137. številka.
Trst, v torek 18. junija 1901
Tečaj XXV!
.Edinost
Ihk eaara- ■»	raz:>n a«1 e'j 10
lunitOT rtu 4. uri sveder Naru?n1n» saa&a :
m celo leto........kron
7JI po! leta.........12 -
za četrt leta........ *>
z*, en mesec ........ 2 kron;
Jikro^nino je plačevati nanrej. Na nt»-, bre* nri'fif*1 * rurivi c e 'jtirt.	_
P> tohakarnah v Tratu ne prodajajo po-»►.mrzne itevilfce po 6 motink '3 nvć >: »res Trata i»& po 8 stotin k 14 nvč. ■
Teleta it t.
Oglasi
se računajo po vratah v petitu. 'Ah \eč-cratno naroČilo s primernim poputttom Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelani itd. se računajo po pogibe
Griasiio političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Vsi dnui»i naj «e pošiljajo urediil&t* u Nefranknvani dopuii se ne sprejemajo Kokopisd se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije iti učlane spre* jema upravniStvo. Naročnino in uvlaat je plačevati loco Trst. .
Ureduifttvo in tlakama ie nahajata v a lici Carmtia Stv. 1'2. 1'pravniStfo, In ■ prejemanje iimeratov v ulici Moliš piccoio 5tv. II. II. na>i»tr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost4
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Šolske stvari v Istri.
Interpelacija poslancev Spjnčiea in tovarišev do njegove eUfflence irosp. ministerskrpa predsednika iti voditelja ininisterma za not««nje stvari in do njegov? ek^fleiu« ::«»sp. ministra /ji nauk in l>ogoćast t* radi postopanja v stvareh šolske taks** in solskih stvareh "i|>loh — v seji zbornice j>oslancev dne 21». maja 1901.
<	>d tistega časa, ko gospodovalna stranka v Istri uporablja vsa sredstva, brez ozira na pravo in zakon, da bi Istro jpoitalijančil t — iločim jo že sedaj označa kakor italijansko pokrajino in jo v tem direktno podpirajo tudi organi e. kr. primorske vlade — dela vse le inn/.ne težave proti snovanju ali širjenju hrvatskih in slovenskih ljudskih šol.
Nad 17.000 hrvatskih in slovenski 1» otrok ne morejo obiskovati šole, ker je nimajo. < "ele »dubine, da, celi okraji s stotinami in tJ-«*"i š<di obveznih otrok hrvatske narod-iHM>ti ali nimajo nobene šole, ali pa imajo take z italijanskim učnim jezikom.
I>eset let sem je skoro v vsaki razpravi o proračunu ininisterstva za nauk in l»ogo-častje v zl»orniei podaneev bilo pritožeb radi tepa in smo zahtevali od f »omoči. Ze na razpravi o proračunu leta 1893. seje proračunski odsek v toliko prepričal o resničnosti pritožeb in opravičenosti zahtev, da je stavil predlog : <". kr. vlada se poživlja, naj ljudskemu šol-tvn v Primorju obrne polno skrb in naj osobito .nlredi, se zakonite določbe izvedejo, da lxi tako vsem soli obveznim otrokom •mogočen šolski obisk in da se bodo otroci poučevali v materinem jeziku od učiteljev, usposobljenih v to«.
Ta predlog proračunskega odseka zbor-nice pnlaiKfv je l»il sprejet od zbornice.
<	". kr. vlada, osobito pa c. kr. minister-stvo za nauk in hogočaatje, ki je v prvi vrsti odgovorno za izvajanje doloeeb šolskih zakonov, ni torej le po zakonu, ampak tudi jx> tem pozivu zakoninlaje obvezano, da snuje šole tain, kjer jih še ni, iu da daje otroke poučevati v materinem jeziku in od učiteljev, iiMMHK»l>|jenili v to.
In kaj se je zgodilo »hI tistega časa? Po letnem |»oročilu o stanju ljudskega šolstva v Ktri za 1 MM|	bilo v vsej deželi :
♦ »."» italijanskih rednih javnih ljudskih šol s 1M razredi ;
:>4 hrvatskih rednih javnih ljudskih šol s 7*'» razredi ;
22 slovenskih rednih javnih ljudskih šol z razredi.
Kako krivično je to, kaže okolnost, da je po uradnem ljudskem štetju od leta 1890 v Istri okroglo
118.000 prebivalcev z italijanskim obče-valnim jezikom,
140.000 prebivalcev s hrvatskim občeval-iiim jezikom,
44.000 prebivalcev s slovenskim občeval ni m jezikom.
Za mero šolskega pouka ni odločilno število šol, ampak ono razredov: kolikor razredov, toliko učnih moči. Po takem so imeli v šolskem letu 1894/1895
118.000 prebivalcev z italijanskim obče-valnim jezikom 181 razredov,
140.000 s hrvatskim občevalnim učnim jezikom 76 razredov, iu
44.0OO prebivalcev s slovenskim učnim jezikom 29 razredov.
Onih 11S.000 prebivalcev z italijanskim občevalnim jezikom so imeli torej za 105 razredov več, nego 140.01 K) prebivalcev s hrvatskim občevalnim jezikom, in za 76 razredov več nego skupnih 184.000 prebivalcev s hrvatskim in slovenskim občevalnim jezikom.
Že te številke naj l>odo v dokaz, da je bilo v omenjenem šolskem letu 1894/1895. veliko pomanjkanje na hrvatskih in slovenskih ljudskih šolah, oziroma razredih ; da so onih 17.65.*J šoli obveznih, normalno razvitih otrok, ki niso uživali nikaoega pouka, ker niso imeli možnosti za to. da bi obiskovali šolo, bili otroci s hrvatskim in slovenskim občevalnim jezikom, kakor so bili gotovo tudi istega materinega jezika in iste narodnosti.
Vsaki pravično in lojalno misleči človek bi moral torej misliti, da se je po onem šolskem letu, tudi z oziroin na omenjeni, povsem utemeljeni in opravičeni poziv iz leta 1893. od strani zbornice poslancev do vlade, v prvi vrsti, če že ni izključno, vekšalo število hrvatskih in slovenskih ljudskih šol in razredov. Ali kdor bi mislil tako, bi bil v veliki zmoti !
Po letnem poročilu o stanju ljudskega Šolstva v Istri za leto 1898/99., zadnjem, ki je podpisanim na razpolago, je bilo v Istri : 66 italijanskih rednih javnih ljudskih šol s 190 razredi,
os hrvatskih rednih javnih ljudskih šol z razredi,
23 slovenskih rednih javnih ljudskih šol z razredi.
V štirih letih so se torej italijanske ljudske šole pomnožile za o z 9 razredi,
hrvatske ljudske šole za 4 s 5 razredi, slovenske ljudske šole za 1 z dvema razredoma.	(Pride še.)
PODLISTEK.
Umirajoče dete.
Odlomek i/ mat« im _ra dnevnika. M o v a š k i spisala Helena Sotty sova. Posl. Podravski.
Po dnevu, v mirnih trenutkih, se je ve-ilo revno dete na božično drevesce. I udi glede istega je zrekla skromne želje svoje. Obljubila sem Boženki, da že naslednji »lan dam prri»«ti •►.-/."n«, dtevoce, katero jej pripravim že naprej, da bo imela veselje ž njim. Ona, boteČa zmerom v vsem ohraniti red, se ni strinjala s tem ter hotela, da pripravim drevesce le na sveti večer. Mene so zalivale s.uze. Vedela sem, da ona svetega večera ne bo praznovala več med nami, kajti do njega smo ;meli še skoro eeli teden. Pregovorila sem jo. kolikor sem najnežnejše znala, da jej že jutri pripravim to drevesce ter sem nave-sila nanj vsakovrstnih reči. Ona se je z »Miševom veselja jm»igrala ž njimi : «To bo .Jankovo 0>ratovoi, to pa moje!* je dejala, deleča navešene reči na dve polovici. O tem je dejala, da -i letos želi jh»slednjekrat l>ožično drevesce, češ, da prihodnje leto lx> že prevelika. To ini je ponovila večkrat zajx»re-doma. 1 >rago, predrago moje dete — še tega poslednjega drevesea ni doživelo, ker že naslednjo n«h" je umrli«. .lasna moja dušica : Bog
in tvoj dobri Jezušček sta li gotovo pripravila sijajnejši Božič v svetih nebesih !
