StraH S > M ariborski V F C F P N l V T..fr* V Mariboru, dne 1 4 . V I. 1939 Mariborski otok in ljudsko izročilo PRIPOVEDKI 0 OBJESTNEM BERAČU, LIMBUŠKEM VITEZU IN KAČJI KRALJICI. 1. O M ariborskem (Felberjevem ) otoku jem od očeta slišal zgodbo s sledečim m otivom : Berač, ki je nabral polno malho kruha, je je vsedel na travnat rob kraj D rave in začel prebirati svoj plen. Bele kose je deval v torbo, črne je m etal po trati. Pri tem poslu, ga je zasačil ribič in ga sklenil za njegovo objest kaznovati. Pod pretve­ zo, da mu za kruh, ki ga ima na pretek, preskrbi kupca, ga je zvabil na otok sre­ di D rave in ga pustil tam tako dolgo, da je vse do zadnje skorjice, tudi najtršo in najbolj črno, s slastjo pojedel. Motiv ni nov in je bil že ponovno lite­ rarno obdelan. N ajstarejša obdelava, ki jo poznam, se nahaja v graškem listu »Der Aufmerksame« 17. okt. 1826. Je to nepodpisana pesem z naslovom »Der Schiffer und der Bettler« in podnaslovom »Eine w ahre Geschichte aus U nterstey- er«. M ariborski otok v pesmi imenoma sicer ni naveden, vendar je dejanje v to­ liko lokalizirano, da se vrši »na bregu Dr?ve« in na »skalnem otoku«. Vsebina točno odgovarja zgoraj navedeni anek­ doti. V slovenščini je prvi porabil snov men­ da Anton Šerf. Njegova pesniška zbirči­ ca »Cvetenjak ali rožnjek«, ki je izšla 1 . 1839 v Radgoni, ima na str. 13—20 pe­ sem »Germ ma viiha«, ki se vsebinsko docela krije z našim motivom. Pesnik nekoliko dolgovezno (v 29 kiticah) pri­ poveduje, kako »prošec« (prosjak) Rep- njak zam etuje »arženjak«, »grahornjak« in »plesnivec«, kako ga »brodnar« zvabi na »osredek« sredi reke in ga pusti tam. dokler ne pride do spoznanja: Glad me je tii dobro vere zvtičil, No mi je bil dobra začim ba; Kda sem že jas njeg’vo moč občutil, Sem ne več prebiral kruhovja. ^se se točno strinja — samo kraj je do­ bilo dejanje drug: D rava je nadomeščena z »Muro« in zgodba se odigrava »ne da­ leč dol od Radgone«. Možno je, da je isti m otiv znan tudi tam, še bolj verjetno pa se mi zdi, da ga je prem estil Šerf, hoteč ga približati svojim čitateljem : ko t dajn- čičar je pisal v prvi v rsti vzhodnoštajer- skim Slovencem, tem pa sta M ura in Radgona bližja in bolj domača ko D rava in M aribor. Kar se m otiva sam ega tiče. ni izključno, da se je Šer seznanil z njim baš potom zgoraj navedene nemške pe­ smi. Dočim sta neznani nemški pesnik in Šerf obdelala snov v vezani besedi, je v novejšem času J. G. isti motiv obravna­ val v prozi: v pripovedki »Kupec«, ki je izšla v »Mladiki« 1923, str. 181—182. Tukaj je dejanje zopet postavljeno ob Dravo, na »samoten, zapuščen otok sre­ di reke«, vendar ime otoka ni navedeno. Kakor pa je razvidno iz sporočila, ki sem ga navedel v začetku, je kraj, na katerega je prvotno bila navezana »spo­ dnještajerska« zgodba o beraču in ribi­ ču, najbrž bil M ariborski ali Felberjev otok. 2. Bolj znana ko gornja zgodba je o Ma­ riborskem otoku pripovedka s sledečim m otivom : Na otoku je bilo nekoč mnogo kač in njihova kraljica je imela drago­ ceno zlato krono. To krono si je zaželela hčerka bližnjega limbuškega graščaka. Mlad vitez je sklenil ustreči njeni želji in res se mu je posrečilo ubiti kačo-kraljico ter ji vzeti krono: ko pa se je hotel vrni­ ti, se ga je ovila vse živo kač in ga po­ tegnilo v vodo, da je utonil. Pripovedko je zapisal prof. Janez Ko­ privnik in je izšla v njegovem »Pohorju« (str. 11); v nekoliko razširjeni obliki pa jo je priobčila Elza Lešnik v knjižici »Šu­ mi, šumi D rava ...