Poštnina plačana v gotovini, štev. 4.
Maribor, 25. januarja 19,HG.
Posamezna številka Dhi 1—, Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
• ,	I	!	:	“	*V	'
Si rejništvo. Maribor, Koroška cesta 5. Uprava. Maribor, Koroška cesta 1. Naročnina: celoletno Din 36'«—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Sijajna zmaga delavstva
v Zagrorju.
nazivom so se zbrali vsi socijalisti, bivši
Priznanje Molotova.
Predsednik sveta ljudskih komisarjev Sovjetske republike — v »buržujskih« državah bi ga imenovali ministrskega predsednika —, g. Molotov, je imel pred kratkim triurni govor, in sicer pred osrednjim izvršilnim odborom komunistične vladajoče stranke. Omenjeni odbor tvori kakih 400 vodilnih boljševikov in je bil govor g. Molotova nekako polaganje računov boljševiškega režima. V celem referatu nas zanimajo posamezne točke, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na notranji položaj »obljubljene dežele« vseh zaverovanih prijateljev boljševizma. S strani boljševikov smo itak vajeni ponavljanja tiste stare pesmi, »da je Sovjetska Rusija garancija miru«, le »kapitalistične države« da se oborožujejo z nezmanjšano brzino in osvojevalnimi cilji. Prav radi tega zunanjepolitični del govora tudi ni zanimiv, če izvzamemo morda jezo bolj-ševiških generalov nad priklicanim Urugvajem. Ta vlada ;je namreč kot bela vrana opravila sila koristen posel: prekinila je diplomatične zveze s Sovjetsko Rusijo, njenega poslanika pa, ki je v Montevideu finansiral zadnje upore v Braziliji, Urugvaju in Argentini ji, pa so krat-komalo s silo vrgli čez mejo.
Gre za nekaj, kar je bistvenejše kakor zunanja politika boljševikov. To je njih notranja nezmožnost v izvajanju pro-gramskiht točk. Sam g. Molotov je priznal, da obskrba z zdravili v Sovjetski Rusiji še niti ni dosegla najprimitivnejših pogojev. To se pravi, zdravila bo že dobiti, toda edinole za obolelega boljševiškega priganjača, »mužik« (s svoje grude pregnan kmet) in »tovariš« (sodrug) v delavskih vrstah lahko pogineta kakor živinče čudno, da Sovjetska Rusija s svojo tolikanj hvalisano kemijsko, industrijo ne more v dovoljni meri ali sploh izdelovati medikamentov in preparatov, zdi se pa, da je to boljševikom postranska stvar, v resnici namreč noč in dan izdelujejo strupene pline in slično: vse za uničevanje notranjih in zunanjih sovražnikov. Ob Bajkalskem jezeru so se pobu-nile cele vasi vsled gladu, deloma pa proti krvoločnim priganjačem, ki jim lebdi pred očmi edinole produkcija in samo produkcija, tako, da so kot čisti oznanjevalci brutalnega materijalizma popolnoma pozabili na človeka. Ruski človek leži na tleh razmesarjen, ponižan, razžaljen, nag in lačen, brez zdravil, in nad njim vihtijo Stalinovi in Faganovičevi valpeti bič »šta-hanovščine«. »Delaj trikrat in štirikrat več (za. isto borno plačo), da se bo povečala produkcija.« Tako govore boljševi-ški prvaki po Rusiji, in Molotov je sam priznal, da v Rusiji »pada delovna morala.« Ni vrag, da pri skrajno stisnjenih, bornih plačah in ob pomanjkanju kruha, soli, mila — skratka najpotrebnejših stvari — ne bi padala splošna volja za. delo. Velika večina, ogoljufanega naroda še šH*V sedaj zaveda, da dela za site in vsega dobrega naveličane moskovske bur-žuje, .ki se od svojih ameriških bratcev kapitalističnega kova prav nič ne razlikujejo. Iz te strašne zavesti je začelo rojiti po ruskem narod v in zato se množe upori, ki jih nečloveški boljševiki duše na ta način, da sipljejo na, vasi pobunjencev iz aeroplanov strupene pline.' Evropa je daleč — si mislijo boljševiki —, nikdo nas ne more motiti, sa j smo vendar člani Društva, narodov v Ženevi!