Se poslednji dan me je vneto prosila, naj jo ;>o praznikih pustim v šolo. Želela si je, da bi zamogla depisati še le ravnokar započeto pisanko. Veselila se je, da. kadar ozdravi, sede v naslonjač in da jaz prisedem k njej ter da bom ž njo vred čitala povesti, katere ima ona tako neizmerno rada ; saj se je večkrat zaglohila va-nje z vso dušo. Tudi
v začetku bolezni jih je hotela čitati. Xa moje prigovarjanje je odložila to dotlej, da postane zdrava. Poslednji dan si je še vneto želela, da bi *e mo^la okopati. Na to se je veselila male nove blazinice, katero sem jej na njeno željo dela pod glavo. Saj je sla ž njo v grob, na njej počiva revna njena glavica. Dalje je delala načrte, kako bo v novi jerbašček po leti nabirala cvetlice in kako pojile z danko-tom in ujcem po nje na {>olje. ♦ Mati, jaz že skoro fM»jdem na izlet*, mi j • dejala z blaženim izrazom na bledem ličicu in mene je to čudovito zal>olelo. Od pred Božiča do letnega šolskega izleta je bilo še zelo daleč. Ali je torej težila že p.> drugem izletu njena (hišica, zaprta v bednem, bolnem telesu ? Težavno je u meti drugim, kako me l>oli, da so te jKislednje skromne želje njene ostale neizpolnjene. Zdi se mi, da jej je ostala usoda še nekaj dolžna. Samo jedno željo, nenavadno
Politični pregled.
V TRSTU, dne 18. junija 1901. Deželni zbori. Včeraj so se sešli vsi deželni zbori, razuu češkega in istrskega. Tirolski in dalmatinski sta bila nesklepčna vsled prepičle udeležbe. O otvoritvi deželnih zbwrov došla so sledeča poročila:
T r ž a š k i. Ob navzočnosti 43 poslancev je pričel deželni zbor tržaški pod predsed-ništvom deželnega glavarja dr. Sandrinellija sinoči sVv/je delovanje.
Predsednik je priobčil zbornici, da deželni odbor pripravlja zakonski načrt o spremembi stavbnega reda : zakonski načrt o reformi volilnega reda in zakonski načrt o dokladi na dedščine, ki se ima porabiti za šolski fond. Na to je predstavil novoizvoljene poslance oziroma občinske svetnike: Antonja, Cumarja, dr. Depiero in Polacca. Svojo odsotnost so opravičili posl. Luzzato, Marcus, Riccuetti in Baschiera.
Poročevalec posl. I> e n u s s i je poročal o novem zakonu o davku na špirite ter je naznanil, da se jeden odstavek tega zakona mora spremeniti, kar je potrebno vsled tega, ker svoječasno niso vsi deželni zbori vspre-jeli tega zakona iu se je moral isti nadomestiti z drugim zakonom, ki je bil vsprejet v državnem zboru. Deželni zbor je odobril to spremembo brez razprave: vsprejel je istotako brez razprave, proračun deželnega šolskega zaloga za I. 1902 (dohodki kron 93.33590 in ravno toliko stroškov) in sklepni račun istega zaloga za leto 1900 (dohodki kron 132.8S017 stroški kron 96.710*60; za prejeti še kron 49.42092: saldo blagajne kron 10.021.08).
Odobril se je tudi sklepni račun zemljiško od veznega zaklada za I. 1900 (dohodkov kron 92*17; stroškov nič; aktiva 31. dec. 1900 kron 16.585). Seja se je na to zaključila.
<i o r i š k i deželni zbor je pričel včeraj svoje delovanje. Zakonski načrti in predlogi
za otroške usta, je izrekla poslednji dan svojega življenja, katera jej ne ostane neizpolnjena, ako nas Bog pusti še na svetu kako leto. Ko se je namreč sprebudila iz kratke dremavice, poklicala me je k sebi ter mi rekla: «Kaj se mi je sanjalo, moja mati !» — «Kaj?» sera jo vprašala. Odgovorila mi je na način, kakor bi naznanjevala veselo novico : «Sanjalo se mi je, da sem imela spomenik !« Vsa osupla jej nisem znala kaj odgovoriti. Moje dete se je gotovo začudilo, da sem na videz tako hladna do tega, kar je je | oči vidno veselilo. Se le čez trenutek sem se zbrihtala ter vprašala: »Kaj se ti je sanjah), moje dete? — »Xn, da sem imela spomenika, mi je odvrnila na isti način kakor poprej, s Kakšen spomenik?« sern jo vprašala, ne ho-teča je umeti. »Nu, takšno piramido tam na pokopališču*, mi je pojasnila razločno in mirno. V rneni se je kar krčilo srce. »I nu, toda čemu ti je bil, moje dete?« — «Xu,ko sem umrla», mi je odgovorila. Z obupnim nasmehom sem poskusila zavrniti jo : »Saj še nisi umrla, moja draga, saj si še tukaj, živa«. Na to je vprla va-me svoje velike oči ter odvrnila čez trenutek : «Toda še le, ko sem bila stara.*
Po takem razgovoru mi je težko verjeti, da bi ne bila imela slutnje in mislij o svoji smrti, dasi se o tem pred nami niti z bese-
deželnega odbora so bili izročeni pristojnim odsekom. Prihodnja seja bo v ponedeljek 24. t. m.
Spodnjeavstrijski deželni zbor je rešil v prvi seji formalije, na kar se je seja zaključila ; istotako b u k o v i n s k i.
Koroški deželni zbor je odkazal ju-ridiČnemu odseku predlog, s katerim se pozdravlja vsprejem investicijskega zakona in želi skorajšnje izvršitve istega. Deželni odbori prizadetih pokrajin naj bi se složili, da odpošljejo skupno odposlanstvo do cesarja, katero naj bi istemu izreklo svojo zahvalo. Predlog izreka zahvalo dotičnim ministrom in funkcijonarjem.
G o r n j e a v s t r i j s k i dež. zbor. Dež. glavar, dr. Ebenhoch, je naznanil zakonski načrt o regulaciji neerarnih vodovij in zakonski načrt o pravnem razmerju uči-teljstva. Namestnik baron Puthon je odgovarjal na razne interpelacije.
Kranjski deželni zbor. Včeraj se je začelo zadnje zasedanje deželnega zbora | kranjskega v tekoči njegovi šestletni dobi. Posebne predloge, večega pomena, v tein zasedanju bržčas ne pridejo na vrsto.
Došle uloge in peticije so od kazali pristojnim odsekom. Izvršile so se volitve v upravni odsek in v odsek za letno poročilo ter nadomestna volitev — namesto - izstopi v-šega posl. Luckmanna — v finančni odsek. Koncem seje je bil podan nujni predlog za-J stran podpore pogorelcem v Kropi. Predlog j je bil odkazan finančnemu odseku. Prihodnja i seja bo v petek ob 9. uri dopoludne.
Protiavstrijske demonstracije v Rimu. Iz rimskih listov posnemamo, da so predvčer. v palači Campidoglio v Rimu razkrili ; spominsko ploščo rimske republike leta 1849. j Sprevoda se je udeležilo več tisoč Ijudij s 24 zastavami. Mej istimi da je bila tudi ena i r r e d e n ti stiska, druga pa anarhiških socijalistov. Obe ti dve pa da so morali zopet zaviti po nalogu policije. Kakova da je bila tista irredentistiška zastava in kaj je po-menjala, bo mogel čitatelj pogoditi takoj po tem, kar hočemo povedati tu-le! Koje namreč sprevod došel pred palačo Venezia, kjer I ima avstrijsko poslaništvo svoj sedež, so jeli kričati: * V i v a T r i e s t e« in temu vskli-kanju je sledilo splošno odobravanje med množico v sprevodu in ob straneh. «Cirolo de Triestini* (krožek Tržačanov) pa je pridno
dico ni zmenila. Takšno plemenito prizana-šanje, takšno moč je dokazalo naše drago dete proti užaljenima v poslednjem trenutku !
Moja Boženka ni dočakala, da bi bila «stara*, kajti že naslednjo noč je umrla. Njena duša je v poslednjih dnevih pridobivala nekakšno angeljsko podobo; oči so se jej čiin-dalje bolj udirale ter zrle v daljavo ; zdelo se ti je, da raste pred našimi očmi. A poleg tega je bila detinsko čista in nedolžna.
Te sanje o spomeniku smatramo za njeno poslednjo željo, katero je izrazila na tako skromen način.
Poslednji večer je stanje njene bolezni bilo na videz takšno kakor poprejsne večere. Dremala je ter se pogostoina vzbudila. Mali Janko je že spal v svoji postelji. Ko je bil legel, je bolna sestrica s trudom obrnila glavo tako, da ga je mogla videti. 'Mati, ali pa Janko tudi moli? Jaz ga sedaj nikdar ne čujem*, je dejala resno. Janko jenamiečiz pri-zanašanje do nje v času njene bolezni poti-homa opravljal svoje molitve. Ko sem jej to pojasnila, je bila zopet mirna, toda še enkrat je krenila glavo, da ga je videla. »Ali pa mar ne pade doli l Poglejte, kako ima glavo na kraju«. To je bila njena poslednja skrb za bratea — kakor nekakšno slovo od njega.