« (str. 19—20). Zani­ miv je končni stavek te druge varijante: »Na dravskem otoku je še danes mnogo kač, ki žalujejo za svojo umorjeno kra­ ljico«. Dejanskemu položaju to sicer ne odgovarja več, verjetno pa je, da je ne­ koč otok res bil obljuden s kačami, in m orda je ravno to bil neposredni povod za nastanek gornje pripovedke. 3. Sedaj se nam esto vitkih kač obeta oto­ ku prikupnejša obljudenost: vitka sicer ravno tako. tudi nevarna baje ne veliko manj, vendar pa vse bolj in vse drugače vabljiva in zapeljiva. Kakšne bodo štori­ je, s katerim i ta nova doba preplete in okrasi M ariborski otok, o tem pa ljudsko izročilo zaenkrat še molči. K o b a n c. mariborsko gledališče REPERTOAR. Sobota, 14. junija ob 20. uri »Bobrov ko­ žuh« ab. A. Kuponi. Nedeljo, 15. junija. Zaprto. Pondeljek, 16. junija. Zaprto. Torek, 17. junija ob 20. uri »Bobrov ko­ žuh«, ab. B. Kuponi. (Zadnjič). Sreda, 18. junija ob 20. uri »Adieu Mimi«. Poslovilni večer g. A. Harastoviča. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 16. junija ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Gostovanje mariborske­ ga gledališča. Švicarski pevski zbor »Harmonie« v Mariboru. Zahvala. Zastopniki vlade, m esta M aribora, pevskih društev, javnih činiteljev, šol i. dr. so s celotnim prebivalstvom narav­ nost tekmovali v prizadevanju, da se šti rim stotinam švicarskih pevcev pripravi sprejem , ki naj pokaže naše m esto in Jugoslavijo sploh tem razvajenim sve- tovnjakom v k ar najboljši luči. Združe­ nim močem gre zahvala, da je bila »H ar­ monija« sprejeta sijajno in prisrčno, ka­ kor doslej še nobeno tako društvo. Zato so bili Švicarji najprej vzhičeni nad ti­ stimi desettisoči, ki so napolnili ulice in Glavni trg, potem pa ginjeni po očitni prisrčnosti, ki je odsevala iz pozdrava. V njih imenu izreka Glasbena M atica v M ariboru vsem najiskrenejo zahvalo; smejo biti preverjeni, da so s tem naše­ mu M ariboru ter Slovencem in sploh naši državi zagotvoili ugled pred sve­ tovnim forumom, kakor je baš svobodna gflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB K I ■ Protin in druge b o­ lezni presnavljanja a iw ra » a m iiia w ia w w 'iiiiiB tiu B U Jiiu ii ozdravite z rednim pitjem Radenske zdravilne v o d e Ona razkraja nasedbe sečne ki­ sline v členkih in pa žlindrave zastanke presnove ter jih s po­ m noženo diurezo odvaja h b b b b b b b b b b b b b b b b S XI Švica; s spoštovanjem in z ljubeznijo se bodo ondi spominjali našega prebival­ stva, osobito naše mladine. Imenoma pa izrekam o zahvalo tistim, ki so »Harino- niji« na pot poklonili žlahtni plod naše zemlje, odbrane steklenice vina, poleg častnih diplom Glasbene Matice edini dar plemenitim gostom. Darovali so take steklenice gg.: dr. J. Glančnik, Vinorej- ska šola, K. Hausmaninger, dr. Pfrimer, Ivan Voller, Herman W ogerer, Fr. Jan­ čar, F. Schm iderer, Pugl & Rossmann, B. Mejovšek, F. Balonova, J. Gnilšek, F. Božič. — O dbor Glasbene Matice. — Poiugodišnji pomen davače svojoj miloj supruzi Radmili na pobreškom groblju 18. ov. meseca u 11. časova pukovnik Dedinac D orde. — Mariborski in dneani drobii Spored otvoritve kopališča. Jutri, ob 10.30 dop. bo župan dr. Juvan slovesno otvoril kopališče na M aribor­ skem otoku. Po otvoritvi bosta graditelj inž. Vlad. Šlajmer in inž. Baran, ki je izdelal končno načrt, razložila gostom tehnično ureditev kopališča, nakar pri­ redi občina v gozdiču ob kopališču po­ vabljencem zakusko. Ob 11.30 plavalna tekma, ki jo priredi Plivački podsavez v Ljubljani. Ob 15. uri se prične velika ljudska ve­ selica na otoku. V pripravljenih šotorih in paviljonih se bodo dobila vsa potrebna