Govor Molotova je razodel toliko, da nas v Evropi boljševiki ne bodo več mogli prepričati prav z nobenim argumentom več. Kar se razun tega dogaja še v Sibiriji, moremo le slutiti, znano je le, da si tamkaj obupani narod ne ve drugače pomagati pri otresanju boljševiškega jarma kot z atentati na vojašnice, železniške naprave itd. Justifikacije so na dnevnem redu in tak paradiž doživljajo v svoji bujni domišljiji tudi pri nas razni marksistično navdahnjeni sanjači. Kdor je imel srečo, da se je izmaknil roki zloglasne čeke, ve, kaj je Sovjetska Rusija. Naših »kul-turboljševikov« niti ne spametujejo tako resne besede, kakor jih je v skrbi za bolj-ševiške trebušnike in za židovstvo Moskve izrekel sam Molotov.
Delavstvo 'je sito samih obljub in odklanja socialiste na celi črti. Slaba tolažba marksistov.
V	devetih občinah so se vršile preteklo nedeljo občinsice volitve. Med temi je bila tudi občina Zagorje ob Savi, kjer so bile volitve razpisane zaradi komasacije. Za vse občine s<i je vedelo že vnaprej, kako bodo volitve izpadle. Jasno je bilo, da se bo prebivalstvo znašlo samo v onem taboru, ki ga vadijo pošteni in za blagor občanov vneti možje. Za Zagorje, ki se nahaja v središča, naših rudarskih revirjev, pa je vladalo veliko ugibanje. Res smo vedeli, da je ;v Zagorju velika večina naših ljudi, ki so. že zdavnaj uvideli, da je socijalizem samo slepilo delavstva, ki so pa tudi na lastni koži občutili vse bla-godati prejšnjega 3rNS režima, vendar so ravno za te volitve socijalisti s podporo bivših redkih, pa zajto zelo mogočnih JNS pristašev razvili tako agitacijo ter nastopali s takim pritiskqm, da smo se za Zagorje vendar nekoliko bali. Ljudje, ki ne poznajo krajevnih nazmer, pa so čitali proglase socijalistov ter bahava poročila iz Zagorja, ki jih je' pisala mariborska »Delavska politika«, so bili skoraj že prepričani, da je Zagorje res tako rdeče, kakor so ga skušali socijalisti zunanjemu svetu prikazati. Saj je /bilo v Zagorju že vedno dovolj nezadovoljstva, ki se je sedaj v času krize še povečalo, ko je več kot polovica družin brez zaslužka in gladu je. V takih razmerah so lahkg/j^ašH demagoške metode socijalistov ugodna tla. In res so se pristaši g. AfhSf zevali vseh sredstev, da. bi zapelijaliv-den * lavstvo in kmetsko prebivalstvi' prav tako obupno življenje, kakor-brezposelni rudarji, za, seboj. Volity.§r pokazale, da so se socijaiisti tudi; sedaj ušteli. Lista JRZ, ki ima! za nosilca ,j|,' Antona Prosenca, je dobila 1148 (glasov, lista »Delovnega ljudstva«, pod.'' ^tefim
Kar odleglo mi je, ko sem doSbil naš novi delavski list »Delavsko fronto«. Posebno me veseli, da ste napisali tako odkritosrčno, kako voditelji in sluge slovenskih marksistov teptajo delavske pravice. Dolgo vrsto let sem bil v njihovih .vrstah, po vsaki potegavščini sem vedno znova upal, da se bodo razmere vendarle izpremenile, videl sem, da se varam. Tako, kakor pa so nas marksisti vlekli za nos zadnja leta, pa nas delavce še nihče ni!
