Štev. 45.
Cena ednoga drobca 1 krona.
7. november 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena za leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naša bo zmaga.
Krščanstvo bo zmagalo ar se premagati ne more. Kristuš je pravo ka vrata peklenska njegove cerkve ne premorcjo. Ta obljOba je tisto orožje, čtero nikdar ne sfali i šteromi se vstaviti níšče ne more. Čtémo v najnovejáih poročilih, ka se Poljski püšpeki zahvalijo rimskom! oči za dobroto, ka so po celom sveti dali moliti, naj divje bolševike, ki so že pred glavnim mestom, Varšavov, tabori!!, pobijejo. Na Velikomešo so potrli Polaki moč boljševikov. Tista Devojka, štera je v Bethlehem! klečala pred jasiami, 1 molila novorojenoga Zveličitela, kak svojega sina, je dnes ne dale, ešče bliže k njemi. Mo$ njegova, moč večna i neskončna se po njénih taaternih rokáh razleva na svet, posebno na tiste, ki jo prosijo pomoči. Z stradan, poménjšao!, po boji Ščista vničen mali poljaki narod zmaga veliko Rusijo. Moč krščanstva je zmaga ta. Stari krščanskih düh Kazimirov, Stanislava v, Hedvigov itd. se je zbüdo v késnih vnökah, više stóletno robstvo je zatro i oživela je rešena Poláka na stárom krščanskom fundamenti. — V Austriji so volitve bile, v tistoj Austriji, v šteroj so kraljüvao socialnidemo-kratje i kommunisti že edno leto, v tistoj Austriji, štera je zavetje davala vsakoj smeti, štera je veter z Vogrskoga ta odneso, da si reši svoje zamazano življenje. Austrija, domovina, zagovornika Kun Belov, Samueljov i drügih morilcov pa roparov je volila i zvoüla je večino krščansko mislečih poslancov. 82 poslanca krščanske socialne stranke, sta dobila prostor državnoj biti, proti 66 socialnim demokratom. Kaj je dalo zmago krščanskoj stranki ?
Stari krščanski nepremagljiv* düh se je oživo v Austrijci!! i düh Leopoliov, Ferdinandi^ itd. i je zatro vlado tistih socialnih demokratov i boljševikov, ki ne poznajo nebeskoga králjestvo, obečajo samo zemeljsko svojim pris-taíom, a dati pa toga ne morejo i neščejo. Ne morejo, ar brez vere ne blaženstva, neščejo ár brez . vere nemajo moči iskati zvün sébe drügim pomoč. Sami voditelje njihovi postanejo milijonarje, delavci pa ostanejo robi grehov i siromaštva.
Na Talijanskom vre vse. Kommunizem se širi, den za dnevom se strelajo po vulicah kommunisti i vojska i pričaküvati je vojaško diktaturo, ár so podivjani ljüdjé že celo králjevsko imanje poropali. Pa konec vsega ka bo? Očiščenje i vstanenje po dnévah trpljenja, düh Ambrozijov, Leonov, Gregorov, Karolov se ožive i premaga veri sovražen boljševizem. Bomo vidili.
Prinas v Jugoslaviji mislite nači bo? Pot Gospodova je ednaka. Vojska da samo zmago. Pripravljajmo se na vojsko, na preganjanje, to pride i mora priti i ž njov na ednoj poti hodi tüdi zmage krščanstva. Boj, trpljenje, štero zdaj mamo, je Volilni boj i ž njim zdrüženi špoti ogrizavanje, sumničenje, krivice vsmehavanje, preganjanje. Te boj če prestanemo z močnov düšov, če se ne damo zapelati po Judašovom greši, po Herodešovoj pečenki, po Luciferovoj pijač}, te tüdi v Jugoslaviji Kristuš pride na prvo mesto. Če pa ráj mamo svoj žep i blek kak .. T jo i svoje dece düšo, te se damo zapelati i svoj 'votum damo ».prekmurskoj kmetijskoj stranki-* ali drügim proti verskim strankam i ravnali do nam orsag i nas ljüdjé, ki Kristuša, večno pravice ne same ne
po« na j o nego sevražjijo. 1 te navuk Jezušov pride iz Šol, zakon zgBbi svojo svetost, vera svojo svetlobo, düše svojo moč — pride na nas kak je prišlo na drüge države morje nevol, krepili do nas z krivicov, napajali z strahom, oblačili s güijetijota ... Istini, bo vstanenje z toga morja tüdi, düh Cirilov i Metodov, düh Maksimilijanov, Mohorov, Portu-natov bo zmagao, gotovo, ali te že nos ne bo, dotečas do mogoče vnükov vnüki mogli pohajati tužno pot Iskanje ... Ki to vošči sebi i svojim, naj H podpira ljüdi ki nemajo vere, naj voli proti krščanske poslance, mi trdní vu veri ostanemo tüdi trdní pri našoj krščanskoj kmečkoj zvezi. Kristuš je. nas Vojvoda,,jsi za njim, ki ste njegovi.
