

Moj duh . i. t. d.

330

Oh, hudo lozhenje!

Kdo da mi shivljenje ?
Kdo pomozh deli ?

Moj duh, i. t. d.

Zhe tud fe lozhila,

Je Mati premila,

Naf ne sapuftl.

Moj duh, i. t. d.

Je Mati fkerbljiva,

Gofpa ljubesniva,

Sa naf govori.

Moj duh, i. t. d.

Otroke v teshavah,

V fkerbeh in fkufhnjavah
Vfe refhit’ sheli.

Moj duh, i. t. d.

Ga hozhe oteti,

Kdor zhifto shiveti
čjerzhrio hrepeni.

Moj duh, i. t. d.

Serze polno frezhe ,

V Ijubesni gorezhe
Sa njo pohiti.

Moj duh, i. t. d.

Marija v nebo vseta.

Marija! teb’ ferze v Ijubesni je gorelo,

Ljubilo je, in od Ijubesni fkopernelo.

O frezhna 1'mert! zhe line le finert imenovati,
K’ ti jo je hotel Bog, Deviza fveta, dati.

331

Vefelo, mirno in prefladko fi safpala,

Od semlje l’e v nebelhki paradish podala.

§i fhla v nebo, o Mati moja, in shivljenje !

.Si fhla k Svelizharju v uebefhko poflavijenje,
S teboj shelini tud joft to semijo sapuftiti,

In fe pri tebi, moja Mati, vefeliti.

O blagor meni! in o blagor duflii moji!

Zhe kdaj dofeshem fiati pri Kraljizi fvoji.

O frezhiu, kdor te gledati pri Sinu more,
Povsdignjeno zhes angelov vi loke kore!

Na sadnjo uro pridi k meni, o Deviza!

De fe rasvefeli takrat moja dufhiza.

De, ko 1'e bode pred .Sodnikam prikasala,

Bofh, Mati vfmiljeua, ji ti na ftrani ftala.

Shalolhia Mati boshja.

O vi, ki v mojih filnih prebritkoftih,
Veleli til po poti metno grefte,

Poglejte, zhe sa bolezhino vefte ,

De bi bila enaka moji kdaj.

Ta, ki pred nami tu na krishi vmira ,
Rasbit, kervav, ko grefhnik sanizhljivi,
To je moj .Sin, nedolshni, ljubesnivi;
Ljubesni, ne framote, vredin je.

Ta $in je stvarnika nebel' in semlje
Ozheta fvojga osnanval in molil,

Ta )*>in je mene li sa Mater svolil,

.She preden je zel fvet uftvarjen bil.

On je moj Bog, k' iim vidila ga perva
Prefrezltno tifto uozh rojeno Dete;
Njegov nebefhk obran je shdlje 1’vete
Ljubesni do njega mi v ferzu vshgal.

332

Je mene fvojo ljubo tovarfhizo
Isvolil svefto v tukejfhnim shivljenji;

Me ranjeno v ljubesni sasheljenji
S lepoto fvojo vklenjeno dershi.

Oh! njega vmirati s daj tukej vidim
Na saframvanja poftelji, v flabofti,

V terpljenji hudim, v shalofti, britkofti,

De shaloftne tud fkale pokajo.

Oh! kamor fe oberne, ga ne najde
Nikjer prijatla, tud ne pomozhnika;
Hudobnih truma gleda ga velika,

Ki le britkejfhi fmert mu delajo.

Bog, O z h e vczhni! ki ga ferzhno ljubifh,
Kako fe niorefh v ijubiga osreti?

Kako ga gledati toljkanj terpeti,

Pa vender fe ufmiliti ga ne ?

S dolgini 1’veta ga Bog pokritga vidi,

In ferd njegov ne da 1'e vftanoviti,

Dokler ne vidi fmerti ga Buriti
Is sgol ljubesni do krivizhnih naf.

Preljubi $in, ki vmirati te vidim,

Oh, de bi mogla jeft ti pomagati!

De b’ mogla v fvojih rokah te dershati!
De bi v narozhji maternim umeri.

Joj ' de ti jeft polajfhati ne morem !

Ker farna s fvojo shalofljo, flaboftjo
Navdajam ti ferze fhe bolj s britkoftjo,

Ti delam fhe grenkejfhi tvojo fmert!

333

Oh dufhe! oj, ljubite ga,  ljubite!

Ki til terpi sa vaflie odrefhenje,
Ljubesni poln daje sa vaf shivljenje,
In le ljubeseri tud od vaf sheli.

Ljubesen do Marije.

Tifto Gofpo in Devizo jeli ljubim,
Ktere ferze je v ljubesni gorezhe,
Ljubi vfe dufhe po nji hrepenezhe,
Deli nevredne, jih zhertit’ ne sna.

V (Vetih nebelih je ona Kraljiza,
Vender fe miloftljiva priblishuje
Vfakimu, kteri v ljubesni sdihuje,
Njeno nebefhko lepoto zhafti.

Ta tako lepa in zhilia Deviza,

Ktero je fam Bog,  preljubo in svelto,
Svolil li Mater, in Hzhi in Nevefto,
Ta mi je vnela in vsela ferze.

O. de bi mogel jeli kdaj doshiveti.

De bi Marijo vfe ferza ljubile,
Slifhati. de bi vfe trume zhaftile
Sveto in fladko Marije ime.

De bi fe pela po seinlje pokrajnah
Raslegajozh fe vlili ferz harmonija:
Sbi vi! oj sili vi Deviza Marija !

Shivi tud Jesuf, k" jo ljubi tako!

334

Ifhe naj druge ljubesni, kdor liozhe,
Ljubi, 7, h e more, naj kdo kterokoli,
Moja pa ljuba, k ferze mi jo voli,

To je Marija, k' jo ljubi tud Bog.

§tegni roko, o Marija premila!

Ropar/,a ferz moja fladka ! in vsemi
Moje ferze mi is perf, in ga vnemi.
De bo gorelo, medlelo sa te.

Vnemi ga s tifiim plamenam ljubesni,
S kterim je tvoje prot Bogu fe vnelo,
De bo tud moje v tem ognji gorelo.

V vezhni ljubesni do m o j ga Boga.