V strokovnem oziru so rekli, da nam bodo priborili raj na zemlji. Vsi smo šli z njimi. Pa nikdar se nam ni še tako hudo godilo, kakor ravno tedaj, ko smo bili vsi z njimi. Plačati smo morali velike članarine, za propadli konzum smo doplačevali in še doplačujemo, koristi pa nismo imeli nobene. Svoje agitatorje so spravili v dobre službe v Delavski zbornici, pri OUZD, v strokovnih organizacijah, to je res, tem so ustvarili raj na zemlji, nas pa krmijo še vedno samo z obljubami.
V kulturnem oziru so rekli, da nas bodo izobrazili, da nam bodo oskrbeli liste, knjige, res je, imamo knjižnico Delavske zbornice, če pa pogledate, kdo hodi tja, boste videli, da v prvi vrsti drugi, ne pa delavci. Te knjižnice ogromno stanejo, imajo pa predvsem ta glavni cilj, da bi potom njih ljudje postali še bolj z marksizmom zastrupljeni. Ce danes mladina tako sili na levo, vprašajte jo, kje si je vendar izposojala knjige, iz katerih se je nasrka-la tega strupa, boste kmalu našli te studence.
Jeenesarji, komunisti pod vodstvom g. Jurija Arha, pa je zbrala samo 366 glasov. Lista JRZ dobi 33 odbornikov, socijalisti pa le 3. Pri volitvah leta 1933 je dobila lista Antona Prosenca 620 glasov, lista Dernovšeka (JNS) 750 glasov in lista Čobala (socijalisti) pa 301 glas. Sedaj pa so padli združeni nasprotniki od 1051 glasov iz leta 1933 na samo 366. Volitve v Zagorju so očitno pokazale, da je začel tudi naš slovenski delavec dobivati zaupanje v poštene politične voditelje. JNS, ki je v zvezi s socijalisti vihtela dolga leta bič nad ubogim rudarskim delavstvom ter ga prepuščala v neusmiljeno izkoriščanje tujim kapitalistom, je ubila v delavcih vsako spoštovanje do državne uprave, vsako zaupanje, da bi še kdo zganil s prstom za delavske koristi, šele nastop nove vlade z dr. Korošcem je prinesel konec neznosnemu denuncijantstvu, preganjanju in krivicam, ki so se delavstvu dan za dnem dogajale s tihim odobravanjem socijalisticnih voditeljev. Delavstvo je spoznalo, da so sedaj na krmilu države možje, ki jim je dobrobit ljudstva res pri srcu, ne pa samo korist lastne malhe. Zaradi tega je šlo v ogromni večini na volišče za klicem voditelja slovenskega naroda dr. Korošca ter volilo tako, kakor je to za koristi zagorskih rudarjev, delavcev- in kmetov res najboljše. Socija-liste je ižid zagorskih volitev strahovito potrl. V mariborski »Delavski politiki« se tolažijo, češ, porastli smo pa le od 301 glasa v letu 1933 na 366 glasov. Pri tem pa previdno zamolčijo, da gre ta porast na rovaš združitve z največjimi sovražniki delavskega stanu in malega kmeta, z mogotci bivše JNS ter s pristaši proti-krščanskega komunizma. Če se pa sešteje vse te glasove skupaj, je razvidno, da so doživeli združeni nasprotniki katastrofalen poraz.
V	političnem oziru pa so nas marksisti kar javno izdali onim ljudem, ki so svoj čas v Trbovljah v črnih srajcah streljali na delavstvo. Kako pohlevno so se obnašali za časa režima JNS! Nobenemu so-cijalistu se ni skrivil las, svobodno so lahko vodili račune, da se jim bo dobro godilo, dokler bo vladala JNS. še sedaj ni čisto jasno, kako je bilo z njihovo kandidatno listo! Niso znali ali niso hoteli znati? Zakaj ni bila lista pravilna? Njihovo skrito prijateljstvo z JNS pa je prišlo na dan pri nedeljskih občinskih volitvah. Tu pa se niso nič več sramovali, da so se združili na svojih listah z vsemi od JNS, puc-ljevcev, radičevcev, komunistov itd. Kdor je gledal te »delavske liste«, ga je morala pograbiti jeza! Tako je torej! Še na tem polju ste nas izdali na milost in nemilost onim, ki so vihteli bič nad nami vsa zadnja leta!