(Pride še.)
debi listke v italijanskih barvali z na{»ipM>ni : «Trieste italianamente ricorda e resiste» (Trs t se i t a l i j a n h k i spominja in v s t raj a).
To je bila torej jedna tistih običajnih demonstracij : kolika že > Tega ne vemo, ali to vemo, da ne — zadnja. Običajna sicer, ali v naših očeh posebno pomembna in značilna zbok dejstva, da so na tej demonstraciji imeli prvo !>ese<lo — socijalisti. <'e se torej tudi te vrline, ki se (»onasajo se svojim inter-nacijonalizmom in ki se delajo, kakor da proklinjajo narodni šovinizem, udeležujejo de-monstracij proti tej naši državi, če tudi oni
je želel, da bi tudi v bodoče vspešno delovalo, napredovalo in se razcvitalo v blagor našega naroda, milim gostom pa za danes najlepše zabave, ter je tem poslednjim za-klieal iz dna duše: Živeli! Členi društva »Hajdrih« so se navdušeno odzvali s trikratnim »Živio« in so potem zapel: veličastno pesem »Hej Slovani«.
Svetovalstveni tajnik K a v č n i k se je v imenu odbora društva »Pravnik« zahvalil na laskavem pozdravu, zagotovivši, da bo društvo »Pravnik« v svojem delokrogu vsikdar delalo za napredek našega naroda!
kaj storil za tlačeni narod svoj, je s tem storil le svojo dolžnost. Ako bi vsi delali za narodno stvar po svojem stanu in po svojih močeh, bil bi naš narod danes v drugačnem in boljšem položaju. Še enkrat se torej zahvaljuje v svojem imenu. Ali dolžnost £a veže, da se zahvali tudi v imenu drugih. Ni mislil, da to borno vas zadene tolika čast, da je obišče cvet si« »venske inteligence. Na tej časti se zahvaljuje v imenu svojih soobcanov. In vzrok, povod, da ste došli semkaj — kateri js ? Ne more biti drugi, nego bratska ljubezen, rodoljubna želja, da vidite in se uverite, da na tem bornem Krasu živi narod, ki ima vire življenja v seoi, da ima voljo in
Tli nam je pripomniti, tla so se bili vidijo v našem Trstu neodrešeno pokrajino, j gostje poprej razkropili, da si ogledajo pri-ki se italijanski opominja in — vstraja«: kako jazni, z zastavami odičeni P rose k in da se z željo v to, da pomore izvojevati tako na-rnore biti še le v drugih slojih, ki ne po- bližnjih višin na v Pijejo krasnega razgleda, i rodno združenje naše, katero bo respektirala vzdigajo internacionalizma, katere narodni Nekateri njih — tako tudi državni poslanec | tudi država. Mi moramo pokazati enkrat, da princip dela skrajno agresivne! Da, da, pred- dr. Andrej Kerjančič — so mej tem obiskali nismo pripravljeni le za take žrtve, ki so dr-včerajšnja demonstracija v Runu potria zopet. ugledno hišo Ivana viteza Nabergoja, da se žavi v prid, ampak da sinu začeli misliti tudi in z« »pet staro resnico, da v ne »ficijelni ha- poklonejo njemu, ki je bil med prvimi, kij — nase! (Frenetično ploskanje in živio-klici).
— —	........ ' - • • 1 ----'"'Zahvaljuje torej društvo »Pravnike na ska-
zani časti ter mu želi, da bi se razcvitalo Ob XL2. je začel banket. Del prostra- in krepilo v blagor milega nam naroda slo-nega dvorišča gostilne Lukša — s krasnim venskega. (Navzoči so zopet priredili govor
pet staro resnico, <la v ne »ncijelni
liji nimamo nijednega prijatelja! Koliko in so jeli buditi in dramiti naš rod na ozemlji Zahvaljuje torej društvo »Pravnik« na ska-kakih jih imamo v oficijelni, o tem govori tržaškem, društvo «I>ante Alighierj*. Ali mi Avstrijci, smo posebni ljudje. Ker nam iz Italije kriče
od vseh strani, da tam doli naj ne iščemo vrtom v ozadju
žnost, da zahvalimo vse pravnike, ali 011 se hoče še posebej spominjati moža, kateremu se imamo zahvaliti, tla se društvo »Pravnik« in njega glasilo tako lepo razvijata. To je tovariš dr. Danilo Majaron.
Vse napitnice so bile burno pozdravljene. Mej vsem obedom je društvo »Hajdrih« s krasnim pevanjem poveličevalo zabavo.
Proti četrti uri se je začela družba razhajati. Nekateri so odšli na nabrežinsko postajo, drugi v Miramar, tretji v Trst. Postavljanje je bilo najprisrčneje in splošna sodba ta, da je ta izlet «Pravnikov« vspel naj-krasneje. To vzbuja v nas prijetno nado, da so vsi odlični gostje odnesli seboj prijetne spomine na ure, preživete med nami. Ali, kar je glavno: da so nesli seboj prepričanje, tla ima rod slovenski na tej postajanki bojevnikov, ki hočejo pogumno vstrajati in odbijati sovražni naval, pa potrebujejo od rojakov pomoči in vspodbuje.
Nam pa je slednjič dolžnost, da vrlim rodoljubom na Opčinah in na Prošeku izrečemo v imenu dobre stvari najiskrenejo za-
I
tam
hvalo, tla so v toliki meri in takti lepo poje bil prirejen v velik, niku prisrčno ovacijo v priznanje na toli le- mogli, tla smo mogli svoje brate vsprejeti
i kakor — brat vsprejema brata. 1 dr. Danilo Tafco tlelaj0 7 nHmi ! Pišejo nam : Milana. ki je iskal konja v tej dolini, tla si je zraku! In ker je gostilna gosp. Lukše tudi Majaron, ki je izvajal, kako so mnogi nQjj te(jen je prišel iz tukajšnje bolnišnice vedel, da *ra tu m...!	sieer — zlasti glede jedil in pijače — čim slovenski pravniki iz drugih [pokrajin v ne- nej.j neozdravljeni, slovenski delavec. Ker je
Trst pa dalje spominja italijanski in najbolje postregla gostom, jej moramo tudi prestanem kontaktu s slovenskimi 111 hrvat- ,]ot;čni revež že dolgo bolan, ga je zdravnik — vstraja. Lahko njemu, ko ima zavest, «la na tem mestu izreči zasluženo priznanje.	skimi tovariši iz Primorja. Privlačna sila j)OSiai na magistrat, češ, tam v dobi te malo
»rijateljev, pa smo si deli v glavo in iščemo zelenjem in zastavami odičen šator. Kako pih in rodoljubnih mislih.) am zaveznik.»v. Vredni smo tistega Ribni- prijetno je bilo tu v senci na svežem, čistem	Naslednji govornik je bil
ga avstrijska vnanja in — notranja politika ne l>osti motili na tem plemenitem |>očetju.
Ko je bilo takti dobro poskrbljeno na pa je tu — iskrena simpatija. Ta simpatija jenarno podporo. Mož je šel k uradniku, ki strani, ni čuda, da je med gosti vladalo pa je opravičena v polni meri. Morda nikjer ,ma v roka}, fon(l za reveže. Pred vrati istega
Vojna v južni Afriki Najnovejša kar najbolje razpoloženje.
ni vsaka peti naše lasti tako preporna, ka-
ije
srečal nekega italijanskega
(»oročila se zojKft glas«; zelo neugodno za An-	Vrsto napitnic je otvoril voditelj izlet- kor tu. Zato ni nikjer tako živa potreba ju- podanika, ki seje pohvalil, d a
1 j e v d o b i I 6 kron!