335

gltoiis&liaiije«

S da j te sapuftim, ljubi moj braviz! moj
brat v Kriftufu in ljubljenz nafhe dobre Ma¬
tere Marije: te sapuftim, in fhe to rezliem:
Ljubi ftanovitno in poflavljaj to dobro Go-
fpo, in prisadeni li kolikor morefh, de jo
bodo tudi drugi ljubili, in bodi Ji fvei’t. bodi
preprizhan, de zbe bolh do fmerti Ma¬
rijo ftanovitno zbali il, je tvoje svelizhanje
gotovo.

tSdaj fkonzham te bukve, pa ne salo,
de bi vezli ne imel povedali od flave te mo-
gozhne Kraljize, temuzh salo, de ti ne bom
nadleshin. To malo. kar (im v teh bukvah
povedal, je sadofti te s ferzlnio Ijubesnijo
do saklada poboshnolti, do Matere boshje
navdali, sa poboshnoft li bo hvaleshnoli
fkasala s fvojo mogozhno pomozhjo. Sprejmi
toraj pri jasno moje slielje. ktere (im imel.
namrezh s tem fvojiin delam kaj pripomozhi,
de bi fe li pofvezhval in kdaj svelizhan bil.
1'kos lo, de bi polial ljubesni in gorezlniofti
poln (in te preljubesnive Kraljize. In zhe
fposnafh, de fo ti te moje bukvize le nekoliko

336

k tein« pomagale, te lepo prolim, priporo-
zhuj me Marii, in prbli sa mene to gnado,
ktero jeft sa tebe prolim, to je, de bi fe
kdaj v nebelih vidila vkupej pred njenimi
nogami, fklenjena s vlimi dragimi njenimi
flushabniki.

Poflednizh le obernem k tebi, o Mati
mojiga Gofpoda, in Mati moja, Marija! in
te prolim, fprejmi miloftljivo ta moj flabi trud,
in shelje, ktere lini imel, viditi namrezh, de
bi te vli ljudje hvalili in ljubili. Ti slie vefb,
kako lini slielel Jkonzhali te fvoje majhine
bukvize od tvoje 1‘lave pred fvojo Cmeri¬
jo. ktera mi je she bliso. »Sdaj rezkem,
de rad umerjeni, ker te fvoje bukve na Cvetu
sapuftim, ktere te bodo neprenehama hvalile
in zhaftile, kakor lim li jeli prisadeval buriti
od zbala lVojiga fpokorjenja. ktero li mi
ti od Boga fprolila. O prezhifta Deviza Ma¬
rija, jeft ti priporozhim vfe tille, kteri te
ljubijo, pofebno tihe, kteri bodo te moje
bukve brali, nar bolj pa tille, kteri mi bodo
to dobroto burili, de me bodo tebi pripo-
rozbvali: Gofpa! daj jim hanovitnoh. Cfuri
jih vfe Cvete, in tako naf pripelji vfe tebe
zhaftit v nebela. O Mati moja prefladka!
ref je, de lini ubog grefhnik, pa jeli upam,
de te ljubim, in upam od tebe veiike rezki,
in med drugimi to, de bom v tvoji ljubesni

337

umeri. Upam de me bo v mojih fmertnih te-
shavah, kadar mi bo hudizh moje grehe
pred ozlii poftavljal, nar pred Jesufovo ter-
pljenje, potem pa tvoja pomozh poterdila,
de bom v gnadi boshji fliel is tega revniga
fveta, de bom prifhel ga ljubit, in sahvalit
tebe, moja Mati, od vekomaj do vekomaj.
Amen. Tako upam, tako naj bo.

Gofpa! tako te proiim s fvetim Bernar¬
dam, rezi sa naf fvojimu Sinu: Vina nimajo.
K el h tega vina, o kako upijani! Ljubesen
boshja upijani k sanizhvanju fveta; ogreje,
mozli daje, safpane obudi svefto opravljati,
kar je zhafniga in kar je vezhniga.

Ti li polna njiva, polna zbednoft, polna
gnad. Ti li prifhia kakor fvetla sarija in ru-
dezha, ker li premagala isvirni greli, in li
bila rojena rasfvetljena v fposnanji refnize,
in rudezha v ljubesni zbednoft. Nizh ni opra¬
vil fovrashnik pri tebi, ker tavslient flikitov
vili na tebi, in vfe oroshje mozlmili. Sakaj
nobene zheanofti ni, ktera bi fe v tebi ne
fvetila, in kar fo imeli fvetniki pofaraim, vfe
to imafh ti farna.

O naflia Gofpa! nafha fredniza! nafba
pomozliniza, fvojimu §»inu naf pripordzlii.
Sturi, o preblaga, s gnado, ktero li sa-
flushila, de on, ki je fkos tebe poftal de-

22

leshin nafhe flabofti in revfhine, po tvojih
profhnjah tudi naf fturi dele,sline fvojiga ve-
lizhaftva in fvoje z h alti.

Lepa Rosha svefelenja !

Zhe me ljubifh, Mati mila i
Daj, de bo do konz shivljenja
Moja dufha te ljubila.

O Marija ! daj mi frezlio,

De s ljubesnijo gorezho

Klizhem v fmerti tvoje ime.

Ti fi svesda ljubesniva,

Tje. kjer pokoj dufha vsiliva ,

Peljefh zhes fveta morje.

Shivi naj Jesuf, Marija, Joshef' in Teresija!

339

Molitve

pri fveti Mafhi.

Pripravljanje.

O nefkonzhno mogozlmi, fveti Bog!
Uboga, revna ftvar fe priblisham tvojimu
altarju, de bi fadu nefkonzhniga ofra fvete
mafhe delesliin bil. Tvoj edini, vezhni !§in
fam fe tukaj daruje tebi vezhnimu Ozhetu
sa grehe zeliga fveta, in tudi sa moje grehe.
V sdrushenji s tvojim ljubim glinam, ti da¬
rujem jeft ta ofer fvete mafhe k zhafti in
pofvezhenju tvojiga fvetiga imena; v sahvalo
sa vfe meni dodeljene gnade, v sadoftenje
sa vfe fvoje fturjene grehe; k sadobljenju
vlili meni potrebnih gnad, in v pomozh vlili
tiftih sliivih in mertvih, sa ktere lini nar
bolj dolshan moliti, pofebno pa sa te shive
(imenuj jih),  in sa te mertve (imenuj jih).

Pripravi, o Bog, moje ferze, ozhifti
mojiga duha, odpufti mi moje grehe, de bom
vredin tega prefvetiga ofra delesliin biti.

Kadar majhnih ozhitno jpoved moli.

Spovem feBogu vligamogozhnimu, Ma¬
rii prefveti Devizi, fvetimu Mihelu arlian-

2  2  *

340

gelu, fvetimu Janesu Kerftniku f. apoftel-
nama Petru in Paulu, in vlim fvetnikam, de
lira grefhil s miflijo, s befedo in s djanjem;
grefhil lim, grefhil lira, hudo lim grefhil.
Salo prolim prefveto Devizo Marijo, lvetiga
Mihaela arh angel a, fvetiga Janesa Kerftnika,
fveta apoftelna Petra in Paula, in vfe fvet-
nike, de bi profili sa me pri Bogu nafhira
Gofpodu.

Vligamogozhni Bog naj fe naf ufmili,
naj nam odpufti nafhe grehe, in naj naf pri¬
pelje v vezhno slavljenje. V ligamogozhni,
ufrailjeni Bog naj nam dodeli odveso in od-
pufhenje nafhih grehov. Amen.