Zato sem vas zapustil jaz in vas bodo tudi drugi, ki vidijo isto, kakor vidim jaz. Nikdar niste mislili iskreno, ko ste govorili o nas in naših težnjah. Nikdar niste želeli, da bi delavec res bil zadovoljen, ker bi ga potem vi itak ne mogli več hujskati. Mi smo vam bili samo lestvica, gori ste splezali, mi pa smo vaša lestvica ostali. Nič več ne boste po nas navzgor plezali, spoznali smo vas in ne bomo odnehali, dokler ne bodo vsi delavci, ki so še v vaših vrstah in vam še zaupajo, spoznali vas, kakšni ste.	V.Š,
Preddelavec — zaupnik — delavec.
V	vseh obratih srečamo omenjene tri. V večini primerov so vsi trije potrebni. Prvi, da vodi delo in preprečuje eventualno samovoljo posameznikov in nered, ki bi nastal, ako bi bila delavnica brez vodstva. Drugi, da posreduje med delodajalcem in delojemalcem v zadevah, ki so označene v zakonu o zaščiti delavcev. Tretji so pa meso in kri delavnic, brez katerih delavnica samo životari. Tri vrste ljudi — trije kontrasti. Vsi opravljajo, oziroma bi morali opravljati delo, ki jim je določeno.
Ali pa izvršujejo to delo vedno pametno in pošteno? O tem sem se namenil napisati nekaj besed iz opazovanja.
Preddelavec.
Vsak izmed nas delavcev ga pozna. Je to zaupnik podjetnika, ki v njegovem imenu vodi obrat ali delavnico. V mnogih primerih je to mogočen gospod, kateremu se morajo podrejeni klanjati, posebno danes, ko j-3 toliko delovnih moči na razpolago . .. Nastopa oblastno in ne trpi ugovora, pa naj bo ta še tako tehten. Njegova volja se mora brezpogojno izvršiti. Ako je preddelavec strokovnjak v svoji stroki, to še gre. Toda hudo je za. delavce, ako temu hi tako ali pa, ako je zaostal in ne koraka s tempom časa. V tem primeru so podrejeni pravi sužnji. Dostikrat bi delavec odrejeno mu delo storil hitrejše in boljše, ako bi smel delati samostojno. Toda že šepavi možgani preddelavca ali pa tudi še kakšne druge njegove muhe mu ukazujejo drugače. Ali se smemo potem čuditi, da delo ni izpadlo povoljno in. po želji?
Saj ni bilo storjeno z veseljem in s potrebno pozornostjo! Delal je samo mehani- -zem! Iz tega razloga je za delo zelo škodljivo, ako se delavcu ovira samostojnost in lastno iniciativnost. Vsakdo se potrudi, da zaupano delo stori kar najbolje. Že zaradi lastnega zadovoljstva, ker delavec se raduje posrečenega dela. Saj nismo --mrtvi stroji, ki store svoje, potem pa mirna'Bosna! Gotovo ste žc culi besede v delavnicah: Tega dela sem kar vesel! še domov, v družino nese to veselje. Toda zgodi se mnogokrat: delavec se veseli izdelka, preddelavec ga pa v svoji zaostalosti — zavrže. Ali ni to mlinski kamen na delavčevo glavo? Namesto pričakovane in res zaslužene 4pohvaIe pa tako raz-, očaran je! Pohvala! Ta beseda je skorajda že izginila iz vseh besednjakov. Predpostavljeni so menda samo tega mnenja, da je delavec vendar plačan za svoje delo. Delo je vendar delavčeva dolžnost! Res je to. Toda je velika razlika med delom in delom. Delo delavca, ki dela z veseljem, je vse drugačno od onega, ki ni narejeno z veseljem in zanimanjem, pač pa z nejevoljo in površno. Kako se pa obdrži delavca pri dobri volji? Včasih s pohvalo, včasih pa tudi drugače. Zavedamo se, da danes ni denarja na razpolago, zato se pa delavci zadovoljimo tudi z lepo besedo. Lepa beseda! Ali je kaj mnogo slišati lepih besed od strani predpostavljenih? Bolj malo. Samo feldvebelski obrazi se nam kažejo. Zahteva se tudi ta disciplina,.