Prošnja v Ameriko.
V Velkoj Polani ščemo novo faro gorpostaviti, k šteroj de slišila Velka Polana, Mala Polana i Brezovica. K Vam se obračamo, rodjaki z teh občin, ki v Ameriki drage dollare slüžite, darüjte nam na našo novo farno cérkev vsi treh dnevov zaslüžek! Domači do za Vas i mesto Vas tüdi delali i vozili kamen za cerkev. Šteri iz med Vas se kda domo povrnéjo v svojo staro domovino, tü najdejo svojo farno cérkev, vu šteroj do dičili Boga i lehko do meli to vesélo vest, ka so oni s svojim trüdom tüdi pomogli to božo hižo postaviti. Peneze pošlite do konca februara 1921. leta. Sakovič Jožef, törniški plebanoš.
2
NOVINE
1920. 7. november
Mi želemo autonomijo.
  „Prekmurska kmetijska stranka“, kak njeno glasilo „Prekmurski Glasnik“, naglaša, je odločno proti autonomiji, naša krsčanska „kmečka zveza“ je pa odločno za autonomijo. Pod Vogrskov vladov smojo zahtevali i zahtevamo jo tüdi zdaj. Ne moremo cepitl našega maloga slovenskoga naroda. Želemo zato autonomijo v Sloveniji, v slovenskom orsagi. Lače, štere ne zmerijo na brate prek Müre, aedo aam pisale, morejo se ali podrezale ali doštük?ti, kak pa č zahtevajo potrebčine naše ? Prekmurji. Pravice, štere dobi Slovenija, se moro obrnoti na posebne potrebčine naše. Na priliko, ar de dovoljeno v celoj Sloveniji rabiti (nücati) pri vseh uradah (hivatal) slovenski jezik, zahtevamo ravno té pravice za našo prekmürščine tüdi. To je tüdi slovenski jezik. Zahtevamo toti, najse vči kniževna slovenščina, namch nam je, da se naša prekmuršdisa vtopi v pismeno slovenščino. A da pa za to se desetletja jiotrebaa, zato naj vživa naš jezik svoje pravice, dokeč ne pride na stopnjo časti, ka de pismeni jezik i si roko da adajšnjemni kni-ževnomi slovenskomi jeziki. Mi nesmem® pozabiti, ka mamo brate prek meje, štere sami merimo, če zavežemo svojo prekmürščine. Naše tole majo autonomijo versko tak za katoličance kak evangeličance, zahtevamo gospodarsko autonomijo, ka nedo, kak dozdáj naše pridelke, naše meso fal izvažali od nas $ drago odavali sebi na hasek nam na kvár razni špekulantje v tiste države, Štere so poleg naših mej, ka naši domači ljüdje prido do slüžbe v Prekmurji itd. Vse to i spodobno zahtevamo, ne da bi Šteli slabiti edinstvo države. Želemo Švico, Želemo Ameriko na krščanskom fundamenti z nzjmočnejšpv to je krščanskov strankov .kmečkov zvezov za Prekmurje6. Ne pezabite Prekmurci, vaša rešitev je čarno pri vaših domačih ljüdeh, pri tistih ljüdeh, ki majo vero. „Vsi v kmečko zvezo za Prekmurje" !
Apoštol prekmurskih Slovencov.
Pod tem naslovom trdi od mene nekak v „Prekmurskom Lažniki“, ka sem delao i delam i bom proti Slovencom. Na to trditev ne odgovorim, ki sem celo življenje posveto i smrtne nevarnosti prestao za svoje ljüdstvo. Pred tem ljüdstvom se mi ne trebe zagovarjati. „Lažnikov" dopisnik se zazava na mojo izjavo štero sem dao v „Muraszombat és Vidéke“, listi, šteroga lista steber je bio tisti Talánji, ki je zdaj „Glasnika“, tisti
Talánji, ki je preganjao v imenüvanom listi vse pravice Slovencov kak veliki Madjar, zdaj pa preganja v Glasniki poleg Madjarov tüdi prave domače Slovence kak veliki Jugoslovan. Odgovorim, ka vse, ke sem v „ Muraszombat és Vidékc" listi pisao, je istino i tisto dnesdén tak podpišem, kak te. Nikdar sem nej odobra-vso.nt odobravam i ne bom odo-bravao jurišičove zasedbe, od té je guč v tistih rendah. Ne pravim, ka Jurišič ne bi meo dobroga namena, a, cela njegova zasedba je bila nespametna, ne dovoljena 1 škodljiva. Niti višiša vojaška eli Civilni oblast njemi je to ne odrédila, nit! ga naše slovensko ljüdstvo ne zvalo na pomoč, nego kak nam je madjarski! Berinkei-ova vláda naznanila, par Vogrov ga je zvalo notri proti Slovencem, ar eo mislili, ka je tei oropajo i konec cele zasedbe je bio par nedužno mor-jenogu mladoga življenja 1 ešče vekše prešanje vsega ka je slovenskoga {bilo. človek ki ljübi pravico i ma razsodbo, ne more té zasedbe odobravali. Kak jo je Talánji odóbravaoj se lehko čte iz ,,Muraszombat és Vidéke" šteri list je niti božega krsta ne püsto na ju-goslovánah: Moj Bog kama more pripelati zaslepejenost i sovraštvo! Kak grdo orožje si jemlje to v roke! Trdim še dnes, ka sem lani napisao, da Kukaniča ešče dnesdén nepoznam, da sem Korošca pribižno pred trs-setimi leti ednok vido. poznati zato nesem ga mogo lani, pa tüdi Besen! ga spoznao, kda sem ga potismm ovárao, zveze ž njim nesem meo, premali človek sem bio zato — a na najvekšo čast bi mi bile, če bi zvezo mogo ž njim meti, z Sevrom, ki je z Jurišičom prišo prek, nesem gučao, nega vido, niti ne znao, ka za Človeka je bilo, komaj letos sem zvedo od dolnjelendavskoga župana, da je on tisto bio. Istina je. da sem slovensko zastavo pred 23 leti sam dao doli vzeti, ar sem ne držao vnoge vnemirjajoče zastave za sredstvo, štero bi pomogle k prerojenji našega ljüdstva, nego ncgebično delo za to na fundamenti pravice i ljübezni, kak sem jaz vsikdar stao. Človeka, koga ste na smrt iskali zavoljo njegove ljübezni do slovenskoga ljüdstva, pot-varjnti z sovraštvo?!! do toga naroda, od njega trditi, kak krivico tisto, ka je Pravičnoga i spametnoga včino, je tak velika zablodicnort naših političnih sovražnikov, ka je jaz samo globoko poroüüvati morem. V biato namazati pero i metati to na pravico je tak nizko dela. ka kaj takšega samo tisti morejo včiniti, ki nemajo düšnevesti. Klekl Jošef, vp pleb.
Podpirajte Novine!
Šerügova „domača stranka.“
Plakati naznanjajo ka g. Šerüga pisarniški častnik na komisarijati, bivši pisateo boljševiških Novin, nameni novo, ščista prekmursko stranko nastaviti-, ar .prekmürska kmetijska stranka**, kak je dozdáj bilo, vmira: Naj naše ljüdstvo napelalo na en motvozi je z tem pridene]o Socialnim demokratom, kommunistom i drügim proti verskim strankam, so té motvoz namazao z temi lepimi rečmi: domačim ljüdem dati v roke oblast, prišleki naj ido.
Mi proti peršoni g. Šerügo nikaj nemamo, a obsodilo njegovo politiko, ar je proti najdrag-Šemi kinči, nas Prekmurcov, proti veri, ár se ona zdrüži v vsakov strankov, nej samo pobije našo krščansko stranko.
G. Šerüga je samo lani stopo v javnost, prle smo ga nej poznan. Ednok pera ne namočo, da bi brano svoje ljüdstvo; samo te se zglaso, kdo je pitanje bilo od naše autonomije pod sócialde-mokratičpov Károtvijovov. vladov. Mi Smo 'njegovo ponüdbo drage-volje sprejeli haska ž nje drügo nej meli kak. 1) ka smo z svojega žepa mogli plačati foringo našoj peštanskoj deputaciji, štero je On vodo. 2) ka kda so našo Prošeno uutomijo do kfvavoga preganjali v Prekmurji, se on niti z malim prstom ne geno, da bi zágovorni pravice ljüdstva i njegove braniteo, 3) da je za časa boljševikov on bio, kak je sam Tkalec priznao, najbrši Širiteo boljševiških navukov po Novinah.
V slüžbo je sprejet na komisarijat od dr. Lanjšiča, ar ga je naša krsčanska stranka ne štela od krűha spraviti, pa. so nam večkrat v oči vrgli .naši pristaši, i hvala za to vse je bila ka je očitno pred Protestant! i katoličani našoj kmečkoj zvezi" protigučao i povdarja©, da je Klekl preveč krščanski. On je, sam ne taji, Socialni demokrat nagnjen na kommunizem, Štere krive navuke je z štajara k nam prineso. Nje-
3
NOVINE
1920. 7. november
gova domáča krsčanska hiža, njegove dobre krščanske matere vzgoja je brez Sledov v njegovoj politiki. Prekmursko politiko šče voditi brez fundamenta prekmurske düše, brez vere — to je najnesramnejša Žalitev za nas. Pozna naše krščanske kmečke zveze geslo: Prekmurje Prekino*-coni, pozna naše zahteve, da Želemo autonomno pravice svojemi ljüdstvi i svojemi kraji, zakaj pa te ne pristopi k nam ? Zato ne, ar mi stojimo na fundamenti vere, on pa kak socialnidemokrat po programi svoje stranke toga fari-^omenite ne more sprejeti.