Km •ie eleison.

Gofpod, ufmili fe naf! Kriftuf, ufmili
fe naf! Gofpod, ufmili fe naf!

Gloria.

Zhaft bodi Bogu v vifokofti, mir ljudem
na semlji, kteri imajo dobro, fveto voljo!
Hvalimo te, zhaftimo te, molimo te, po-
vikfhujemo te, sahvalimo te savoljo tvojiga
fvetiga velizhaftva! Gofpod! Bog! Kralj
nebefhki! vligamogozhni Ozhe! Gofpod Je-
suf Kriftuf! edinorojeni >Sin ! Gofpod! Bog!
Jagnje boshje! »Sin Gzhetov! kteri odjem-
ljefh grehe fveta, fprejmi nafho molitev;

— 341

ki fedifli na defnizi Ozheta, ufinili fe naf!
Ti fam li fvet ;  ti fain Gofpod: ti lam Nai-
vifhi, Jesaf Kriftuf! s fvetim Duham v ve-
lizhaftvu Boga Ozheta. Amen.

Molitve.

Vfigamogozhni, vezhni Bog! uflifhi mo¬
litev fvojiga ljudftva, in ne odverni od naf
fvojiga oblizhja savoljo nafhili grehov. Ufli¬
fhi miloftljivo molitev mafhnika, fvojiga flu-
shabnika, ki proli sa svelizhanje tvojiga
ljudftva, in daj, de kar s saupanjem pro¬
fano, od tvoje milofti prejmemo, fkos Jesufa
Kriftufa, nafhiga Gofpoda. Amen.

Lift.

O moj Bog! molim tvojiga fvetiga Du¬
ha, kteri je is prerokov in apoftelnov govoril,
in fhe vedno fkos fveto katolfhko zerkev
govori. S fpofhtvanjem in s ponishnoftjo
fprejmem vfe nauke in opominvanje, ktero
mi fveta zerkev fkos fvoje uzhenike daje.
Dodeli mi, o Bog, de bom po naukih fvete
zerkve vfelej shivel, fkos Jesufa Kriftufa,
Gofpoda nafhiga. Amen.

Evangelium.

Moj Svelizhar, kako velika je tvoja
ljubesen, de li fam uzhenik hotel na fvet
priti, de bi nam pot v nebefa pokasal. Daj

342

mi gnado, de bom nauke, ki li jih ti osna-
noval, ponishno poflufhal: rasfvetli moj um,
de jih fposnam, ponovi moje ferze, de
jih ljubim in svefto fpolnujem. Dodeli mi
fvojo boshjo poinozh, de le fvetiga evan¬
gelija nikol ne bom framoval, temuzh ga s
befedo in djanjam vfelej terdil; ki shivifh
in kraljujefh vekomaj. Amen.

Creclo.

(Kadar maihuik vero moli, moli tudi ti apo-
ftolfko vero.)

Ofrovanje.

Vsemi, o fveti Ozhe, vfemogozhni ve-
zhni Bog! ta ofer, ki ti ga mafhnik sa naf
daruje. Terdno verujem, de bo v pravo telo
in pravo kri Jesula Kriftufa fpreobernjen.
V"semi ta ofer, o uebefhki Ozhe, v poflav-
ljenje fvojiga fvetiga imena, v fpravo mo¬
jih grehov, v sahvalo vlili meni dodeljenih
gnad, v sadobljenje novih dobrot, in pripo-
mozhkov sa moje svelizhanje. Vsemi ta ofer
tudi sa vfe prizlijozhe, sa vfe verne kriftjane,
sa shive in mertve, de bo meni in njim v
svelizhanje, in v vezimo slavljenje. Amen.

Orcite fratres.

Naj vsarne Gofpod la ofer is tvojih rok
v hvalo in zhefhenje fvojiga imena, v duho-
vin prid naf vfih, in žele fvete zerkve. Amen.

343

Prefazion.

Refnizhno fe fpodobi in je dolshnoft,
prav je in dobro, de ti vfelej in povfod
hvalo dajemo, o Cveti Gofpod! vligamo-

f ozlini Ozhe! vezlnii Bog! fkos Jesufa Kri-
ufa, Gofpoda nafhiga, fkos kteriga tvoje
velizhaftvo hvalijo angeli, molijo gofpoftva,
s ftraham zliafte oblafti. Nebefa, nebefhke
mozhi, in ^erafini te fkupej s velikim ve-
feljem povikfhujejo. Vsemi s njih hvalo tudi
nafhe zhefhenje, o Bog! kteri s veliko po-
nishnoftjo fposnamo in klizhemo: Svet! fvet!
fvet! je Gofpod Bog Sabaot! Nebefa in
semlja fo polne tvoje zhalti. Zhefhen bodi,
kteri pride v imenu Gofpoda! Hofana v
vifokofti!

Po Sanktusu.

Sato te, o nefkonzhno ufmiljeni Ozhe,
fkos Jesufa Kriftufa, Gofpoda nafhiga, po-
nislmo prolimo, vsemi in pofveti te ponudbe,
te darove, te fvete in neomadeshane daritve,
ktere ti darujemo pofebno sa tvojo fveto,
katolfhko zerkev, de bi ji mir dodelil, jo
varoval, jo v edinofti ohranil, in vishal po
želim fvetu; pa tudi sa tvojiga flushabnika,
nafhiga papesha (ime)  in nafhiga fhkofa,
( ime J in sa vfe, kteri fe prave katolfhke
in apoftolfke vere dershe.

344

Opomni fe, o Bog! fvojih flushabnikov
in flushabniz, (mifli na tifte s/iive , sa ktcre
hozhefh pofebno moliti ,) in vlili prizhijozliih,
kterih vero fposnafli, in poboshnoft vidifh,
sa ktere ti darujemo, ali kteri ti farni da¬
rujejo sa 1'ebe in sa fvoje brate, sa odre-
fhenje fvojih dufh, sa fvoje svelizlianje, in
tudi sa sdravje fvojiga telefa, in pred teboj
vezhnim, sliivim in refnizhnim Bogam, fvoje
obljube fpolnujejo.

dedinj eni s vliini fvetniki zliaftimo pred
vlimi drugimi fpomin zhaftitljive vfelej De¬
vize Marije, Matere nafhiga Boga in Go-
fpoda Jesufa Kriltufa; pa tudi ivetih apo-
ftelnov: Petra in Paula, Andreja, Jakoba,
Janesa, Tomaslia, Jakoba, Filipa, Jerneja,
Mateusha, ^lunina in Tadeja, Lina, Kleta,
Klemena, Kfifta, Kornelija, Ziprijana, Lau-
renzija, Krisdgona, Janesa in Paula, Kosma
inDamiana, in vfilftvojih fvetnikov; dodeli nam
fkos njih safluslienje in proflmje, de bomo s
tvojo pomozhjo povfod obvarovani. S kos rav¬
no tega Kriftufa Golpoda nafliiga. Amen.