okrepčila po zelo zmernih cenah. Obenem se prično tekm e v plavanju, skokih v vodo in v w aterpolu. Nastop vzorne v rste m ariborskega Sokola s sodelovanjem treh olimpijcev ter Soko­ lov s prostimi vajami. Otok bo zvečer slavnostno razsv et­ ljen, svirali bosta vojaška godba in god­ ba »Drave«. Avtobusi bodo pričeli voziti na progi Glavni trg - kopališče (ovinek pri gra­ mozni jami) že ob 6.45 zjutraj in sicer v jutranjih urah v polurnih presledkih, pozneje po potrebi! Od 10. dop. naprej bodo v prom etu vsi razpoložljivi avto­ busi. Vozna cena 1.50 Din. Pešpot, ki vo­ di od ovinka ob D ravi do mostu, ponoči ne bo razsvetljena, pač pa novo naprav­ ljena cesta od mostu na Kamniško cesto. Vse gospe in gospodične, ki sodelujejo jutri pri veselici na M ari­ borskem otoku, so naprošene, da pridejo točno ob tri četrt na 14. pred Narodni dom, odkoder se odpeljejo z avtobusom do otoka. — Kopališče že Jutri odprto za vse kopalce. Kopališče na M ariborskem otoku bo že jutri dopoldne, takoj po slovesni otvo­ ritvi, odprto za vse kopalce in ne bo m orda na razpolago samo za plavalne tekme. Voda v bazenih je dosegla proti pričakovanju ugodno tem peraturo. Je namreč za 5—6 stopinj toplejša kakor v dravski strugi. Pač pa bo za enkrat še precej motna, ker se m ora filtracija re­ gulirati seveda šele po izkušnjah. Ker je otvoritev združena z veselico in je radi namena veselice potrebno, da meji veselični prostor neposredno na ko­ pališče, bodo imeli kopalci jutri, na dan otvoritve, na razpolago samo tlakovani del kopališča, dočim bodo veselični pro­ stori na obeh straneh tlakovanega dela popolnoma ločeni od kopališča in bodo tudi prehodi preko čistilnih korit — iz- vzemši h kabinam — zaprti. — Mariborski otroci na Pohorje in na morje. V četrtek zvečer se je vršila seja ko­ misije mestne občine, ki je imela nalogo izbrati izmed prosilcev za oddajo v po­ čitniške kolonije na morju in na Pohorju na m estne stroške one, ki so najbolj v re­ dni in potrebni. Prošenj je bilo 336, od teh 205 od takih, ki so v M aribor pristoj­ ni. Sprejetih je bilo 148 (67 dečkov in 81 de klic) in sicer 117 (49 in 68) za Pohorje, 31 (18 in 13) pa za morje. Stroški za vse bodo znašali krog 99.000 Din, m estna občina ima iz proračuna na razpolago 80.000 Din, ostanek morajo dati svojci. Sprejeti so bili samo taki, ki so pristojni v Maribor. Ostalih 115 prošenj v M ari­ bor pristojnih prosilcev se je odstopilo društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine, ki ima na razpolago nekaj ba­ novinskih sredstev. Orlf nad mariborsko okolico. Ni še dolgo tega, odkar smo poročali, da so videli nad Radvanjem velikega or­ la. T akrat so mnogi mislili, da je to zgolj časopisna raca. Včeraj, okrog poldneva, pa so se pojavili nad podpohorskim pre­ delom kar 4 planinski orli. Videti jih je bi­ lo, kakor tipe »Junkers«. Ker se na Po­ horju goji ovčjereja in so ovce baš sedaj na tem, da dobijo svoj naraščaj, je pač verjetno, da so ptice roparice zavohale m astne zaloge na pobočju Pohorja. Zdi se, da se bodo planinski orli prej vgnez- dili na Pohorju, kakor — pohorska vspe- njača. — Pripominjamo, da so se ptice- roparice pojavile v opoldanskih urah tudi nad M ariborom, kam or so dospele iz Av­ strije. — Občni zbor Ljudske univerze v Mari­ boru se je vršil sinoči v kinu Apolo. P rea- sednik g. inž. Kukovec je podal pregled dela v pretekli sezoni in težav, s kate­ rimi se ima društvo boriti. Radi pomanj­ kanja sredstev je moral odruštvo ome­ jiti prireditve samo na pondeljke. P reda­ vanj je bilo 37, izven tega 4 muzikalne