Ka je njegov namen z tov strankov ? Razbiti našo krščansko, podpirati liberalno, socialdcmo-kratično-kommunistično št. i toga mišljenja Prekmurcom dati v. roke ravnanje Prekmurja. Te nedo Kranjc!,, nego Oni ravnali nas kraj, Šerüga, Kološa, Pusztai, Talánji, Gaber i kompanija Ka od nikec tečas Tkalec tüdi pride, je Stalno. 1 te napravijo tisto reparstvo nad Prekmurjom sami domači, štero so prle napravili tej z Madjarskomi boljševiki zdrüženo.
Ka je naši krščanske kmečke zveza ne zadovoljna z zdajšnjem ravnanjom Prekmurja, vsaki zna, ki Ste Novine. K® smo protestirali proti tomi, ka bi od zadnjega pismonosca do komisara vse tüje bilo, naši ljüdje bi se pa zapüsto va!!, smo se britko tožili i zahtevali, naj se naši domači, ki so Ji zmožni, v slüžbo v zemejo, Što bi mogo tajiti. Keliko borb smo meli pri vučitelaj itd. i smo če ne vse, vendar dosta dosegnoli. Deželne vlade odgovor dnes tjeden v Novinah objavljen posvedoči, da je naša stranka dosegnola, ka se je prosta trgo-vinca živine odprla. Vsikdar smo delali, nej ljüdstvi pomagani i pri tom deli nikdar ne dobili g. šerügo pomoč samo zato, ar smo krščanskoga mišljenja. I zdaj naenkrat pride te človek i vzeme cügle celoga Prekmurja v roke j hej, blstarej, po mojoj poti vozite! Mislite, ka de to globoko
verno 1 razumno ljüdstvo šlo za vami? — Nikdar ne.
Naša kmečka zveza žele vse, ka ví želete, žele pa ešče tisto, česa se ví bojita, žele, zahteva branitev vere. Mi ne privolimo, kak vaša stranka zahteva, g. Šerüga, da bi krščanski navuk prišo iz Šole, da bi se zakon dao razpisati, da bi ljüdstvo moglo pope gordržati, ví bi pa sedeli po farofa]* i meli arendaše na njihovih Imanja]*.
Šerügova „domáča stranka“ je tak ne krsčanska stranka, nego popolnoma protikrščansko, štere namen je na vlado jJrinesti kommuniste i je sestra vmlrajoče ..prekmurske kmetijske stranke". Niti Šerügove . domače stranke*, niti liberalno „prekmurske kmetijske stranke° mi, Prekmurci ne poznamo i ne moremo poznati.
Mi Prekmurci kak Medjimurci Želemo autonomno pravice dosegnoti z našov krščanskov strankov, ne pa ločeno od njé. Toj stranki je ime Prinas kmečka zveza za Prekmurje. Ta. jedino ta stoji na krščanskom fundamenti, nè dajte se zapelati od Šerüge ^domače'* niti Od a,Prekmurske kmetijske stranke1, obe sta proti veri.
Odprto pismo
Prekmurskomi Glasniki in vsem, šteri so pred njim, in okoli njega.
Gospoda! Začeli ste me napadati v Vašem listi celo na note. Vajen sem napadov, napadali so me že od moje mladosti razni nemški in madžarski listi, napadali me tak dugo, da se me spravili peti vislice, psmagale njim ne nikaj ideje, za Stere sem delo i za Štere sem trpo od mladih dni so zmagale i jaz sem dobo konči nekaj zadoščajo. Na Vaše nestvarne napade Vam ščem stvarno odgovoriti, čeravno bi mi ešče preostala drüga pot, pet tožbe. Pa da znam, da bi potem zadeo neduinega, slamnatoga moža, šteri je na pisanji Vašega lista nedužen, neščeta nedužnih ljüdi, šteri so drűštvi svoje ime pósodiii, preganjati.
V zadnjoj Številki Vašega lista se me napada zavolo županskih teča-jov, kje da sem brš agitirao za Slovensko Ljüdsko, Stranko, pa se grozi nešterim županom celo s tem, da nieden ne bo župan, šteri bo z menov držao. Agitacija se je ravno od Vaše
strani na teh tečajih razvijala, so ravno voditelje Vaše stranke vino županom küpili, to ste pozabili zapisati. Pozabili ste tüdi zapisati, da se župani celo nikaj ne radüjejo z županskov častjov, pa bi se je vsaki rad odkri-žao i to zavolo toga, ar majo po občinah vedne več posla, a večina del pa jim je bila popolnoma nepoznáne Da se je vláda zdaj še komaj odločila napraviti županski tečaj, je pač nej krivdi stranke, štere pristaš sem, pač pa je krivo to, da se je komaj rešila po ranih oblastih ta rade va, ka je pa županom bilo tüdi najbolje prav, ar v zdajšnjem jesenskom vrc-meii so najmenje zamüdili, dokeč po leti majo drügo delo na polji.