Prolimo te tedaj, o Gofpod, vsemi mi-
loftljivo ta dar, kteriga ti mi, tvoji flushab—
niki, prinefemo, in s nami žela tvoja druslii-
na, in dodeli nam naflie dni v tvojim miru
preshiveti; obvarvaj naf vezliniga pogublje¬
nja, in iituri, de bomo med tvoje svoljene

345

prifhteti; fkos Kriftufa Gofpoda nafhiga.
Amen.

Profimo te, o Bog, dodeli, de bo ta
dar v vlim shegnan, pofvezhen, poterjen, in
tebi prijetin, de poftane Telo in Kri tvojiga
preljubiga Sina, Gofpoda nafhiga, Jesufa
Kriftufa.

Pomdhfvmlje.

Jeft- verujem, o Jesuf! de fi tukaj pod
podobo kruha Bog in zhlovek vprizho; mo¬
lim te; ljubim te; odpufti mi moje grehe.
Jesuf! ufmili fe me!

Jeft verujem, o Jesuf! de je to tvoja
fveta refhnja Kri, ktero fi na krishi prelil
sa naf. Molim te, o prefveta Kri mojiga
Svelizharja! Orni in ozhifti mojo dufho od
vfdi madeshov greha!

Po povsdigvcinji.

Po Jesufovi sapovedi fe fpomnimo, o
Gofpod! mi, tvoji hlapzi in tvoje fveto ljud-
ftvo, prelvetiga terpljenja, od fmerti vftajenja,
in zhaftitiga nebohoda ravno tega Kriftufa,
Sina tvojiga, Gofpoda nafhiga, in darujemo
tvojimu prezhudnimu velizhaftvu od tvojih
darov in dobrot ta zhifti dar, ta fveti dar,
ta bresmadeshni dar, fveti kruh vezhniga
shivjjenja, in kelh vezhniga svelizhanja.

Poglej na te dari s miloftljivim in lju-

346

besnivim oblizhjem, in jih fprejmi, kakor
(i fprejel s dopadenjem dari fvojiga hlapza,
pravizhniga Abelna, ofer nafhiga ozhaka
Abrahama, in fveti, zhifli dar, kteriga ti
je daroval tvoj vikfhi duhoven Melhisedek.

Ponishnote prolimo, vfigamogozhni Bog!
sapovej, de bodo ti darovi fkos tvojiga fve-
tiga angela prinefheni na tvoj vifoki altar,
pred tvoje boshje velizhaftvo, de borno vfi,
kteri fino tega altarja deleshni, in kieri bomo
savshili prefveto Telo in prefveto Kri tvo¬
jiga §>ina, napolnjeni s vfim nebefhkim slieg-
nam, in s gnado; fkos ravno tega Kriftufa,
Gofpoda nafhiga. Amen.

Opomni fe tudi, o Gofpod! fvojili flu-
shabnikov in flushabniz, kteri fo pred nami
fhli v vezhnoft s snamnjem vere, iii pozhi-
vajo v fpanji miru, (mifli na tifte mertve ,
sakterehozhefhpofebno moliti .J Dodeli tem
in vlim drugim, kteri v Kriftufu pozhivajo,
de v kraj ohladenja, fvetlobe in miru pri¬
dejo; fkos ravno tega Kriftufa, Gofpoda
nafhiga. Amen.

Tudi nam grefhnikam, tvojim flushab-
nikam, v tvoje nefkonzhno ufmiljenje saupa-
jozhim, daj delesh in tovarfhtvo s fvojimi
fvetimi apoftelni in marterniki: s Janesam,
§>htefanam, Matijam, Barnabam, Ignazjam,
Alekfandram, Marzelinam, Petram; s Fe-

M7

lizito, Perpetuo, Agato, Lužijo, Nesho,
Zezilijo, Anaftasio, in s vlimi fvojimi let¬
niki. Daj nam, te profimo, v njih drushbo
priti, ne savoljo nafhiga saflushenja, am¬
pak savoljo tvoje milofti, fkos Kriftufa Go-
fpoda nafhiga, fkos kteriga ti, o Gofpod!
vfe te dobre dati ftvarifh, pofvetifh, oshi-
vifh, poshegnafh in, nam dodelifh. Jjtkos
njega, s njim, in v njem fe tebi, Bogu Ozhetu
vfemogozhnimu, v edinofti fvetiga Duha, vfa
zhaft in hvala fkasuje, od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

Oz/ie nafti.

Ozhe nalit, kteri li i. (. d.

Refhi naf, o Gofpod! od vliga hudiga
pretezheniga, prizhjozhiga iti prihodnjiga,
in fkos profhnje fvete, zhaftitljive vfelej De¬
vize, in Matere boshje Marije, fvojih fvetih
apoftelnov I > etra, in Paula, in Andreja, in vlili
fvetnikov, dodeli nam miloflljivo mir v na-
fliih dneh, de bomo s pomozhjo tvoje mi¬
lofti vfelej greha profti, in vfe smote obvaro¬
vani. i^kos ravno tega Gofpoda nafhiga, Je-
sufa Kriftufa, {Jona tvojiga, kteri s teboj
shivi in kraljuje, v edinofti fvetiga Duha, Bog
od vekomaj do vekomaj. Amen.

Mir Gofpodov bodi vfelej s nami. Ta
smef in to pofvezhenje Telefa in Kervi nafhi-

— 348

ga Gofpoda Jesufa Kriftufa, bodi nam, ki
ga prejmemo, v vezimo shivljenje. Amen.

Agnus Dei.

Jagnje boslije, ktero grebe fveta od¬
jemljefh, ufmili fe naf! Jagnje boslije, kte¬
ro grehe fveta odjemljefh, ufmili fe naf!
Jagnje boslije, ktero grehe fveta odjemljefh,
daj nam mir.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! kteri fi fvojim
apoftelnam rekel: Mir vam sapuftim, fvoj
mir vam dam, ne glej mojih grehov, am¬
pak vero fvoje zerkve, in dodeli ji dobrot¬
ljivo po fvoji volji mirin edinoft, kteri shi—
vifh in kraljujefh Bog, od vekomaj do ve¬
komaj. Amen.

O Gofpod Jesuf Kriftuf! §*in shiviga
Boga! kteri Ji po volji Ozheta, s fvetini Du¬
ham vred, fkos fvojo fmert fvet k slavlje¬
nju obudil, refhi me s fvojim prefvetim Te-
lefam in fvojo prefveto Kervijo od vlili mojih
grehov, in od vliga liudiga, in dodeli mi,
de bom tvoje sapovedi vfelej svefto fpolno-
val, in de fe nikdar ne bom od tebe lozhil;
kteri s Begam Ozhetam in fvetini Duham
shivifh in kraljujefh Bog, od vekomaj do
vekomaj. Amen.