Naš tlelavec, ki živi v Trstu že nad 40
srle/e. Toliko bolj, ako se jM.inisli, da priha- nikov, dr. Andrej Kerjančič. Menil je,	ristov kakor ravno v Trstu in v Istri. Na-1
jajo poročila preko Londona in tla skušajo da društvo »Pravnik« j3 bilo že v različnih	raščaj v stanu sodnikov in odvetnikov nam
Angleži kuli kor -e tla zakriti svoje nevspehe. krajih, ali neko posebno nagnenje je vedno	daje najpotrebneje boritelje za naše pravo, j ^ ^ sahoparno otJbit, češ: »Tu se daje Dne \2. t. m. so Buri napadli odtlelek *>hii sili v kraje blizu Atlrije, a osobiti m veseljem	In ti boritelji naši v Trstu morejo kazati na pKl{K>ra le meščanom, ne pa tujcem! I )a bi angležkih jakajočih strelcev, ki so taborili pri je došlo na tržaška tla. Taki izleti se na-	krasne vspehe. Nikjer na Slovenskem si ni bn vgaj Gorjške bi vam mogel kaj poma-Steen Kopspruit in ga popolnoma uničili. Dva vadno prirejaje le v zabavo. Društvo »Prav-	naš jezik na viših instancah priboril toliko j ^^ tak(> ^ ne __ M<j- je poveija| in angležka častnika in 1»> vojakov bilo je ubi- nikt pa sletli o tem tudi višim smotrom,	pravice kakor tu. To je velika zasl uga tržaš- dokazal tla spa(Ja |)0<1 goriško okrajno platili. 4 častniki in 38 vojakov ranjenih. 2 Ono se zavetla, tla je važen faktor v narodni	kih slovenskih odvetnikov. To je vzrok, da vargtv<) _ ali tu je uradnik takoj pozabil,
d-
.	— f----J T —— ------ ----------'	J
topov. Ta novica je povzročila v Londonu oži votvorjenje te ideje. Potem se je ta nada	popolne pravične zmage.	uvidel, da ni nikakega upanja, je začel ob-
zoj»et si I no vznemiijeaje. Vladni krogi se nefcoliko oddaljila od nas. Ali naša dolžnost	Dr. Karol T r 1 I 1 e r je izrekel na- (je|ovati llzUr- »usmiljenca« magistratnega :
lM>je. tla -e bo nezadovoljnost vedno bolj raz- je, da ne opustimo tega (»ostulata. Zato vz-	pitnico društvu »Hajdrih«, Zgodovina nas uči, >Za GenuVeže? Kalabreže in druge take
širjala med prebivalstvom in hitijo zatrjevati, držujemo nase društvo iti njega list, ki naj	— je rekel govornik — da-si je naš narod jmate f(>n(| . za onega, ki je izšel pred mano
da ta 1 m »raz nima nikakega pomena. Iz Nor- hranita omenjeno idejo. Tudi na to stran	Vbikdar v pesmi iskal tolažila. V pesmi časti jn kj je y/ Genove, ste imeli <> kron, a zame,
tih. 4 častniki in 38 vojakov ranjenih. 2	Ono se zavetla, tla je važen faktor v narodni	kih slovenskih odvetnikov. To je vzrok, da	vargtvo _ ali tu je uradnik taktij pozabil
častnika in vojakov je pt»begnil<» in vse	organizaciji. Govornik je omenjal ideje siti-	društvo »Pravnik« goji tolike simpatije do	kar je fekel mimUO poprej in je vseeno od
druge so Buri ujeli, a jih potem zopet izpu-	venskega vseučilišča. Preti nekoliko časa je	tržaških tovarišev. Napija primorskim kolegom	^ reveža j	je molfiaI, dokler je irn<
-tili. Buri so se polastili tudi dveh Maxim-	bilo na vstalo nekako živo in bilo je nade za	in jim želi, tla pripomorejo našemu jeziku do	upanjCj tla V(lo|,j kako malenkost, a ko j
revnega avstrijskega podanika ni fonda! Za
valsponta v angležki kap-ki koloniji pa po- imajo svoj pomen izleti društva »Pravnik«, svoje rojstvo, v pesmi objemlje svojo ljubico,
ročaj«>, tla se tam vedno bolj množi število Z radostjo in hvaležnostjo v srcu izreka za- v pesmi iiraža svoje veselje in svoje gorjČ. mene ker sem flin slovenske zemlje in ker Buro v in Alrikanderjev, kateri se jim pridru- bvalo na preprisrčnem vsprejemu in zago- Tako je bilo. tako je ostalo in tako naj bo. Po- sem (jgtal zvegt 8VOjemu uarodu in svoji dr-
žujejo. Kruger zatrjuje, tla ne bo vojne še Ig«, kone<* in ni pripravljen sklepati nikakega miru, ah»» sc ne zagotovi neodvisnost
tovlja, <la členi »Pravnika« ostanejo zvesti selmo tam, kjer treba bojevati trd boj za ekzi- »avi, Sramujte se takega »človekoljubja« in itlejam društva.	stenco, si narod crpi iz pesmi potrebno navduše- zapomnite si> aa pride tudi za vas irreden-
Kinalu po tem le[»em govoru je prispel »je. Kjer se razlega rodoljubna pesem, tam tarje _ dac }>la5ila
južnoafriških ropublik. >p<»ročilu gospe Bothe v družbo g. Ivan Nabergoj, tem iskreneje ni bati propada. I u imamo danes mej sabc ; Moža avstrijskega podanika s<i stražarji
ne pri p:-uje Kruger nikake va/aosti.
Tržaške vesti.
Ivana Ahraiua. trgovca iz Trsta, pred-setlmka »Tržaške |M>sojilnice in hranilnice« ter značajuega rodoljuba našega je, gladim iz Ljubljane d« šle brzojavke, danes tamkaj
{►ozdravljen od vseh navzočih, ker mu je bilo najstarejše okoličansko pevsko društvo »Haj- 0(Jj)rav;i; jz soi)e, laški podanik je pa vdobil še videti sletli prestane, precej hude bolezni, drih«. To tiruštvo visoko drži zastavo, ki __ ^ronice!!
(Jestitljevemu možu s«> tltmeli živio-klici od mara slednjič zaplapolati tudi sre-li Trsta.	Tako se dola z našim revnim ljudstvom!
vseh strani in vse je hitelo, tla mu stisne roko. Tem pijonirjem našim, tem junakom v čast	»Kokovniažic so na preti včerajšnji re-
Da da zgovornega izraza vseobčemu	svojo čašo.	priri v Barkovljah izborno vspeli in so v da-
spoštt»vanju, ki je vživa naš Nabergoj tudi	Dr. O tok ar Rvbar je povdarjal, prekosili prvo predstavo. Kakor so izva-
ksatneje, izraziteje al tudi zunanji
med besed
'><iuj», jc »/-iva u«»n iiuucipuj vuui	---— —	j — — - j i-------j ' lec preKOsiii prvo preiioiavii.
izventržaškimi Slovenci, oglasil seje za kako nas je vseh razveselila vest, tla pride jali igraici 8VOje vltige eksu o tir. I vau Tavčar. Zmisel izva- »Pravnik« na naše tržaško ozemlje. V tretjič ;n p0p0ineje, tako je delovi
zadel mrtvoud. Potlrobnosti nimamo še v tein janj govornikovih je bil: Nič se ne bojte, je to, tla je to društvo prihitelo na primorska	aparat točneje in sigurneje, nego
tržaški bratje, danes ne bom govoril o —po- tla- Mi znam« ceniti to čast. A še bolj vzra- ZJUinj;gy j,, scemična vprizoritev ni kazala več litiki. (Splošna veselost). Ampak pt>kloniti »e dosčeni smo bili, ko smo čuli razlog, ki je /natIli|, nedostatkov. Gotov«» je, da treba »Ro-hočem le slovenskemu možu, ki kaktir skala vodil »Pravnika«. Dr. Majaron ga nam je j kovnjače«, kakor so jih igrali obakrat naši trdno stoji med valovjera, možu, ki stoji preti povedal. S i 111 p a t i j e so vas privele sem
hipu. Tajam jm»- ijiln.<-e g. J. I Ičakar in sin gosp. AI>rama sla sc danes zjutraj ut-mudoma odj»etjala v Ljubljano. V vseh naših krogih, v kolikor >0 doznali o žalostnem dogodku.se
pojavlja najiskreneje sočutje do ugledne tiru-	kakor spomenik v vspodbudo nam vsem. kaj. Isti govornik je izustil prelaskavih be-
Sreča tržaških Slovencev, sreča nas vseh je, setl na adreso tržaških pravnikov. Res je, nMj„ tla imamo tacega moža. Spomin na tega moža veliko seje storilo, ali popraviti mora izva-
žine Ivan A hramove.