Napadnoli ste me tüdi zavolo nekšega incidcnta, šteroga so beltinski kaplan, g. Deli meli v Lendavi. Povem Vam, da tistokrat nisem bio niti v gostilni, ar sem že prle odišo z gostilne. Vaši lüdje bi me pač gvüšno radi poleg vidili! da bi potem lehko opet za hrbtom pisali na vse strani samo grdo potvarjanje.
Glih tak je s cukrom gospodarske zadruge v Lendavi, pri odaji šteroga jaz niti poleg nisem bio, pa od tiste zaplembe bo gospodarska zadruga zadnjo reč povedala. Samo ka ne bode najbrž nešternim gospodom vseeno.
Čüdim se samo, da še ne pišete, da sem že küpil celi Esterhazljo? grünt. Po vaših račnnoj bi že mogo meti telko penezi Če bode si vsaki tak malo premoženja vküp Spravo v Prekmurji kak jaz, bodo Prekmurci lehko veseli z vsemi Šteri so sem prišli. Samo ka nešterni gospodje Ščejo priti pred drügi prag smeti iskat, Čiglih ga pred svojov hišov meje telko, da bodo skoro prek kapali.
Jaz sem si zmirom šče mislo, ka pri drűštvi, štero vö davle Prekmurski Glasnik je nekaj lüdi, šteri še nekaj na poštenje držijo, pa bom nazadnej le začeo nad tem dvojih. Za gospodarsko delo, za to, da bi Prekmurje nekaj dobilo v gospodarskom pogledi, za to pa nema nikšega časa.
Neščem naštevati, kaj sem jaz z prganizacijami, štere sem ustanovo, pa sfcüpnp z .kmečkov zvezov za Prekmurje" dozdáj dosegno za lüdstvo, to večina lüdi že itak pozna, a drügi, šteri so si za svojo življenskp naloge vzeli, blatiti vsakoga človeka, šteri naravnost ž njimi ne vleče, pa za pametne reči itak nemajo razuma. Vörte mi, či mate za istino dobro volo, delati za Prekmurje, gospodje, dela je dosta, jako dosta, a za razdirati pa so že tüdi takši, ki majo svoja stanüvanje prek granice a tű svoje familije, tisti že majo skrb, kak bi .trüšili delo, Štero tű včinimo. Na takša pota, zahrbtno potvarjali], hujskanja íandarmerlje I oblasti proti ed-
4
NOVINE
1920. 7. november
nomi človeki, šteri dela, na takša pota Vam gospoda pač nikdar ne bom sledio. Na vsa blato, štero bodete še i nadale metali na mene v Vašem Glasniki i v dobro skritih tožbaj bom Vam še nadale dao odgovor — z delom, sküpno z lüdstvom za lüdstvo!
BOŽIDAR SEVER.
Uradni list z dné 14/10. 1920. št. 118. objavlja glede naklonitev (vojaških podpor) sledeče:
Št. III. 9303/20.
Naklonitve ustavljene.
Ministrstvo za finance je odredilo z odlokom Dr. br. 90068 z dné 9/7. 1920, da je ustaviti izplačilo naklanitev po zakonu z dné 28/3. 1918, drž. zak. št. 119.
Ker določa nova uredba o začasni pomoči invalidom, vdovam in sirotam, ki izide v kratkem, državno pomoč (pokojnino, preskrbo) tudi nekaterim osebam, ki po dosedanjem zakonu niso imele te pravice, naj vlože pri pristojnem občinskem uradu prošnjo za odmero pokojnine vse one osebe, ki jim bo sedaj ustavljena naklonitev in ki mislijo, da imajo pravico do državne preskrbe. Naklonitve, izplačane izza dné 1. junija 1920, se odtegnejo ob odnevi in izplačevenju novih preskrbnim.
Občinski uradi naj pošljejo zbrane prošnje poverjeništvu za socialno skrbstvo deželne vlade za Slovenijo (invalidski oddelek v Ljubljani.
Istočasno je sporočilo ministrstvo za finance, da se na podlagi odloka Dr. br. 69.742 tega ministrstva ukinejo podpore za družine mobiliziranih in ujetih vojakov po zakonu z dné 27/7. 1917, drž. zak št. 313. Družine onih vojnih ujetnikov, ki se še niso vrnili, naj istotako vlože prošnje za odmero in nakaz preskrbnine.
V Ljubljani, dné 4. oktobra 1920. Deželna vlada za Slovenijo. Poverjeništvo za socialno skrbstvo.
Poverjenik, Dr. Ravnihar s. r.
— To teliko pomeni, ka vsi, kim ide podpora, jo dobijo naj samo se pri župani zglasijo, zbrisane neso podpore, samo pa drügoj poti se dobijo kak dozdaj.
Glasi.