Gofpod Jesuf Kriftuf! naj mi ne bo k
0 bfojenju in k pogubljenju, de fe jeft ne-

349

vredni predersnem tvoje Telo savsliivati,
ampak naj mi bo po tvoji dobroti bramba
in osdravljenje dufhe in telefa; kteri shivifh
in kraljujefh s Bogam Ozhetam, v edinofti
fvetiga Duha, Bog, od vekomaj do veko¬
maj. Amen.

Gofpod! nilim vredin, de grefh pod
mojo ftreho, ampak rezi le s befedo, in
moja dufha bo osdravljena.

Gofpod! nilim vredin, de grefh pod
mojo ftreho, ampak rezi le s befedo, in
moja dufha bo osdravljena.

Gofpod! nilim vredin, de grefh pod
mojo ftreho, ampak rezi le s befedo, in
moja dufha bo osdravljena.

(Zhe ne grefh k f. obhajila, obhajaj fe na
duhovno visho, de shelje obudifh Jesufa vredno
prejeti.)

Skdnje molitve.

Vfegamogozhni, vezhni Bog! is zeliga
ferza te sahvalim sa vfe meni dodeljene
gnade in dobrote, pofebno pa, de li nam
fvojiga vSinu dal v fpravo sa nafhe grehe,
in de naf s njegovim Mefarn in njegovo
Kervijo shivifh sa vezimo slavljenje. Ob¬
varuj me, de nikoli ne bom nevredno pri ofru
fvete malhe, in de fvetiga refhnjiga Telefa
nikoli po nevrednim ne prejmem. iSkos rav¬
no tega Kriftufa Gofpoda nafhiga. Amen.

350

Shegen.

Naj ti dopade, prefveta Trojiza. ta fveta
flushba, ktero lim opravil, in dodeli, de bo
ofer, kteriga lim jeft, nevredni zhlovek, pred
ozhmi tvojiga velizhaftva daroval. tebi pri—
jetin, meni pa in vlim, sa ktere je bil da¬
rovan, fkos tvojo miloft v odpufhenje gre¬
hov. $kos Kriftufa, Gofpoda nafhiga. Amen.

Poshegnaj uaf vligamogozhni Bog,
Ozlie, Sin in fveti Duh ! Amen.

Sadnji ev angeli.

Jesuf! vezhna Befeda Boga Ozheta!
Is ljubesni do naf li zhlovek poftal. Molim
te, saupam v tebe, ljubim te. Prifhel (i na
fvet, de bi nam pot vezhniga shivljenja
pokasal. Vodi me, ti prava luzh 1'veta, de
v tami tega shivljenja ne sajdem, temuzh
od tvoje luzhi rasfvetljen, fveto shivim, in
frezhno umerjeni.

Molitev po fveti mafhi.

Dobrotljivi Bog! sahvalim te, de li me
vdeleshil tega prefvetiga ofra. Odpufti mi
grehe, ktere fim pri ti fveti mafhi s rastre-
fenjem in rasmifhljenjem fturil. Terdno fkle¬
nem nikoli vezli grefhiti. Daj mi sa to fvoj
mogozhni shegen in gnado. Jesuf in Ma¬
rija naj bota moja ljubesen vekomaj. Amen.

351

Molitve

pri fpovedi in fvetira obhajilu.

Pripravljanje k fpovedi.

(Preden k fpovedi grefh, morafh Bo#'a pro¬
fiti , de te rasfvetli, de bofh fvoje grehe, ktere fi
fturil, fposnal; de ti gnado refnizhne grevenge in
refnizhniga fklepa poboljfhanja dodeli. Pofebno fe
morafh priporozhiti Materi boshji, deti  pravo sha-
loft nad grehi sadobi.)

Molitev pred (povedjo.

O nefkonzhno mogozhni Bog! pred
fvojimi nogami vidifh sdajavza, kteri te je
tolikokrat rasshalil, kteri te pa sdaj ponish-
110 sa odpnfhenje profi: Rastertiga in po-
nislianiga ferza, Gofpod, ne bofh savergel.

Sahvalim te, de li me do danli zhakal,
in me nili puftil v Ranti greha umreti. Sa-
voljo saflushenja Jesufa Kriftufa upam, de
mi bosli, o Bog! ker li me dosdaj poter-
peshljivo prenefel, v ti fpovedi vfe grehe
odpuflil, ktere lini fturil. Obshalujem fvoje
grehe, o moj Bog! shal mi je, de lini jih
fturil ker litn s njimi pekel saflushil, in ne-
befa sgubil 5 pa vender jih ne obshalujem
farno sa to, ker lim s njimi vezline filtra-

352

frnge saflushil, temuzh shal mi je, ker fim
tebe, nefkonzhno dobroto s njimi rasshalil.
Ljubim te, o moja vezlma dobrota! iu ker
te ljubim, obshalujem fvoje kri vize, s kte-
rimi lim tebe rasshalil. Jeft fim bil tebe
sapuftil, ti nifim zhafti, ktera ti gre, fka-
soval, tvojo gnado, tvojo prijasnoft fim
sanizhval, lim te, o Bog, radovoljuo sgu-
bil. Odpufti mi savoljo Jesufa vfe moje
grehe; obshalujem jih is zeliga ferza, fov-
rashim jih; obshalujem ue le fmertnih gre¬
hov, ktere lim fturil, temuzli tudi vfe ma¬
le grehe, ker fim te tudi s temi rassha¬
lil. Naprej li vsamem sanaprej nikoli vezli
radovoljuo te skaliti. Ref, moj Bog! rajflii
hozhem umreti, kakor fhe kdaj grefhiti.

( Žlic imafh kak greh, v kteriga bol j pogofto
padefh, nvorafh pofebno obljubiti ga saputliti, iu
pviloshnofti vanj fe varovati. Proti tudi fpovednika,
de ti nar boljfhi pripomozhke k poboljfhaiijii pove.)

Po [povedi.

O moj ljubesnivi Jesuf! kako veliko
hvalo fim ti dolshin! Ujiam, de li mi sa¬
voljo saflushenja fvoje Kervi moje grehe
odpuftil. Nahvalim te sato is zeliga lerza,
in od shelja gorim, v nebelih ifkos zelo
vezhnoft tvojo miloft zhaftiti in hvaliti. Bo-
sdaj fim te, o Bog! velikokrat sgubil, pa

353

sanaprej te nozhem nizh vezli sgubiti; fvoje
shivljenje hozhem fpreoberniti; ti safliishilh
vfo mojo ljubešen, sato te hozliem refnizhno
ljubiti. Nizh vezli nozheni od tebe lozhen
biti; obljubil (im ti rajfhi umreti, kakor te
flie kdaj rasshaliti; sdaj ponovim fvoj fklep,
in ga hozhem dershati.