Slovenec-, ki dela
*vojritiii 11 a
naroda in za to ga narod nosi Nekateri teh gospodov so storili naj teža vnej e j VSpeh. Nje so imeli naši diletantje v nedeljo oj je mož, ki med Slovenci prve korake in odvetnik: so že našli priprav- j net|voinno dovolj, zato pa jih je prav odkri-
ea>f. Iz listov 1 h »snemamo, da je naš sloven-	1k>	potem, ko b«i mtiral
ski rttjak go-|». Naval-Pogačnik, ki je člen dvorne <»|»ere na Dunaju, imenovan komornim
pevcem. < r<»sp. Pogačnik je lirski tenor in je še	v	Nafiergtij
le 0.1 leta 1	člen dunajske oj>ere. Tem	"iuia nasprotnika; proti njemu ni nikakih ljena t,a- Potem je govornik slikal, kakt> ža-
pomembneje je, da ^ je v tako kratkem času	antipatij. Vsi ga ljubimo, vsi mu želimo bla- lostno je še po nekaterih krajih Ist.e. Celi
pridobil najveći ugletl ter „„npatije širšega	^nih dnij. Bog nam ga poživi do skrajnih okraji so vam izključno hrvatski, a na uradih
tropov.	'»ej življenja človeškega !	je V8e izključno italijanski.
Ta res iz srca prihajajoči govor je kar
diletantje, soditi s posebnim kritičnim očesom, da treba vzeti merilo za-uje povsem različno, nego bi je bilo vporabiti napram tej igri, tla je bila predstavljena z boljimi sred-
kakormi janja tira. Majarona v tem zmislu, tla zasluga 8tvif v ugodnejih razmerah in z zadostnimi vsi — poplačati zadnji tribut. Nabergoj je na tem gre tudi gospodom iz sodnega nami. mogm;	je dobra volja dosegla najlepši
izrastel iz srca
občinstva in najvplivnejših krog.
I/let Pravnika* na tržaško ozemlje.
Zvr-**tek.> Društvo > Hajdrih je došlo torej, da -jNirtM* go^toin j»rvi jioztlrav. Ker pa st> bili izletniki raztrešeni jm» vsej [m»ti in so hodili v p<»amičn:h gručah, v precej velikih
cescenemu inozu.
Za besetlo se je oglasil Ivan N a-
raztlaiiih. se je tiruštvo s pr.o došlimi izlet- be r g o j. Da smti otlkritt>srčni, moramo po-niki vrniio v vas, da v prostorih gostilne v eda ti, tla nam ni bilo ugodno to. Kakor I^ukša počaka prihiNl vseh gostov. Cim so smo že omenili, mož nosi še sle li prestane
do«f>eii tT"-rje, je v imenu društva, zoranega okolo -v..je zastave, goepod učitelj Sonc. kakor pevovcnlja najr-tarejega jtevskega društva v okolici ter v imenu narodne vasi Prt>sek iskreno {»ozdravil isilične goste, ki ustvarjajo cvet naše intthgence, došle iz sretlišča na-ro^la slovenskega, l»ele Ljubljane, in otl tlru-gih krajev slovenske t lomov i ne. <irovt»rnik je zagotovljal, da znamo ceniti visoko čast, ki so jti jr«»stje s kazali tej vasi s tem, da so došli k bratom, ki čutijo žnjuni in ki žnjimi vred ljubijo svoj nartnl. Društvu »Pravnik«
In glejte, koliko pravnikov iz Trsta nas elektrizoval vse navzoče. Vse je vzklikalo, je tlanes tu. Malo.Mnogokateri bi bil rad pri-vse je dvigalo čašo in nazdravljalo tako po-j šel, a ne more in mora zatajiti svojo željo.
Razmere so take. No, kar nas hrabri in nav-tlaje z dobrim upanjem, je, tla imamo za-slombo v »Privniku«, ki skrbi za slovenski) u rado vanje. Njemu smo dolžni veliko hvalo. Napija torej društvu »Pravnik« in njega dič-nemu predsedniku.
I v a n N a b e rgoj je posebno vzrado-ščen. tla vidi v tej družbi tudi dražestnih slovenskih dam. Njih zastopstvo sicer ni mnogoštevilno, ali tem častneje. Zlasti si štejemo v čast, da imamo v svoji sredi tako dieno slovensko damo kakor je gospa Kranja dr. Tavčarjeva. Povablja torej vso družbo, tla skupno uapijemo navzočim slovenskim damam.
Zadnji govornik je bil dr. Gustav G r e g o r i n, ki je rekel, tla nas veže dol-
hude lx»lezni i u ni se nam zdelo prav. tla se muči z govorjenjem in to še na planem. Tem bolj smo se čudili čistosti glasu in svežosti duha, s katero je razvijal svoje misli. Prosil je oproščenja, ako se na toli laskavi uapitnici ne more zahvaliti dostojno, ker vsletl prestane bolezui ni v primernem fizičnem in duševnem raz j h »loženju. On ne more uajti izra zov, tla bi se primerno zahvalil na dokazu tolike ljubezni. Odločno pa mora odkloniti vsako hvalo na uslugah, ki tla jih je po zatrdilu predgovornika, storil narodni stvari. Ako je
tosrčno pohvaliti. Pred vsem je pokazal Jakob Stoka (Nancte) iznenadljiv napredek v igri. Potrudil se je resno in zastavil ves svoj talent v to, tla je izklesal iz svoje, če tudi ne neznatne, vendar m hvaležne vloge, iz svojega čudnega junaka (kako antipatičen je ta Ira-zerski . . . predrzni rokovnjač	ta lopov !)
količkaj prikupljivo osebo. Koristilo mu je zlasti, da se je moderiral v gestah in pogledih, tla je umeril svojo ponesrečeno (ker ne-psihološko) mimiko z očmi in tla je vlil več sile v govor. . . Baš v modulaciji, v barvi in razliki glasov leži velikost in umetnost igre, in tukaj naj se g. Stoka, ako mu je do istinite dramatike, izkuša popolniti. Prizor v Črnem grabnu se je g. Stoki dobro posrečil, ali najbolji in dovršen je bil v prizoru z bratom Štefanom ; tu je našel v g. Godini izvrstnega partnerja in dosegel ž njim popoleu efekt. Ni pretirano, ako rečemo, tla sta gospoda s tem prizorom naravnost briljirala ! G. Godine elegantna in naravna igra je morala vsakomur ugajati in diviti se je bilo preprostosti, s katero je učinkoval. Njegova
'•nvstva *** biia pristna, in jok njegov je šel tlo srca ... G. Boroščakor — Blaž Mozol, gorenjski stri«* in vinski bratec. je bil tip, kakor <r» e in<»eel ustvariti samo on. Da-si že na prvi predstavi izlniren toliko v maski kolikor v k re tanji in govoru, je bil v nedeljo v svoji karakteristiki nepresežen. I gajal je vseskozi in svoj triurni" je našel v ^»slednjem nastopu »pri Iludmanovi deri«. 'I a pri-
Vesti iz Kranjske.
*	Realka v Idriji. Naučno mini-sterstvo je dovolilo, da ustanovi idrijska občina na svoje stroške spodnjo realko, odobrilo učni načrt, za ta zavod ter pooblastilo deželni šolski ovet, da otvori prvi raz- > red pričenši s prihodnjim Šolskim letom, ako j bodo pravočasno izpolnjeni vsi pogoji.
*	C e s. k r. kmetijske družbe
gnilo 59.684 Iv 98 st., 28 strankam se je izplačalo posojil 34.820 K ; denarni promet 266.367 K 52 st.
Ravnateljstvo mestne hranilnice v Radovljici, dne 1. junija 1901.
zor ie vcledramatičen in tehnično mojstersko	.	.	.	„ ,
•	j«« kranjske o bcni zbor bo v četrtek
izveden, zato upliva na gledalca z neodoljivo
Brzojavna poročila.
Cesar na Češkem.
olonieai je rešila svojo nalo-o mnogo bolje ,li4'ah na Gorenjskem bodo imel. prihodnjo ;a je pil8til defilirati pred sabo. Cesarje iz-prvikrac kajti igrala je prožneje m glad- »e,,eij<' pomembno slavuost. Proslav.t. hočejo | rekel svoje popolno priznanje na ekskatnem ie in bila sploh bolj čuvstvo vita in prisrčna... namre* začetek <lda na «lnig. železnišk. zvezi | kretanju 6et in se je potem z vozora Gdpe.