Ne smeš se geniti s prostora, niti spregovoriti s tovarišem bežne besede. Takoj se ti pokaže nelep obraz ali pa doživiš še kaj hujšega. Na uho pa bodi povedano vsem predpostavljenim, ki ste prizadeti: ko odnesete pete iz delavnice, je v njej drugačno življenje. Zato ne napenjajte strun, zavrzite proslulo feldvebelsko disciplino in smatrajte, da so tudi podrejeni ljudje, ki imajo dušo. Ako boste sledili temu vabilu, storite sebi in človeški družbi veliko uslugo, kajti tlačeni delavci so kaj dovzetni za prevratne misli'. Pa to tudi ni čudno! Hočejo pač priti do človeškega življenja, ne izbirajo pa sredstev za dosego tega cilja.
Še eno grobo pogreško srečujemo danes v delavnicah. V borbi za kruh in da ob-drže ta kruh, se slabše kvalificirani delavci poslužujejo taktike, da omajajo pred-delavčevo objektivno gledanje. Klečeplazenje, hinavščina in tudi denuncijacija so po delavnicah zelo znane besede. Važno vlogo igra »simpatičnost« ne pa sposobnost. In na račun »simpatičnih« lizunov
Marksistični voditelji proti delavstvu I
(Pismo delavca, ki dobro pozna marksiste.)
Stran 2.
DELAVSKA FRONTA
25. januar 1988.
trpijo pridni in sposobni, da, celo v prejemkih. Zadnji trpijo silne duševne muke. AH morejo taki pridni delavci z veseljem opravljati svoje delo, ko vidijo, da so za-
postavljeni? Ne! Tudi to je velika hiba, ki ne gre v račun podjetju in tudi ne človeški družbi.
(Dalje sledi.)
Politične vesti.
Narodna skupščina v spomin angleškega kralja. Seja narodne skupščine dne 22. t. m. je bila posvečena spominu angleškega kralja. ŽaJni seji, na kateri je imel predsednik Čirič spominski govor, so prisostvovali vsi tuji diplomati.
Predsednik vlade o novih pogodbah. V Belgradu zasedajo odbori narodne skupščine, ki se bavijo z zakonskimi predlogi vlade. Na odboru za pogodbe in dogovore s tujimi državami je podal predsednik vlade zanimivo izjavo o novih pogodbah, ki jih je sklenila naša država s Turčijo, Romunijo in Čehoslovaško, in ki naj bi prinesle našemu gospodarstvu nove koristi.
Izgube radi sankcij naj)ram Italiji, ki
jih trpi naša država in zlasti naša lesna trgovina, naj se nam nadomestijo na kak drug način. V Parizu se mudita radi tega pomočnik zunanjega ministra dr. Marti-nac in upravnik državne hipotekarne banke. Gjurišič.
Politična živahnost. Pri zasedanju nar. skupščine se opaža živahno prerivanje med »pohorci« in pripadniki Jevtičevega kluba. Oba kluba sta imela seje, na katerih se je razpravljalo o ustanovitvi skupnega kluba JNS, kar pa je naletelo na velike težave.