Sobota. Ar je »prekmürska kmetijska stranka" (na Goričkom njoj pravijo „smetijsk*“, pa ne vemo zakaj) prišla na smrtno postelo, so v velikih skrbeh gospodje liberalci, kak bi rešili svojo protiverske stranko. Kandidat Škraban kak Marijánčarje gučijo, zato
more biti követ, ár »rak do ga domači mogli hraniti, če de pa poslanec, te de se sam. Demokratje ga ščejo zdaj na svojo demokratske stranko pridobiti. — Šerüga pa dela nove prekmursko stranko z strašnimi obe-taajom, kak je pač navada tistim, ki se Socialni demokndje i boljševiki — i proti popom, kak té stranke recept predpiše, Mi naše krščanske stranke »kmečke zveze za Prekmurje6 prts-tašje s smehom gledamo ta napajanje, a najbole me se pa te smejali, gda se to napajanje v ničest razpočo — Letake (spise) namenijo v takšoj vnožini naši sovražniki po vesnicah razširiti, ka prej niti sunca nemo vidli od njih. Mi čakamo té letske, za podeli sanje do dobre
Na znanje kotrigam „kmetijskoga društva.“ Štera kotriga šče meti galic, i keliko ga šče meti naj do 10. Novembra naznani g. Bedrnjak Ivani predsedniki v Trnje. Cena galica je določena 24 K- A po toj ceni jo samo tisti dobijo, ki na leto 1921. naprej plačajo za „Kmetova!ca“ naročnino, to je 20 K» ar se je naročnina podignola od 16 na 20 K- — Galic se tüdi naprej plača.
Pogajanje z Italijov se je odložilo. Talijanom se ne rača pogajanje.
Župan v Korki na lnikom, koga šo Angleži zaprli, je štrajko z postom i 65 dni je ne jo, zdaj je od glada vmro.
Švicarski zvezni svet izdal je sledeči komunike: „Zvezni svet pooblašča federalno veterinarsko načelništvo da izdaja posamezna dovoljenja za uvoz svežega mesa. Zainteresovani se pozivljajo, da vpošljejo prošnje federalnemu veterinarskemu načelništvu v Bernu katerih naj se popolnoma natančno označi možina, železniška carinarnica za uvoz v Švico in kraj namembe.“
Novi vozni red na železnici D. Lendava—Čakovec. Od T -ga nov. dva vlaka vozite vsaki dén na toj železnici. Z Lendave ide vlak zajtra ob 1 vöri i 27 minutah, i zadvečara ob 2 vöri i 43 minutah. V Lendavo pride ob 11 vöri 50 minutah, in večer ob 10 vüri 15 minutah.
Madjarska je dobila zapoved, da do 18. novembra mora potrditi mirovno pogodbo.
Za Goričansko Prekmurje se je ustanovila zveza županov v Križovcih. Vsakše tri mesece bode se velki gyüTcjŠ vseh županov iz Goričkoga obdržalo. Prvi bode v četrtek 16. decembra toga leta v Krišovcih. Zveza županov je kak prvo zahtevala, da se zveže gornjo Prekmurje z dolpjim, da bodo mogli goričanee marho j drügo zvažali, pa da naj Vlada pošle za siromaške lüdi, ki nemajo dosta svojega grünta, melo in zrnje za živež, — mi pozdravlamo novo zvezo, štera je v hasek evangéličasskoga . In katoličanskoga goričkoga lüdstva se vstanovo«.
Županski tečaji so .bili v Prekmurji v časi od 18. do 27. oktobra- v Dolnji Lendavi, Murski Soboti in v Krišovcih. Obiska-valo jih je 155 županov-in več ašpirantov za občinske tajnike.
Tobak pride v Prekmurje ešče te teden. Je že potrebno.
Vinska porcija se je za letošnji pov po prizadevanji naše kmečke zveze za Prekmurje in zveza županov odpüstila. Vinska porcija za leto 1918. in 1919. pa bode se še mogla platiti.
za legitimacije izvršuju se v 10 minutah pri Eleki Schrantz
v D. Lendavi (prek od cerkvi.)
5
NOVINE
1920. 7. november
Kmečka zveza je prošnjo poslala na g. c. komisara i na ravnateljstvo finančne oblasti naj se ne térja tista poleta od siromakov, štere ešče coj térjajo. Siromaki neznajoči povekšanje polete, so prle dali žgati kak je dovoljeno prosto žganje. To je tém bole potrebno, ar kda je naš list po uradnom listi prineso glas, ka bo prosto žganje, so v večih mestih financi od toga nikaj ne znali ali ne šteli znati, eden se je celo izrazo, ka de pope gorglaso, ar ljüdstvo puntajo. G. civ. komisar podpira našo prošnjo.
Naj se naša marha ležej oda, je kmečke zveza oprosila g. Civ. komisara ka razglasi v Sloveniji, i na Horvackom naša senja. Zapisnik že da sklenjavati od naših sen j g. Civ. komisar, da ga potem pošlje na vse kraje, razna.