_ ^ ^ j I j al v Litomerice. Na meji mesta je pozdra- j darskega življenja, presenetljivi razvoj, ki ga Xai.,J 1" "vil monarha župan dr. Funke, povdarjaje patri- kažejo moje kraljevo glavno mesto Praga in
silo. Žal. *la je tu tr. 1» »rovščaka klasično igro pokvaril del našega občinstva, ki se je pretresljivi trrozi in realistiki uboja na nerazumljiv način — glasno smejal! < »ospica Od i na
(P
od .
keje in bila sploh bolj čuvstvovita in pnsrc Čestitamo jej na vs)>ehu! Manjše vloge so reprezentirali dotični igralci in igralke iz večine prav povoljno, Gospa K. P. (gospa Po-Ijakovai je bila blaga inati, g. Kamuščič (dr. Burger) markanten tip dostoj instvenega inaira, g. Sabe«* Mulej) komisar comme ll tant. Dobra je bila njegova unska, dasi malce karikirana. Sploh so imeli igralci večidel srečno izbrane maske, kar je mnogo pripomoglo k dobremu utisu. Pohvaliti nam je rudi gosp. "^tulerja Boječi, g. Trošta (tulilik Gavrič in
TEREZIN 17. (B.) Cesar je dospel sem-dne 20. junija t. I. ob 8. uri in pol popo- j kaj ma,o pre(1 8 uro Kjutraj. Njegovo Ve-
ludne v dvorani .Mestnega doma. v Ljub- K&mstvo je za|>U8til0 vlak in SG10 na konja,
'jani*	da odide na cgledovanje te rezi nekega in litomeri-
* Bohinjska železnica. V Jese- škega vojaštva. Cesar si je ogledal vojaštvo
s Trstom.
* Zgubil se je dne 7. febru
1 ;">-letni Matija Znideršič od .Jožefa
h.-št. 13 jH»šta Št. Pete. (Košana v Kranj u), j *žl|pan je omenjal tmli narodno spravo in je re
oknu, odzdravljal po vojaško. Z istim vlakom se je odpeljal na Dunaj tudi minit-terski predsednik dr. Korber, dočim sta se minister dr. Rezek in namestnik grof Coudenhove s posebnim vlakom odpeljala na Dunaj oziroma v Prago. Minister Hartel pa ostane jutri v Ustji, kjer si ogleda šole.
PRAGA 18. (B) Posebna izdaja »Prager Zeitung« objavlja sledeče cesarjevo ročno pismo : »Tjjubi grof Coudenhove ! S posebnim zadovoljstvom sem opažal v resnici prisrčne in iskrene pojave zveste udanosti do mene in do moje hiše, ki sta mi jih mej mojim bivanjem v mojem vsikdar zvestem kraljestvu Češkem oba plemena dežele poklanjala na tako lep in zložen -način. Vidni napredki, katere sem imel priliko vnovič opažati na vseh poljih duševnega in gospo-
,	r g. ~ ~ .	„.„žejo moje kraljevo gh
UJ i jotiško avstr. in nemško mišljenje prebivalstva, j tlruj
Potrtim Starišem ni bilo mogoče še <io oa- ^ da nemški naro(| na Češkem je z veseljem
do današnjega dne najti dečka. Ako bi ga kilo našel, naj to blagovoli sporočiti očetu Josipu deršiču.
Žni-
pripravljen v to, ako
ga po meni obiskana mesta, so me posebno razveselili in opravičujejo vnovič mojo nado, da bo mojemu ljubemu kraljestvu Ce-bodo varovane njegove	škeim, podeljeno kmalu tudi najgotoveje pravice.	jamstvo trajnega procvita dežele, toli zaže-Cesar je odgovoril: »Z veseljem sem	jjenj injry kateremu se je otvorila pot po v . stopil vnovič na tla staročastitljivega mesta	U9pešnem zbližanju obeh narodov na gospo-Vesti iz Štajerske, Litomerice. Prebivalstvo naj v moji navzoč-	darskem polju. To daj Bog! Ta moja čut-— Blamiran toži tel j. Včeraj bi nosti vidi dokaz toplega interesa, ki ga	stva> kakor tudi mojo zahvalo ter pripozna-:»: -ar UaK, gospo Doles (Hudmenova Jera), ^ [,jla imela vršiti porotna razprava proti posvečam mestu in njego usodi. Vsprejmite	uje na uzornem vedenju prebivalstva izvolite i;. F. P. i Jošt Vlagar) in tr- Dekleva (hlapec jurislu Zabukavšku vsled tožbe e. kr. sodnika j mojo eesarsko zahvalo na zagotovilih zveste	(lati n., S|,i0šq<> znanje. France|. Zadostovala sta v svojih vlogah gdč. v Šmarjah, NVagnerja — znanega nasprotnika udanosti in dinastiškega mišljenja, ki gotovo	Ustje, 17 junija 1901. Poniž i Reictka i in g. Vrabec (Ureh). Par našega — radi žaljenja časti. Gospodu toži- , odgovarjajo čutom vseh prebivalcev litome-	K ran Josip 1. r. igralcev pa je ijrralo tako tako. Konečno telju se pa stvar menda ni zdela prav varna, riških«. Na to se je na »ringu« vršilo pred-	DUNAJ 18. (B.) Njeg. Vel. cesar se je -o mn<>tjo pripomogli k dobremu vspehu igre kajti kar nenadoma je minole sobote brezpo- stavljanje duhovščine, oblasti, korporacij in	8 Sprerastvoiu, v katerem so bili tudi mini-g. kapelnik Bartel in vojaška godba s svojo gojno umaknil svojo tožbo. Sedaj še le pa društev. Pevsko društvo je pelo cesarsko pe-	8terskj pradsednik dr. Korber, generaladju-preciznostjo, gospica Pahor s svojim krasnim utegne imeti stvar neugodne posledice za sem. V dvorani mestne hiše je cesar zapisal	t.mt grof j>aar jn p/M. Bolfras, povrnil s glasom in vrli i/vežbaui zbor »Slovanskega _ gospoda NVagnerja, kajti v »Slov. Narodu« svoje ime v spominsko knjigo. Nato je mo-	8VOjega potovanja po Cešicem. Poslovivši se pevskega društva«. Zliori so bili naravnost čitamo, da se na podlagi aktov te pravde narh odšel v stolno cerkev, kjer ga je vspre-	()(| rainisterskega predsednika, je o Islovil tudi ►riljantni. S- *sebno pa zln>r v Črnem grabnu, začne proti Wagnerj u disciplinarna preiskava, jel škot v spremstvu duhovščine. <)<1 tu je	<|nlg0 spremstvo. Na to seje cesar odpeljal ki seje moral j*, navijati na burno zahteva- — Požar v Ljutomerski cer- cesar odšel v škofijsko palačo, kjer je bil	v Schonbrunn, živahno aklamiran o.i < lini e ol*činstva. < ast vsem! k v i je napravil do 20 000 K škode. Orgije mal dejenner. Proti 12. uri se je cesar, ob	5inStva
Ravnopravnost na e. kr. uradih. Go-	tal pogorele, ravno tako lestenci. Za- gromečem vsklikanju občinstva, odpeljal na____
s pod u Sancinu Tomažu, trgovcu v Skednju, ,lnju nedeljo so imeli v Ljutomeru božjo službo obrežje Labe, kjer se ustavljajo parniki ter prinesel ie te dni uradni »luga Stare itali- pod milim nebom na cerkvenem trgu. Ljudje se je, poslovivši se, na vladnem parniku od-iansko pisan plačilni nalog c. kr. davčne ad- na	jokali, ko niso smeli v zaprto cer- peljal v Ustje, kamor je dospel ob 1. uri in
naistracije v Trstu. Sanein je nalog odklonil, kev. Bati se je nesreče, ker se še vedno omet tri četrt.	I
7 vzroka, ker je isti pisan v italijanskem lušči od ot>oka. Ni dvomiti, da je hudobna ; USTJE 17. (B.) Cesarja so vsprejeli
:nest'► v -slovenskem jeziku. Sluga je nalog roka zanetila ogenj pri orgijah. župan Ohnesorg, oblasti, družtva, deputacije,	^ slnesel aH čre« nekoliko dni je prišel zo[»et z ravno istim plačilnim nalogom in ga usilil
>aneinovi soprogi, ker gos|xnlarja slučajno ni bilo doma. Ko je jnizneje Sancin naletel na dotičnega slugo in ga vprašal, zakaj da je njegovi -iprogi usilil laški nalog izjavil je uradni sluga, da je dobil ukaz naj vsakakor
Razne vesti.