Ljubljanski župan dr. Adlešič se je mudil v Belgradu, kjer je bil sprejet v avdi-jenco pri kraljevem namestniku dr. Stankoviču ter pri nekaterih ministrih. Posredoval je zaradi ustanovitve ženske realne gimnazije ter radi zgraditve ceste Ljubljana—Sušak.
Občinske, volitve. V nedeljo dne 19. januarja so se vršile v devetih občinah nove občinske volitve. V vseh teh občinah razen v dveh sta bili vloženi po dve listi in sicer ena JRZ, na drugi so se pa povsod zbrali vsi nasprotniki od jeenesarjev in pohorcev doli do socijalistov in komunistov. O krasnem uspehu volitev v Z a-gorju poročamo na drugem mestu. —• Ostale volitve so iztekle sledeče: Begunje:1 volilnih upravičencev 299, za JRZ je glasovalo 223, nasprotniki niso mogli sestaviti niti svoje liste. Brezovica: upravičencev 599, za JRZ glasovalo 330, nasprotniki niso mogli sestaviti liste. Š t. II j: upravičencev 920, za JRZ volilo 453 (dobi 23 odbornikov), nasprotniki 113 glasov (1 odbornik). Kostanjevica: upravičencev 778, za JRZ 410 glasov (16 odbornikov), nasprotniki 171 glasov (2 odbornika). Zgornja Polskava: JRZ 151 glasov, nasprotniki niso mogli sestaviti liste. Spodnja Polskava: JRZ 124 glasov (16 odbornikov), nasprotniki 18 glasov (2 odbornika). Tomi-šelj: JRZ 166 glasov, nasprotniki 111. Zagorje: JRZ 1148 glasov, socijalisti 366. Lesce: JRZ 94 glasov, nasprotniki 178 glasov.
Laval padel. Že tolikokrat napovedana demisija francoske vlade se je sedaj izvršila. Predsednik Laval je s svojim ministri odstopil, ker so izstopili iz kabineta nekateri ministri, člani radikalske stranke. Laval je padel kot žrtev taktike te stranke, ki je znala spretno izrabiti njegovo prijateljsko razpoloženje do Italije, da ae je spravila sama na oblast v upanju, da bo lahko nemoteno vodila nove volitve, ki se bodo vršile letošnjo pomlad. Padec Lavalove vlade je napravil zlasti y Ženevi silen vtis.
Svet zveze narodov zaseda. Za zasedanje sveta Zveze narodov v Ženevi je vla dalo veliko zanimanje, ker so se pričakovali važni rezultati teh posvetovanj. Smrt angleškega kralja in padec Lavalove vlade pa sta razpravljanje v Ženevi za nekaj časa zavrla ter se bodo važnejša sklepanja najbrže zopet preložila.
ANGLEŠKI KRALJ JURIJ V. UMRL.
V torek, dne 21. januarja, je ob 1. uri zjutraj umrl angleški kralj Jurij V. Z globokim sočustvovanjem je sprejel ves svet vest o smrti pokojnega kralja, ki je po pravici veljal za vzor modernega ter ustavnega vladarja. Znal si je vedno obdržati vzvišeno stališče nad političnimi razprtijami v svoji državi, zaradi česar je bila njegova beseda zmiraj uvaževana ter ni prišlo med njim in vlado, odnosno parlamentom niti v najtežjih časih do sporov. Kot državnik velikega kova se je izkazal zlasti takrat, ko je po volilni zmagi delavske stranke tej prepustil vlado in ohranil s svojo modrostjo Angliji notranji mir. Tudi za časa vojne, revolucije na Irskem, v težkih časih obupno naraščajoče brezposelnosti je dokazal pokojni kralj, da mu njegovi narodi upravičeno zaupajo. Bil je pravzaprav edina pravna vez med Anglijo in številnimi drugimi samostojnimi državami, ki tvorijo skupaj britanski imperij. Užival je nenavadno ljubezen vseh svojih podložnikov, ki je osobito prišla do izraza lani, ko je obhajal 251etnico vladanja. — Kralj Jurij V. je bil rojen
3.	julija 1865 v Londonu kot drugi sin kralja Edvarda VII. Dne 6. maja 1920 je zasedel angleški prestol.