Zdrava pamet naših km eto v. Gospod boljševiškoga mišljenja je šteo na svojo stran dobiti našega kmeta. Etak sta si razgovarjali
Verjete ví v kügi?
— Verjem, ka je beteg, i ter o j küga pravimo.
Ka pa v kakšoj čarno) Ženski, štera kak küga hodi okoli?
— Takših fabul jaz ne verjem.
— Verjete vi v compri? —
Ne, ar se po noči nindri ne klantivam pijan. V compri samo tisti verjejo, ki Se fest naločejo, v grabo spadnejo 4' te na comprnice porinejo svojo krivico, ka so njim praj napravile.
— Verjete vi v Kristuša, ka je Bog bio ?
Kak pa ka Viljem.
f Pa nemate prav. Takših Kristušov kak on, keliko je biloda oojišči, ki so ešče več trpeli kak Oni
— Če so p*- to tüdi Kristusa bili, zakaj so pa glad trpeli, zakaj so si ne povnožili krűha, kak je Kristuš včino, kda je z p eti mi kolač! i dvema ribama pét jezero ljüdi nahrano. Pa Če so to Kristušje bili, zakaj so ne stanoli od mrtvih kak On i šli k svojim domačim, šteri so je tak željno čakali i je ešče čakajo?
Boljševik si je več kaj ne znao, naš kmet pa zmagoslavno Šo od njega v kraj i pri 'ednoj drügoj priliki samo teliko pravo: toga boijševika niti v štalo ne püstini.
Moravci. Naša evangeličanska šola je prošnje vložila na šolski Sosvet, naj se deca tri vöre na tjeden vči tüdi vogrski, kak pravd« dovoli i se vči poleg pismene slovenščine tüdi prekmürščine, šolski Sosvet kak čüjemo je prošnji nagodo.
Vučitelske plače. Civ. komisariat je naznanje dao vsem g. vučitelom, da od šolskih stolcov ne smejo nikše plače več zahtevati od tistoga časa, kak so v slovensko slüžbo stopili Kantorsko so dužni farniki samo
plačali. G Vučitelje vlečejo naime 30, 40 jezero koron plače na leto, z štere pošteno lehko živejo. Namen te velike plače jé, naj živejo vučitelje samo svojemi pozvanji, naj posebno tü v Prekmurji vse moči napnejo, da se državna miseo vtrdi da iz njihove dece zraste trden jugoslovenski odvetek. — A da pa to plačo da krščansko misleče ljüdstvo večinoma, ar toga je največ, samoobsebi je razumljivo, da se deca toga krščansko misleča ljüdstva mora včiti i vzgajati v krščanskom dühi; I da to plačo dava i bo davalo tisto naše ljüdstvo, štero je vnoga desetletja gordržalo i še bo svoje verske šole, je dužnost skrbeti višišoj šolskoj oblasti i vučitelstvi, naj to verno ljüdstvo ne trpi krivice pri svojih verskih šolah nego naj se stare pravice z novimi postavami lepo poglihajo. Jako dobro bi bilo v té namen opitati cerkveno oblast katoličansko i evangeličansko.
Cankova. 24. okt. po velikoj božoj slüžbi so meli shod pristašje proti verske .prekmurske kmetijske stranke". Govorila sta dva, g. Kočar, župan z Skakovec i g. Koder, kraljevski notaroš z Sobote. Preporača^ sta ■protiversko liberalno politiko, a ljüdstvo njima je proti gučalo i niednoga pristaša nesta mogla dobiti. Naša krsčanska stranka močno stoji, jako špajsom so se glasite g. Kučara reči, gda je 'pöv3ítrjáő„popóv nemo plačüvali, šol i farofov nemo gordržali." Ljüdjé so se lüčnö smejali i na glas eden drugomi pravili: .prne ka en nešče po pov pláčati i farofov gordržati.” da svoje bogástvo ma popom i farofom zahvaliti. Pa ne pozna lejko on cankovske pekovskih travnikov?" Ljüdstvo Prinas tak guči, ka zato žele on, naj se' delijo popovski grünti, ár sa on tüdi vüpa nikaj dobiti. — Zaistino ne bi mislili, ka j Borovnjaka, dühovnika i velikoga Slovenca rod bi odstopo od njegove stare krščanske poti v politiki. — 
Kočija (Bagerli) liberalnih korteš. Prekmurska kmetsko stranka v M, Soboti, ta sestra liberalno i samostojne stranke, kak smo šlišali, je že večkrat v Sobočkon Gradi čakala. V nedelo dne 24. t. 1. je pa prišla na svetlo, pred Dobrajovo gostilno svojim govornikom i zmeátrijov. Kakši deset stopajov pred pri-pravlenim stolom se postavili kočüjo na licitacio, da ksebi pri-vabijo z najbližnjega nedelnoga shajališča nikaj ljüdi. Tak so te govorniki žačnoli svoj zapelati poseo, Pater Hilar Gabor, živinozdravnik Zavrnik, Martjanskoga
škrahana sin, ki seje prej pred-par dnevi z nikšega sveta pokazo domo dva brata zapelaniva kmeta, šteriva ešče nebomo objavili. Govorili so vsi na kratko, ar na duge ne šlo, ar daje šteri prišo do točke pope nej poslüšati, i ne za kandidate dejvati, teje seli ljüstvo, kak Evangeličansko, tak Katholičansko začelo mrmrati in se obračati, govorniki pa henjati. Znamenje, da ljüstvo > vstaja z bonjske pokvarjenosti i že zna, da brezi vere, i dühovnikov je nej-mogoče pošteno živlenje. Kočija je pa še zmérom stala neodana, štera je brž niti k odaji nej bila. Mi smo se iz cele komedie razni govornikov na debelo smijali, pa vsi iz srca veselili.