Visoka starost Carigrajski I kam javlja : \* (iusinju (Albanija), v selu Huti,je do pred nekoliko dni živel neki Smajil Hadžo, ki je bil dosegel 160 leto življenja. Ta starček je za-
i z roči dotični laški nalog in ako bi ga San- |»»stil do 2(J4) glav poMmstva, deloma možkega,
cin ne hotel sprejeti. naj ga vrže po hiši! Sancin je šel danes sam na davčno administracijo informirat se o stvari. Tam, kamor je prišel — v sobi št. 121 — niso, seveda, — fm stari eestitljivi tradiciji — umeli slovenski. Ko je mož zgubil kake dve uri na tinanei, j« imel slednjič res toliko -reč-e, da so mu vzeli nalog in mu veleli, naj
vsklikanju. Uhod po Via triumphalis je bil brezprimeren udanosten pojav. Cesar je obiskal stolno cerkev in se odpeljal v mestno hišo. Tu ga je pozdravil župan z nagovorom, v katerem je povdarjal, da se ima mesto slo-bodnostim. podeljenem od cesarja, zahvaliti za svoj procvit. Vse nemško prebivalstvo Češke je hvaležno, da je cesar obiskal tudi
AleRsanfter Levi liiizi
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst
—•t T R S T U
TOVARNA:
Via Tesa,
vogal
Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št 2
(Šolsko poslopje* in Via Riborgo št. 21
nemški del Ćeške. V tem vidi dokaz, da na- $
€ &
rodno svojstvo in narodni razvoj sta deležna milostnega varstva njeg. veličanstva. Naj b s e v 1 a <1 i posrečilo dovesti do trajnega miru med v s e in i narodi A v s t r i j e. Kakor bo nemški narod z v^eini močmi branil svojo narodno povest 'ii skupno državno zvezof tako bo zastavljal vse moči za procvit monarhije in stališče nemške domovine A v -s t r i j e.
V svojem odgovoru se je eesar
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naroćbe tudi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LDSTR0VANJ CENIK ZASTONJ iN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
deloma ženskega, unukov in praunukov. Baba Sinajil, kakor so ga imenovali znanci, je bil do svoje smrti vrlo krepak iu lahkih nog in tudi spomin je imel izvrsten. Tudi zobje so , mu bili izborni.
Alkoholizem na Francozkem Parižki <»r- | gan antialkoholiškega društva v Parizu pri-občuje jako zanimive podatke o škodljivem |M»čaka. da mu napravijo slovenskega. Ker delovanju alkoholizma. Alkoholizem provzro-pa Sancin ni imel časa čakati pustil je tam	Francozkem na leto: 52.000 pre-
nalog in.Hlšel. Je-li treba k temu kaj ko- popkov, 17.">3 samoubojstev in 60.000 umo-, mentarja ? Ne 1 Nam se dozdeva, da gos{H>da bolnih. 75% bolnikov v bolnišnicah Fran-uradniki i^tentativni) postopajo tako, ker ho- «ozke s<j žrtve alkoholizma. Do 170 tisočev r-ejo na ta način naše ljudstvo utruditi, da bi Francozov umira vsako leto od bolezni, izvi-se naveličalo zahtevati svoje pravice.	rajočih iz alkoholizma. Vsako leto umira
Priporočljiva irostilna G. Josip Bo- lSO.OOO jetičnih alkoholikov. Število potomcev- vorno spneevalo o lojalnem mišljenju m zve- ^^ 'atec je prevzel v Zavijal, dobro znano go- ^otov alkoholikov seje v šestih letih f1' »danost, .n potem ,e na laljeval : »No-;	^^ sta,ne ,m.z poerajallj:l.
teh nesrečnih ' h 6 n e *eIJf ne občutim življe,__
traj nega
& S)
m
Vela zaloga kroj ne lito
Krojaška zadruga
vpisana zadruga z omejeno zavezo
| GORICA Gosposke ulice 7 GORICA
najprej	Priporoča vse v to stroko spadajoče
zahvalil na prirejenem vsprejemu, ki je zgo- blago jam8i za pošteno in solidno po-
število
stilno »alla Kosandra» z lepim vrtom. Psi- Izdvojilo in je sedaj
poročamo to gostilno tem bolj. ker je prešla	*** * to izrazili v	11 a ^ i» r 1 " "" r . j „ n ga
J J 1	.	. i , i • j • miru med narodi Avstrije. Po
/ italijanske v našo posest.	stev.lkah, pravi rečeno glasilo, dosegli b. na	. ,	. . - M ir i n » n o t/ * n.nnnni ir nnninT X
i . i o i- r	mi - t- tem ciliu stremi tudi vlada z nepristanim pri- ^ M I 7. A RS K A 7. A II n II It A V (jUHILI XX
Gostilna je zelo pripravna za izletnike, leto nad 2 milijardi primanjkljaja. Ti po-	»	, M	ZiHUnuiIH * uu.uui ^
...	zgovorni in jim ne treba	in raeana o tem n podporo vseh «	z omejenim jamstvom	^
miroljubivih in od zmisla za pravičnost na-	naznanja slovenskemu občinstvu, da
vdahnjenih patrijotiških življev. Cesar je zaključil svoj govor, izrazivši svojo rados" na
Samomor vojaka. Sinoči ob 7. uri in pol
zvečer ustrelil se je v vojašnici če to vodja Ii*an Kramar ie Kaj>el pri Brežicah. 1'zrok samomoru je bil baje strah pred neko kaznijo.
Dražbe premičnin. V sredo, dne lit. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredite tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Sanita št. dragocenosti : ulica delle Scuole Nuove Št, 19, hišna oprava iu okvir ; uliea Pieta št. 15, pohištvo: ulica Molin 'rrande r-t. 1 si jn ulica dei Koneo št. 6, jm» lištvo in konji ; ulica Bel vede re št. b, pohištvo: ulica del Ponte štev. 2. pohištvo; ulif*a Rapicio št. -I. pohištvo in knjige: ulica Pieta št. 2 B, hišna oprava; uli-^t Acque-iotto št. •">, oprema v zalogi, stroji in toto-zrafični predmeti.
Vremenski veMtnik. Včeraj: t4>ptoui^r ob 7. uri zjutraj 17.»>. ob 2. uri |>opolu<ln< 26.0 C*. — Tla komer ob 7. uri zjutraj 76U.1*. — Danes plima ob 11.11 predp. 10 ob i» f>l t*.p.; o«»e»ca ob 4.411 predpoludne m ob 4.37 'topoludne.
ilatki so tolmača.
Egipćani proti haremu. Tudi Fgipčani uvidevajo, da z življenjem v haremu sramote svoje žene, ki morajo, oddeljene od sveta.
je prevzela
povzdigi Ustja. Ta odgovor je bil vsprejet z nimi hoch
u<lanosten zbor. Na
n n
živeti kakor sužkinie, zanrte kakor zlo-
' >el
činke. Kapim Aniin beg, ki je visok urad-' za'>
•i r- - -- i	. - •	i — »	odpeljal na svoj stan.
nik v Kairu, pise nekemu tamošnjemu listu r -
sledeče: Reforme, kijih priporočam so: l.	USTJE 17. (B.) Na večer je mia vo-
Izobražujte žene. 2. Dovolite ženam slobodo	žnja \H> Lal,i- Cesarjevi ladij i so sledile druge
v njihovem delovanju, mišljenju in čutstvo-	ladije, na katerih je bila tudi mestna godba
to se je cesar bil
vanju. H. Spoštujte zakon iu smatrajte tja za resno stvar ; temelj naj mu Im> raedselnjjno nagnenje, ker ni mogoče misliti, da bi se dva mogla ljubiti, ki se nista videla nikdar poprej. 4. Izdajte zakon, ki bo zahteval razloge za ločitev zakona. Zakon naj se potom oblasti loči še le potem, ako so vsi poskusi za pomirjenje ostali brez vspeha. ;"». A pred vsem : mnogoženstvo naj se odpravi !
Trgovina in promet
Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu maju 1. 1901 je 240 strank vložilo 106.894 K 9* stot., 175 strank vzdi-
| prvo slo?, zalop pohištva *
navdušenimi hoeh-klici in pevsko društvo je g jz odlikovanih in svetovnoznanih to- Jg
y	varn v Solkanu in Gorici
X Antona Černigoj-a *
katera se nahaja
JJ v Trstu, Via Piazza vecchia
(Rosario) št. 1.	X
y (na tles"' strani cerkve sv. Petra). ^
Konkurenca nemogoča, ker Je blago ft	iz prve roke.	^
nnx**xn*K*nn***K
in pevsko društvo. Na bližnjih višavah so goreli veliki kresovi in obrežja so bila sijajno razsvitljena. Ob 9. uri se je eesar odpeljal na kolodvor. Mesto je bilo sijajno razsitljeno. Po ulicah se je gnetla ogromna množica ljudij. Cesar je bil ganjen po teh spontanmh ovacijah in je na kolodvoru županu izrazil svoje priznanje in zadovoljstvo. Istotak«* se je zahvalil namestniku grofu Coudenhove v milostljivih besedah za lepe dni, ki jihjje preživel na Češkem. Poslovivši sena topel način od ministrov viteza Hartela in dr. Rezeka je stopil v dvorni salonski voz. Ko se je začel pomikati vlak, je množica zopet viharno pozdravljala cesarja, ki je. stojč ob
•ttufclttM klmlivta
Ta sladna kava je priznano najboljša primes bobovi kavi, jako okusna in posebne redilne vrednos* zatorej
naj se zahteva povsod le:
Cenjene gospodinje
KAVA DRUŽBE SVCIRILA IN METODA V LJUBLJANI.
