Listek. 585 dina, sto možemo pratiti godine biskupovanja naših biskupa. Slava i čast budi svim biskupima našega naroda, slava i čast onima, koji su naš narod branili mačem ili perom. Teško čete ipak naci biskupa, koji bi s narodnom prosvjetom jače svezao svoje ime, nego sto ga sveža sa narodom hrvatskim naš ovogodišnji svečar« . . . Poslednje besede g. drja. Smičiklasa potrjuje vsak Slovan, podpisujemo jih tudi mi z obema rokama. Dodajemo pa še, da je Strossmaverjevo ime tesno zvezano tudi z našim slovenskim plemenom, saj se je on vsekdar živo zanimal za naš napredek, saj se je on vsekdar veselil vsakega našega napredka in je vsakikrat žaloval z nami, če nas je preganjala in tepla sovražna usoda. Ni ga menda slovenskega društva, kateremu bi on ne bil podpornik ali ustanovnik. Zato smemo po vsej pravici reči, daje Strossmaver tudi naš; Strossmavrje tudi Slovenec! Strossmaver pa ni samo slaven Hrvat, slaven Slovan, on je svetovnoznan mož, ki ga čisla vsa Evropa. Da temu odličnemu rodoljubu in bratu svojemu izkažejo spoštovanje in ljubezen našega naroda, odzvali so se radi slovenski pisatelji in umetniki povabilu »Hrvatske Matice«, da bi sodelovali pri Strossmaverjevi »Spomenici«, ki mu jo pokloni dne 8. septembra odbor »Hrvatske Matice« v Djakovu. Strossmaver je, kakor je bil svoje dni naš Slomšek, danes živa priča, da, kdor je značaj en mož in iskren rodoljub, ostane lahko značajen mož in slovanski rodoljub, tudi če mu posade škofovsko mitro na glavo. Slava Strossmaverju! Matica Hrvatska je imela 22. julija svoj redni občni zbor, na katerem je njen predsednik, g. dr. T. Smičiklas, izpregovoril med drugimi tudi nekaj ljubeznivih besed, ki se tičejo nas Slovencev in ki pričajo, da je vzajemnost med nami in Hrvati krepkejša in živejša, nego je bila kdajkoli. Dr. Smičiklas je bil izpregovoril te-le pomenljive besede: »Odbor je »Matice« još doživio pri svojoj skromnoj pripravi ogromnu sreču. Pozva i bracu Slovence, neka s nama složno proslave našega zajedničkoga prosvjetnoga dobrotvora. Kao da nam se je nebo otvorilo, tako nas opčara jednodušni usklik brače Slovenaca (Živjeli!): Hočemo i mi u bratsku slogu! Do dvadesetak slovenskih pisaca i lijep broj njihovih umjetnika oglasuju nam vruču bratsku ljubav izmedju Slovenaca i Hrvata kao zalog bolje budučnosti obadvaju plemena. Skoro če biti stotina godina, što je jedan dio slovenskoga i hrvatskoga naroda bio spao pod tudju kapu, koja je poštivala narodne osječaje našega naroda. Od onoga je vremena u raznim zgodama prekidano živo osječanje za našu zajednicu. Prije šezdeset godina primismo jedni i drugi jedne znakove za pisanje narodnoga jezika. Neki umnici slovenski prigrliše jezik hrvatski kao zajednicki književni jezik; drugi, zabrinuti za svoju pučku prosvjetu, uzmu jače njegovati svoje pučku narječje. Svi su ipak Slovenci oduševljeni za postepeni napredak zajednice slovensko-hrvatske. Mnoge se bure vijahu u ovo šezdeset godina nad slovenskim narodom, raskidanim u pet pokrajina. Večnom u manj ini prema ograncima d vaju velikih naroda, ne može da se krepko oglasi cijelom dušom svojom narod slovenski. Zato kraj tolike, gotovo sto godina gojene bratske ljubavi izmedju obadva plemena, ima tako malo zajedničkih čina. Zato je i naša radost velika, što u ovoj knjiži slave dično mjesto zapremaju brada Slovenci. Daj Bože, da taj naš započeti zajednicki književni rad nikada ne