prireditve, angleški ciklus, meščansko- šolski tečaj. Najbolj so vlekla pokrajin­ ska predavanja s slikami. V razpravic možnostih večjega podviga v društve­ nem delu sta se oglasili k besedi gg. min, dr. Kukovec, šol. upr. Hren, svetnik dr. T ravner itd. Ugotovilo se je, da bi bil potreben razm ah v širše mase naroda, da pa je to radi pomanjkljivih sredstev za enkrat nemogoče. G. prof. Druzovič je podal pregled o muzikalnih priredit­ vah z željo, da bi se v prvi vrsti dajala m ožnost za nastopanje naših domačih u- m etnikov. Blagajniško poročilo je podala gdč. Ažmanova. D ruštvo je imelo v mi- nolem poslovnem letu vkljub največji štednji primanjkljaja krog 800 Din. Pri volitvah odbora je bil predsednikom po­ novno izvoljen g. inž. Kukovec, tajnikom g. prof. Kos, za blagajničarko gdč. Až­ manova, za muzikalnega referenta gosp- prof. Druzovič, za odbornike pa gg. min dr. Kukovec, svetnik dr. Travner, ravn. Vrabl in gospa M aistrova, za pregledni­ ka gg. dr. R apotec in dr. Poljanec. Raz­ pravljalo se je še o program u za bodoč« poslovno leto. — Pri S v . L ovrencu na Pohorju je začel m arib o rsk i okrajn i cestn i od­ b o r s p re u re d itv o d o sed an je okrajne c e ste od k o lo d v o ra do P u šč a v e . Ta se k to r je ta k o n e v a re n z a p ro m et, da je d irek tn o čudo, da se tu pri ogrom ' nem p ro m etu ni zgodila k a k a večja n e sre č a . C estn e o g raje so trh le in uni­ čene, podzidki delo m a zrušeni, jarkov sk o ro nobenih, c e sta je n a m nožili ovinkih silno ozka. L an sk o leto je že o krajni zasto p p reu red il del c e ste od trg a S v. L o v ren c do P u šč a v e , a le­ to s to delo nadaljuje okrajni cestni odbor. T re b a bo ra z stre liti cele skale, da se d o seže p relo žitev in razširitev ceste. P o tej ce sti vozijo k m etje in industrijci les iz celeg a o k ro žja Sv, L o v re n c —K lopni v rh — R deči b re g — K um en v tak o velikih količinah, d a se v rstijo na cesti v o z z a vozom . Veliko tombolo priredi gasilno društvo, Studenci, v ne­ deljo 15. junija ob 14. uri na robu stu­ denškega gozda. Glavni dobitki šivalni stroj, živa težka svinja, moško kolo, pi­ salni stroj, vinski sod ter še nad 350 dra­ gocenih dobitkov. Po tomboli bo istotam velika veselica, pri kateri se b o . točilo pristno vino in sveže pivo. C ene^artam po 3 Din. K obilni udeležbi vabi odbor. 1751 Veliko razgledno kolo, elektro-aeroplan itd. im ate priliko videti na igrišču ob m agdalenskem parku. Več v današnjem oglasu. — 1733 Ljudska veselica v Radvanju. V nedeljo, dne 22. junija, se bo vršila v Radvanju ob 14. uri blagoslovitev no-' ve m otorne brizgalne tam kajšnjega ga* silnega društva. Po blagoslovitvi se bo­ do predvajale proste vaje z novo briz­ galno. Po končani vaji bo na krasnem vrtu gostilne »Pri lipi« Anderle v Rad' vanju velika ljudska veselica z raznim* zabavami. Vstop prost. Na obilen obis» vabi odbor. — 1^ “ Pri astmi in boleznih srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, pove' Čanju ščitne žleze in postanku golše Je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Joseiove« grenčice ve­ like važnosti. Kliniki svetovnega s'o V ,f” sa so opažali pri jetičnih, da v začeta bolezni porajajoče se zapeke ponahava* jo s pomočjo »Franz Joseiove« vode, n da bi se pojavile driske, ki se jih ,vsae bolnik boji. »Franz Joseiova« grenčic3 dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sPj cerijskih trgovinah. Hotel Halbwldl. y Danes, 14. t. m. velik vrtni koncer'j nedeljo dne 15. t. m. jutranji in v rt3. koncert. Štajerska vina od 12 ^ '”-46 prej. 11