Grčki krao je mrtev. Pravijo, da so ga republikanci, zagnali. Naš regent Aleksander je tüdi bio v Atenah na sprevodi.
Za most prek Müre do hrastje Sekali v RášiCah na imanji grofa Zichyja. Komisija je že poglednola hrastje.
Narodni svetek, zdrüženi je Jugoslovanov smo svetili v Prekmurji 29. okt.
Mir med Poljskov i Rusijov i med Rusijov i Ukrajinov je začasno sklenjen i odobran.
primešaj krmi; vsaki tjeden edno prgiščo, če se pa dava kak nadomestilo za krmo, te 2 prgišči. 5 zavojčkov Mastina, prahű za krmljenje zdrave, debele živine, za stvorbo belic i mleka, zadostüje za 6 mesecov za vsako živinče Dobo je najvekše premije v Londoni, Parizi, Rimi, Beči. Na jezere gospodarov ga hvali i znova küpüje. Zahtevaj ga pri lekarnari (apotekari) ali pri trgovci, vsaki ga lehko prosto odáva. Ali pa piši lekarni Trnkoci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Košta 30 K 50 fil. z poštninov.
Mršavost (krlavost)
srbeščico, kraste, lišaje, vniči pri človeki mast proti mršavosti. Brez dišeca i ne maže perila. 1 lonček za edno osebo s poštninov 12 K 50 fil. pri lekarni Trnkoci, Ljubljana.
6
NOVINE
1920. 7. november
Ivan Kokot
trgovina z mešanim blagom
(nasproti cerkve)
Dolnja Lendava.
Priporača svojo veliko zalogo različnoga tkaninskoga blaga kakti:
Zefire, druke, šifon, käper, satene, bele platno, cajge za moške in ženske, štofe i. t d. V zalogi zmerom karbid kak tüdi drügo špecerejsko blago.
V zalogi ličje, fini beli amerikanski petrolej. Dobiva se zmenjena sol vse po najnišiših dnevnih cenah.
Točna podvorba.               Zmerne cene.
Nasl. Marton Kalmana
Jožef Toplak
železna trgovina v DOLNJOJ LENDAVI.
Priporačam:
Oblijalo za lančare, Portland cement,
Vapno na malo in na velko Koks in bükvenovogelje za kovače.
Nizke cene!
i vapno se dobi pri Bratina Vekoslavi v Križavcih pri Ljutomeri (Lotmerki). Oda on tüdi benzinmotor (peč) z mlatilnicov (gümlom) za
13,000 koron.
Ki ma kaj k odaji, ali kaj šče küpiti, naj glasi v NOVINAH.
Naročte si Novine.
Franc Seršen, trgovec v Ljutomeri pri cerkvi ma zmérom veliko zbira lepoga i močnoga blaga za moške i ženske obleke, štere odava po najzmernejših cenah. Pri Seršeni se dobi tüdi vsevrste svilo za mlinska sita (pajtlne) po najnižišoj ceni.
Tisk: E. Balkanji Dolnja Lendava.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje, Mursko Polje i Slovenske gorice r. z. z. o. z.
odáva:
razne tkanine za moške i ženske obleke, vseh vrst začimbe, črevlje, usnje (leder), deske (blanje), stavbeni les (za cimpranje), poljedelske stroje (mašine).
Küpüje: pšenico, žito, kukorico, hajdino, proso, oves, kožo, pač vse kmečke pridelke. Posredüje (pomaga küpiti) pri küpili vekših poljedelskih strojov, kak parnih mlatilnic (mašin za mlatiti), motorov i. t d.
Pravico küpüvati i odavati zadrugi majo samo kotrige. Nove kotrige (člani) se sprijmejo v zadružnoj pisarni v Gornjoj Radgoni i pri vseh podrüžnicah.
Glavna trgovina i pisarna v Gornjoj Radgoni.
Podrüžnice: Gornja Radgona, Sobota, Cankova, Dolnja Lendava, Radgona, Križevci pri Ljutomeri (Lotmerki), Beltinci.