prestane. Sada nas je sabrao svojom slavom naš zajednicki dobrotvor, a u buduče neka nas sabire bolj a buducnost našega naroda. Hvala vam, gospodo pisci i 586 Listek. umjetnici slovenski, što ste se odazvali. S vama zajedno možemo gromkije uskliknuti pred državom, pred Slavenstvom i pred cijelim svijetom: Živi o biskup Strossmaver! ((Živio!) Tajnik g. Kostrenčic je poročal med drugim in rekel: »Gospodarsko poslovanje Matice Hrvatske bilo nam je i prošle godine uspješno. Broj članova dosegao je i ovc prošle godine jeda-naestu tisucu, te u svemu imademo za god. 1899. na broj članova 11.017., više nego prošle godine 9 članova, a bilo bi ih još više, da nije ponestalo zalihe knjiga. Članovi se diele ovako: članova utemeljitelja: koji su uplatili utemeljiteljnu glavnicu . 1.456, više nego g. 1898.: 67 članova, koji utemeljiteljnu glavnicu uplačuju . . 314, manje » » 1898.: 14 » članova prinosnika: . . . 9.247, manje » » 1898.: 54 » Ukupno svih članova . . . 11.017, više nego g. 1898.: 9 članova. Tiskalo se je prošle godine svih deset za članove odredjenih knjiga »Matice« u 11.100 primjeraka u skupnom broju od 111.000 otisaka, te je do danes — kako več i prije spomenuh — sva ova zaliha do nekoliko otisaka pojedine knjige posve razpačana. Redovita prihoda imala je »Matica Hrvatska« tečajem prošle upravne g. 1899. u svemu for. 41.444.28 nč. Sveukupni glavnični imutak »Matice« iznosi sad — osim društvene kuče i podsusedskoga posjeda — što u papirima što u gotovini for. 115.576.56 nč. Po tajnikovem poročilu so se vršile volitve. Za bodoče triletje so bili izvoljeni: V književni odbor za podpredsednika: g. Jos. E. Tomič, sa-vjetnik zemalj. vlade; za odbornike: g. Musič dr. August, sveučil. profesor, i Novak Vjenceslav, učiteljištni profesor; v gospodarski odbor za odbornike: gg. Deželic Gjuro, gr. viecnik, i Harambašič dr. August, odvjetnik. f Friderik Viljem Nietzsche, slavni nemški filozof in pesnik, je umrl dne 25. avgusta v Weimaru. Filozof Nietzsche — kateri izobraženec ga ne pozna, vsaj po imenu?! Poleg Tolstega, Zole, Ibsena, Spencerja, Sienkiewicza, Ma-sarvka ... se v naši dobi menda nobeno ime ni tolikrat pisalo in izgovarjalo kakor ime Nietzsche. »Nietzscheizem« je naslov posebne filozofije. Nietzsche pomenja revolucijo v filozofiji. Nietzsche in »nadčlovek« (višji človek) — to sta skoro sinonimna pojma. Takozvanega nadčloveka sicer ni iznašel Nietzsche, ampak Goethe, vendar je bil Nietzsche tisti filozof, kije dal temu pojmu pravo, konkretno vsebino. Nietzschejeva filozofija se bori proti vladi mase in se poteguje za posameznika, za individuum, toda ne za vsakega posameznika, ampak le za močnega nadčloveka. Masa pa ima le namen, da poraja iz svoje srede »nadljudi«, ki s svojo močno voljo in s svojim duhom kažejo masi pot in jo vodijo . . . Nietzsche se je skušal v svojih skrajnih nazorih popolnoma osvoboditi preteklosti, njene filozofije in njene morale ter si je bil postavil za smoter svojemu mišljenju, učiti novo naziranje o svetu in o človeku. Svojo filozofijo je oprl na prirodno znanost razvoja po sistemu Darvinovem. V naravi obstoji samo to, kar je dovolj močno, da zmaga v krutem boju za obstanek. In le, kar je najmočnejše, to ima tudi pravico do življenja. Nietzsche je napisal skoro celo biblioteko. Najznačilnejša knjiga njegova je brez dvoma: »Also sprach Zarathus t ra«. V tej knjigi govori Nietzschejev nadčlovek