NI A L POLOŽI DARPOMU NAMUTAR: .,,
ZALOGA IV JE BAT IN U f LJUBLJANI.
skusite da ta naša
izborna sladna kava
najde pot v vsako
slovensko hišo.
Javljam slavnemu oImmiisTii. <lst >4*111 sprejel gostilno
illa Rosandra" ? Zavijali
kj«-r t < m" i 111 prve vrste <"1110 in U'ln viun istrsko ter K»zlerjt*vo pivo.
3V" Izvrstna kuhinja. ^^K
L«*p s<*ii«"nat vrt in kr.»gliš<V. Za obilni obisk s<* toplo priporoča svojim rojakom udani
Josip bogateč.
Prvo primorsko podjetje za
razpošiljaDje iii prevažanje pobištra
Rudolf Ezner
Tr-t.
Trst.
Via S<|ii«'ro 11 novo 7.
Telefon 847.
Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kov a nje vsake vrste se '/visi na ' riajlM»lj-i način in po smernih cenah. Nak'a- j danje in prevažanje (»ohištva |m> železnici in ' morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor
tud' iz hise v hiso po celem mestu ali okolici h patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije.
Sprejemanje posameznih kovcekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje.
Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si l m m 1 i»
Cene zmerne. 'V

pripozmano izTrstno, bolečine blažeče
mazilo dobiva -te po HO stot., 1.44) K in
Varstvena znamka: SIDRO-
ILINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Fragi
s>
po 2 K po vseh lekarnah.
i® Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega H^ d. macega zdravila naj se pazi edino le na vfP originalne steklenice v zavitki /. naso var-Kg ^t ve no znamko SIDRO44 iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se ^^ sprejme originalni izdelek
g : .I':: :Vi leta ,T. I.iEl l2?U V Pragi iH
Eliz&betine ulice 5.
A. BUCHBINDER
Trst. — Via Kiborgo — Trst.
Zaloga mebljev. kovrekov, potnih torb po cenah. da se ni bati konkurence.
Urad *
lirušrva Narodni dom v Trstu in poli-t čnega diuštva Edinost se nahaja v prodor h »Delalskega podpornega društva^ v
ulici Molino piceolo 1. I. nadstropje.
I radne nre; oh delavnikih oil 5. do 7. nn- } •i' Itnlne: ob nedeljah in praznikih od
S. «|o 1(1. ure prcdpoludne.
i
s
S koseekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic
A. Thierrvjeveira lial/ama -c zeleno varstveno znamko nuna in na kovinskem zamašku \ tisnjeno tvrdko : zaprek v preba vljanji, odstranite slabosti in zadohite blažu.«»če čiščenje života. Edino pristno. Vdohiva se v lekarnah. I*o po^ti \'J malih ali (i velikih steklenic 4 K. Steklenico na po*ktisnjo z navodilom uporahe in izkazom zalojr celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone LO stotiuk. — Pošiljatve je naslavljati na lekarnarja A. Tklerry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ko-llitsch-Sauerhninii). Vdohiva se v lekarnah.
Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah.
Xeštevi!no priztialnili pisem je na razpolago in dohajajo vsaki dan izdelovalcu.

Ugodna prilika.
V ulici Nuova, nasproti lekarni Zanetti se nahaja velik izhor
NAOČNIKOV
v jeklu, niklu, zlatem aluminiju in srehru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od 'Ji> novč. više.
Naočniki so zOravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za m r z l i e o. barometri in povekševalne leče po ugodnih cenah.
Sprejemajo se poprave.
Ženitna ponudba.
Kadi pomanjkanja poznanja se želi mlad, lep mož, prijetne zunajnosti, omikan, trgovec in lastnik do' ro cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznanit; v svrho
ženitve : s pridno, omikano. dobrosrčni, domače vzgojeno, zalo gospico z doto. Sprejmajo se samo resne ponudile z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča* Hčerke trgovcev imajo prednost. Zeli se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Cenjene ponudbe s fotografijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenem zavitku pod šifro: »Lep mož« na upravo »Kdinosti« v Trst.
Proti malokrvnosti, za rekonvalescente i u V občo Za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice
se priporoča
Ravasinijev
Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na.
Vdohiva se samo v
LEKARNI RAVASINI
v Trstu, Piazza della Stazione štv. 3.
Poštne pošiljatve s povzetjem.

Ivan
Jakob Kosmerlj
Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnem u občinstvu v I rs tu in
okolici
kakor t m cli po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in l>elega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
„Durator.
-■TRSTB-
ulica ss. Martiri št. 16
nasproti Komando Marine.
T |{ (i O V I \ A -^m
jestvln in kolouijaliie&ra hlaira. del i kate*-, in konserv.
Izbor raznih vin in likerjev.
Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. najuda nejši
občinstvu in sem
Jnkol) Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
Os. kr. |»riv. tvornica strojev, brizga I ni<\ čelatl, ccvij. pasov in prva moravska mehanična tkalnica tvrdke
R. A. SMEKAL-A Sniicliov-Praga
podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Czecb pri Prostjevi Moravsko.
Svoji k svojim!
IVAN REBEK
ključarski mojster
Celje. - poljska ulica št. 14.
Priporoča slavnemu oU'instvn svoje najnovejše in najboljše aparate za streljanje proti Un"i.
priporoča slavnim gasilnim društvom in zasebnikom brizgalnice vsake vrste , s patentom proti zmrzlini in priredbo. <la na obe strani vodo sesajo in mečejo.
Parne brižgalice. s katerimi za-moreta že samo dva človeka de-lati: izučita lahka in brez niaši-nista. I»:ilje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" }»t» 1« kron. „Avstrija'* po kron tranko na vsako posto
Kmetijsko orodje. Izdelki sočni. Uzorci in
Podplati so zastonj, ako vsakdo m	■ rabi „Duratora ter /.njim 3 S
tedne maže svoje podplate, kateri trajajo "» krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni .-katljiri z navodilom vred 1 in 2 kroni. ..Durator" se prodaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodaj alnicah, trgovinah / usnjem in obuvalom. Kjer se jra ne vdobi, naroči naj se ga /. ! K stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-cha|up v Trstu, ulica ltossetti št. 1J.
O rthl!\/5)l5) Podpisani priporoča t o p 1 o slav. ^^ UUUVala. slovenskemu občinstvu svoji zalogi vsakovrstnega obuvala za gospe, gospode in otroke in posebno za delavski stan, ki >e nahajati v ulici Riborgo št. 25. in v Skednju (šče<lni> št. 388. (na glavni cesti). Tudi sprejemam vsakovrstne naročbe pc meri in poprave. Hog in narod ! Peter Rehar čevljarski mojster.
Operater kurjih očes, In, ,'
van specijalist (iiordani, ima svoj ambulatorij Via Stadion :». I. ki je odprt od s» predp. do ti pop ol> nedeljah in praznikih do I. pop. Izvršuje odstranitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez nikakoršnih bolečin. Cena za operacijo v ambulatorij u , 1 krona, na domu '2 kroni.
Gostilna
D o m i n i k R a v a I i c o SM u Dr Ant z*horsky |
J priuoroea svoio tiomoČ na iKtrodih. ahortih W
TRST. - Ulica Ghesra st. 7. — TRST.
Velik izb»»r vin vseli prvih vrst: vino Teran, Istrsko, < )|m»1o. Vis, najfinejša vina v buteljkah, pivo prvega reda.
Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro.
Sprejemajo se aboniranja na obed m večerjo, tudi se sj rejemajo naročbe na dom s točno postrežbo.
J
« i
priporoča svojo pomoč na porodili, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseli slučajih bolezni. 0 rdi mije nI i ca Carintia štv. 8. od «-11 in od 2-4.
Zaloga dalmatinskih vin
iz last* n i h
kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam. gg. krčmarjem in hotelirjem. Simeon Pavlin ović v Trstu, Via Chiozza 11.
Nova pekarna in sladčićarna
MATEJ PERITZ
TRST. Via Giulia 1 A TRST.
Priporoča svoj 5 krat na »lan zvezi krnh, vsakovrstne najfinejše sladeice, nadalje fina vina v buteljkah in moko v velikem
izboru. Postrežba hitra in točna na dom