Obljubim ti, priloshnolti greha fe ogi¬
bati, in sato ta pripomozhek nuzati, (ime¬
nuj pripomozhek)  de vezli ne grefhim. Pa
ti posnafh mojo flaboft, o moj Bog! Daj
mi gnado, de ti sveft oftanem do fmerti,
in pomagaj mi vfelej, kadar bom v fkufli-
njavi, de k tebi pribeshim. Pomagaj mi,
o Marija! ti li Mati ftanovitnofti, v tebe
ftavim vfe fvoje upanje.

Pripravljanje k fnetinm Obhajilu.

(7S'obe 11  pripomozhik naf ne more tako greha
obvarovati in v ljubesni hostiji uterditi, kakor fveto
Obhajilo. Pa od kod pride, de nektere dufhe, deli-
ravno pogoflo k fvetimu Obhajilu gredo, vender
srni raj mlazhne oftanejo, in sini raj v ravno tifte
pregrefhke padajo? To pride od tod, ker fe malo
in ne sadofti pripravijo. Dve rezin' fte sa to pri¬
pravo potrebni :

1. Moramo fvoje ferze od v figa nagnenja ozhi-
ftiti, ktero je ljubesni boshji nafprotno.

2. Moramo velike shelje imeti Boga ljubiti.
.Sveti Franzifhk Salesi pravi: „V ljubesni boshji

23

354

rafti, mora nafh pervi namen biti, kadar k fvetimu
Obhajilu gremo.“ Le is ljubesni moramo Boga pre¬
jeti, kteri fe is zhifte ljubesni ljudem dari.J

Molitev pred f. Obhajilam.

O moj ljubesnivi Jesuf! prav §iin boshji,
kteri li is ljubesni do mene kakor v morji
bolezhin in sanizhvanja umeri, terdno veru¬
jem, de li v prefvetim Zakramentu vprizho;
pripravljen lim sa to 1'vojo vero,■-Tvoje slav¬
ljenje v dar prinefti.

O moj ljubi Zvelizhar! upam od tvoje
dobrote, savoljo saflushenja tvoje sa me
prelite kervi, de bolh fbe to jutro, ko me
bolh obifkal. moje ferze s fvojo fveto lju—
besnijo ushgal, in de mi bolh vfe tifte gna-
de dodelil, kterih potrebujem, de ti sveft
in pokorili oftanem do fmerti.

O moj Bog! edini in pravi ljubi moje
dufhe, ka j bi bil mogel vezli Buriti - de bi
mene k ljubesni do tebe nagnil ? O moj Je¬
suf! tebi ni bilo sadofii, de li umeri sa me¬
ne, tenuizh li fhe ta fvet Zakrament po-
ftavil, li hotel moja jed bili. de bi fe po-
polnama meni daril, de bi fe na tanko s
tako revno in nehvaleshno ftvarjo, kakor
lim jeft. fklenil. Ti fant me fhe vabifh te
prejeti; ti fant nizh bolj ne shelifh, kakor
de bi fe jeft s teboj fklenil. O nefkonzlma

355

ljubesen! Bog fe mi hozhe popolnama dariti!
O moj Bog! o ljubesniva, nefkonzhna do¬
brota! ki nefkonzhno ljubesen saflushifh,
ljubim te zhes vfe, ljubim te is zeliga fer-
za, ljubim te bolj, kakor famiga .febe, bolj,
kakor fvoje shrvljenje, te ljubim. Ljubim te,
ker saflusliifh ljubljen biti. ljubim te, de bi
tebi dopadel, fej tako ferzlmo slielifh mojo
ljubesen. Sapuftite me toraj vi pofvetne she-
Ije; tebi, moj Jesuf! tebi. moja nar vezhi
dobrota, moje vfe, tebi famimu hozliem dariti
vfo fvojo ljubesen. Danli fe hozliefh meni
popolnama dariti, lej, tudi jeft fe tebi po¬
polnama darim. Dopufti, de te ljubim, sa-
kaj, lej, jeft nizli drusiga ne shelim, kakor
famiga tebe, nizh drusiga nozhem. kakor
farno to, kar tebi dopade. Ljubim te, moj
Svelizhar! §!vojo flabo ljubesen fklenem s
ljubesnijo, s ktero te vli angeli in fvetniki
ljubijo, s ktero le Marija, tvoja boslija Mati,
in vezbni Ozhe nebefliki ljubi. O de bi te
mogel od vlih ljubljeniga viditi! O de bi
mogel narediti, de bi te vli ljudje ljubili,
de bi te vli ljubili tako, kakor li vredin
ljubljen biti.

Lej, moj Jesuf! blisham fe k tebi, de
bi fe s tvojim fvetim mefam shivil. Ali oh,
moj Bog! kaj lim jeft, in kaj li ti? Ti (i
Bog nefkonzhne dobrote, in jeft, jeft fini

23  *' '

356

rev in zhervizhik, ki fini s toliko grelu ob-
lnshen, s kterimi fini te tolikokrat is fvojiga
ferza pregnal. O moj Bog ! jeft nifim vre-
din pred teboj fe snajti, jeft fini vredin
fkos zelo vezimoft dalezh in sapufhen od
tebe v peklu goreti. Ti pa, moj Bog! ker
fi nefkonzhna dobrota, me klizhefli k febi,
de bi te jeft v fvoje ferze prejel. Lej, sdaj
pridem vef ponisbin in oframoten savoljo
toliko grehov,. s kterimi lini te rasslialil, pa
vender tudi poln saitpanja v tvojo ljubesen
do mene. O kako shal mi je, moj Ijubes-
nivi Svelizhar, de fim te tolikokrat rassha-
lil. Ti fi zlo fvoje slavljenje hotel dati sa me¬
ne, in jeft, jeft fim tolikokrat tvojo miloft in
tvojo ljubesen rasslialil, in fim te sa prasin
nizh sapuftil. Bolj, kakor savoljo viiga drusi-
ga lnidiga, mi je shal savoljo vlili grehov, s
kterimi fim te bil rasslialil, naj bodo veliki
ali majhini, ker lini fe soper tebe ne-
fkonzhno dobroto pregrefhilj is zeliga ferza
fo mi soperni. Upam, de fi mi she odpuffil;
zhe mi pa fhe nili, moj Jesuf! o odpu.fti mi
sdaj, preden te v fvoje ferze prejmem. Ker
hozliefli zhes malo zhafa v moje ferze priti,
te prolim, de me pred v fvojo gnado vsamefh.

Pridi, o moj Jesuf! pridi v moje ferze,
ktero po tebi hrepeni. O moja edina, moja
nefkonzhna dobrota, moje shivljenje, moja

357

ljube,sen, moje vfe, danfi te  sbelim s tifto
Ijubesnijo prejeti, s ktero fo te tifte duflie
prejemale, ktere fo te nar bolj ljubile5 sbe¬
lim te prejeti, kakor tvoja fveta Mati Ma¬
laja ; fvoje danaflmje Obhajilo lklenem s
njenim Obhajilam. O prefveta Devi/,a, moja
ljuba Mati Marija! daj mi ti lama. danfi fvoji-
ga ljubiga iSinu, sakaj, lej, is tvojih rok
ga skelim prejeti. Rezi mu, de lim tvoj flu-
shabnik, sakaj tako me bo danfi, ko k meni
pride, s toliko vezhi Ijubesnijo na fvoje ferze
pritifnil.

Molitev po [velim Obhajilu.

fZhaf po iVetim Obhajilu je drag 1  zliaf, ve¬
like gnade dole/hi, sakaj profhnje in molitve,
ktere oh tiftim zliafu opravljamo, kadar je Jesuf
tako na tanko s nafho d ul'ho fklenjen, imajo ve¬
liko vezli saflushenja in vrednofii, kakor tifte, ki
jih ob drugim zhafu opravimo. Sveta Teresija
pravi, de je takrat Gofpod v dufhi, kakor na tronu
gnad, in dufho nagovarja: 1’rdli me, o moja lizhi,
sa karkoli hozhefh, sakaj sa to lim prifhel k tebi,
de bi ti dobrote delil. Oh kakfhne pofebne gnade
fo tifti prejeli, kteri fo po IVetim obhajilu fkerbni
bili s Jesufam le pogovarjati! Zhaftiti pater Avila
ni nikoli samudil po IVetim Obhajilu dve uri v
molitvi oftati. Jsveti Alois je Jesufa Kriftula po tri
dni sa to gnado hvalil. Skerhimo tudi mi faj zeli
tifti dan s Jesufam fklenjeni oftati, kteri dan fino
ga sjutraj v fvoje ferze prejeli.)

358

Molitev.

S daj, moj Jesuf, fi she prifhel k meni,
fi she v mojim ferzu, fi she vef moj poftal.
Pozhaftim te, moj Svelizhar! Molim te, in
pred teboj fe vershem na fvoje kolena : ob¬
jamem te, in te pritifnem na fvoje ferze;
sahvalim te, de li hotel v moje grefhno
ferze priti. O Marija! in vi, vii moji po-
mozhniki! moj angelz varh! sahvalite Jesufa
nameft mene. Ker li me tedej, moj nebefhki
Kralj! tako ljubesnivo hotel obilkati, ti da-
rim fvojo voljo, fvobodnoft, in vfe kar lini.
Ti fi fe vliga meni daril: tudi jeft fe tebi
popolnama darim; sanaprej nozhem vezli
fam fvoj biti, od danli hozhem biti tvoj, po¬
polnama tvoj. Hozhem, de bo moja dufha
vfa tvoja, de bodo moje telo, vfe moje
mozhi, moji pozhutki, vli tebi flushili, le
tebi flushiti, tebi dopafti sheleli. Tebi, o
Jesuf! darujem vfe fvoje mifli, fvoje shelje,
fvoje nagnjenje , vfe fvoje slavljenje. Dofti
dolgo (im te shalil. o moj Jesuf! Vfe dni
fvojiga slavljenja, ktere mi bofh fhe dal.
hozhem na to oberniti, de bom tebe ljubil,
ker li ti mene tako prilerzhno ljubil.

Vsemi, o Bog mojiga ferza! vsemi ta
dar, kteriga ti danli ubog grefbnik daruje,
kteri nizh drusiga ne sheli, kakor tebe lju-

— 359

biti, tebi dopafti. vSturi s menoj, oberni s
menoj in s vfim, kar imam, kakor tebi do-
pade. Tvoja ljubesen naj v mojim ferzu vfe
pokonzha, kar tebi ne dopade, de bom vef
tvoj, in le salo shivim, de hi tebi dopadel.

Ne profim te, o Jesuf! sa dobrote te¬
ga fveta, le to te profim, de mi savoljo
saflushenja fvojiga fvetiga terpljenja vedno
shaloft nad mojimi grehi dodelifh. Rasfvetli
me, de bom uezhimernoft vlili dobrot tega
fveta fposnal, de bom fposnal, kako ti sa-
flushifh od naf ljubljen biti. l^turi, de fe
bom od vfiga nagnjenja na pofvetne rezki
odtergal, in naveshi me na fvojo fveto lju¬
besen, de moja volja od danli sanaprej nizh
drusiga ne bo shelela, kakor kar ti fam
hozhefh. Daj mi poterpeshljivoft in voljnoft,
zhe bom revin ali bolan, ali zhe li mi kaj
drusiga prigodi, kar mojimu posheljenju ne
bo ufhezli. wStnri. de bom prav krotak do
tiftili, kteri me sanizhujejo. Daj mi frezhno
fmert; daj mi fvojo fveto ljubesen. Pa pred
vfim te profim, de mi dafh vedno oftati v
tvoji gnadi notri do fmerti. Ne pripufti, de
bi fe fhe kdaj od tebe lozliil. O moj pre-
fladki Jesuf! ne dovoli, de bi te jeft fhe
kdaj sapuftil. Profim te pa tudi sa gnado,
de bom v vlili fkufhnjavah k tebi, o moj
Jesuf! pribeshal, de bom takrat tebe na

360

pomozh klizal; profim te sa gnado, de te
bom vedno sa gnado ftanovitnofti profil.

O vezhni Ozke! tvoj ljubi Sin Jesuf
mi je obljubil, de mi hozliefh vfe dati, kar
te bom v njegovim imenu profil: Kar bo te
Ozlieta v mojim imenu profili,  vam
bo  dal. (Jan. 16.) V imenu, in savoljo
saflushenja tvojiga ljubiga Sinu,  te toraj
profim sa tvojo ljubesen, in sa ftanovitnoll do
konza, de te bom kdaj  v nebelih is vlili
fvojih mozlii ljubil, in zelo vezhnoft tvojo
miloft hvalil, kadar fe ne bom vezli bal od
tebe lozlien biti.

O prefveta Deviza Marija! moje ti¬
panje , sadobi mi to gnado,  sa ktero te
p roli m ; Ituri tudi,  de te bom priferzhno lju¬
bil, moja mogozlma Kraljiza, in de fe bom
v vlili fvojih potrebah tebi priporozhval.
Amen.

361

lian re ta n ffce litanij e

Devize Matere Marije.

Gofpod, ufniili fe naf!

Krilte, utonili fe naf!

Gofpod, utrnili fe naf!

Krilte, flifhi naf!

Krifte, uflifhi naf!

Ozhe »ebefhki, vligamogozlini Bog, ufniili
fe naf!

»^iin, vliga fveta refhnji Bog, ufniili fe naf!
»Sveti Doli. refnizhni Bog, ulinili fe naf!
»Sveta Trojiza en lam Bog, ufniili fe naf!
JJjveta Marija,

»Sveta Mati bo,sli ja,
»Sveta dev iz Deviza,
Mati Kriftufova,

Mati milolti bosfije,
Mati prezhifta,

Mati bres madesha,
Mati nedolshna ,

Mati prefveta,

Mati ijubesnjiva,

Mati prezhudna,

Mati nafhiga ftvarnika

aq

p

362  —

Mati nafhiga odrefhenika,
Deviza modra,

Deviza zhaftitljiva,

Deviza hvale vredna,
Deviza mogozhna,

Deviza ufmiljena,

Deviza verna,

Podoba pravize,

Sedesh modrofti boshje,
Sazhetik nafhiga vefelja,
Pofoda duhovna,

Pofoda zhalti vredna,
Pofoda vfe fvetofti,
§>krivnoftna rosha,

Turn kralja Davida,

Turn flonokofteni,

Hifha slata,
j^krinja miru in fprave,
Vrata nebefhke,

Sgodnja daniza,

Sdravje bolnikov,
Pribeshalifhe grefhnikov,
Trofktarza shaloftnih,
Pomozh krifljanov,

Kraljiza angelov.

Kraljiza ozhakov.

Kraljiza prerokov,

Kralj iza a p o ft el no v,

Kralj iza marternikov,

363

Kraljiza fposnovavzov, sa naf Boga prdfi!
Kraljiza deviz, ,sa naf Boga profil
Kraljiza vfih fvetnikov, sa naf Boga profi!
Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh,*
saneli nam, o Gofpod!

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh;

uflifhi naf, o Gofpod!

Jagnje boshje, ki grehe fveta odjemljefh 5
ufmili fe naf, o Gofpod!

Krilite, flifhi naf!

Krifte, uflifhi naf!

Ozhe nafh i. t. d.

Zhefheua Marija i. t. d.

Pod tvojo pomozh pribeshimo, o fveta
boshja porodniza! ne saversi nafhih profhenj
v nafhih potrebah. temuzh ref hi naf vfelej
od vfih nevarnoft. O zhaftitljiva in shegnana
deviza! nafha gofpa, nafha fredniza, na~
fha beledniza, nafha pomozhniza. S fvojim
^inain naf fpravi, fvojimu JSiim naf pripo-
rozhi, fvojimu §inu nal’ isrdzhi.

Prdfi sa naf fveta boshja porodniza.

De bomo vrediu obljub Kriftufovih.

t Mol i /n o.

§»vojo ipiloft, prolimo Gofpod! v nafhe
ferza vlij, de, ki fmo po angelovim osna-
njenji vžhlovezhenje Kriftufa, tvojiga $ina.

— 364

fposnali, po njega terpljenji in krishi zha-
ftitljivo vftajenje dofeshemo. >Skos ravno
tiftiga Kriftufa Gofpoda nafhiga. Amen.

Profi sa naf fveti Joslief i

De bomo vredni obljub Kriftufoviii.

M o l i m o.

Naj nam, profimo, Gofpod! saflushe-
nje shenina tvoje prefvete Matere Marije
pomaga, de, kar nafha flaboft ne pre¬
more, nam bode po njegovih profhnjah do¬
deljeno. Kteri shivifli in kraljujefh s Bogam
Ozhetam v edinofti fvetiga Duha, Bog od
vekomaj do vekomaj. Amen,

Salve regina.

Zhefhena bodi kraljiza! Mati milofti,
shivljenje, fkulkoft in upanje nafhe, bodi
zhefhena ! K tebi vpijemo sapufheni Evini
otrozi; k tebi sdikujemo shaloftni in objo¬
kani v tej dolini fols. Oh, oberni tedaj,
nafha pomozhniza! fvoje miloftljive ozhi v
naf, in pokashi nam po tem revnim slavljenji
Jesufa, shegnani fad tvojiga telefa: o mi-
loftljiva, o dobrotljiva , o fladka Deviza
Marija!

Profi sa naf fveta boshja porodniza!

De bomo vredni obljub Kriftufoviii.

365

Moli m o.

Vfigamogozhni vezhni Bog! ki fi du-
fho in telo zhaftite Devize, Matere Marije,
de bi vredno prebivalilhe tvojiga Sina biti
saflushila, f pripomozhjo fvetiga Duha pri¬
pravil , daj, de bomo, ki fe njeniga l'po-
mina vefelimo, po njenih miloftljivih prolh-
n j ah od prihodnih slegov in vezlme fmerti
refheni. Skos ravno tiftiga Kriftufa Go-
fpoda nafliiga. Amen.




K a s a 1 o

Od mnogih djanj poboshnofti na zhaft Marije

Devize .

Premifhljevanje zhes lauretanfke litanije . .

Premifhljevanje sa prašnike Marije Devize
1. Sa prašnik zliiftiga fpozhetja Marije Devize

ftran.

3
89
62
«2

Premifhljevanje zhes vfako fedmerih shalof
Perva shaloft, prerokvanje Simeona

Druga

Tretja

Zheterta

Peta

ijheAa

§edma

beg Jesufov v Egipt
sgubljenje Jesufa v tempelnu
frezhanje Jesufa in Marije

frnert Jesufova.

Jesufovo prebodenje in fnetje
Jesufovo poioshenje v grob
Molitve k fedmeri shalofti Marije Devize .
Darovanje famiga febe Marii Devizi . . . .

1'voje drushine „ . . . .

2 5 6
265
264
270
279
286
295
304
311

317

318


Sdihljeji proti Marii Devizi .319

Pefmi na zhaft Marije Devize .321

§konzhanje.33 5

Molitve pri fveti mafhi.339

j , „  lipo vedi in fvetim obhajilu . . .851

Lauretanfke litanije.361

XV'^


.

-

' •

■ ' J V. >■ i, i


IM.,

.

.



■

£■ — .

s  ■

4-i

.'.■».Sv

'

kt m!

it-.m



»ISK^ ..

v C . '

■ 1  ■*■ . • 1 : ;' \fii\-p*  :'”.f




p?


*

'i , -<{,'■  *’ ■ ■ ' ■■

X :


’ ■ ■  •;• :  ‘-'•.'V. ■ *v. i^jic

.

•;, 1  . :• ^ ;Kv" .,-'Y’~.:-.


Afw,



■

y*s*Z:'}-r

X f '  :

_■■■■■■

■■

■ ../*> v- ■•!-; ■■’■-■■'>-■ ■'v: 1 ,:-. , -■ *i!■ •

; i'

/•■'•S ', . " ' ■”>;■■■■■;,■-■ ••' --

.

/ 1  ' ’'


PPiHn^PPlRR
». *• - - &

‘ - 5* ;  , t.;: J  \< ..

.

jsL

:

-> ,

5#* • ?„

•■ #s t-t

Up

fe

>sgm



v/. : >... ■: ;s

Z.  J) • >';v'’,

‘

- • - -v:-:--”

V- s■.v,-;