KRALJ EDVARD VIII. ZASEDEL PRESTOL.
Dosedanji angleški prestolonaslednik princ Wales je zasedel angleški prestol po smrti svojega očeta. Mladi kralj se naziva Edvard VIII. Star je sedaj 41 let ter še ni poročen. Edvard VIII. uživa nenavadno popularnost med svojimi podložniki. Kot prestolonaslednik je bil med svetovno vojno štiri leta vojak ter večkrat na fronti v prvih strelskih črtah. Ko je prevzel vladarske posle, je poslal prvi pozdrav angleški vojski, mornarici in letalstvu, v kateri povdarja, da je dobil največja izkustva takrat, ko je bil kot vojak med sobojevniki na fronti.
Pogreb pokojnega angleškega kralja se bo vršil v torek dne 28. januarja 1.1. Udeležili se bodo pogreba: belgijski in danski kralj, knez-namestnik princ Pavle iz Jugoslavije ter predstavniki vseh vladarskih hiš, predsedniki republik in tujih vlad.
Vojna v Abesiniji. Zadnji teden je prinesel na abesinskih frontah nekatere iz-premembe. Na jugu se je posrečilo Italijanom pod vodstvom generala Grazianija izvojevati nad četami rasa Deste zmago, s katero so zaustavili abesinsko ofenzivo. Italijani pa po vesteh inozemskega časopisja to zmago močno pretiravajo, ker Abesincev niso mogli odločilno poraziti. Abesinska armada je dobila nova ojače-nja ter se zopet pripravlja k napadu. Na severu pa Italijanom še naprej slaba prede. Mesto Makala je od Abesincev popolnoma obkoljeno ter morejo Italijani samo s pomočjo letal prinašati svojim četam živež in strelivo. Abesinci obkoljujejo tudi mesto Aksum, ki so ga Italijani zasedli takoj v začetku vojne. Abesinski cesar osebno vodi ofenzivo na severni fronti. Italijani se maščujejo za poraze z vedno novimi zračnimi napadi na abesinska me-Bta, ki zahtevajo veliko žrtev med mirnim civilnim prebivalstvom. Baje namerava zaradi neuspehov vrhovni poveljnik italijanske vojske maršal Badoglio odstopiti ter ga bo nadomestil general Graziani.
Krvavi nemiri na Jutrovem. V Palestini in v Damasku so izbruhnili krvavi nemiri.
V večjih mestih so izbruhnile splošne stavke domačega delavstva. V Damasku je zastražilo vojaštvo s tanki in letali važna križišča v mestu.
Vladna kriza v Egiptu. Vlada Nesim paše v Egiptu je odstopila. Sestavila se bo koncentracijska vlada, ki bo sklenila z Angleži zavezniško in vojaško pogodbo.
Domače vesti.
Vzgled železničarjev In delavcev! V kapelici otroškega vrtca v železničarski koloniji v Mariboru se vrši vsako nedeljo služba božja. V tem delavskem predmestju deluje biva izseljeniški duhovnik g. Drago Oberžan, ki je postal pravi apostol med delavci. Nedeljo za nedeljo prihaja ve čljudi k službi božji, iz kapelice se je moralo opravilo sv. maše preseliti v učno sobo, ki pa je tudi pretesna in se ljudje gnetejo vse po hodnikih. Prisrčna želja vseh prebivalcev delavskih revirjev y
Magdalenskem predmestju je, da bi se zgradila skromna cerkvica. Svojo veliko požrtvovalnost so revni delavci in železničarji pokazali nedavno, ko so zbrali toliko zlatnine in srebrnine v nekaj dneh skupaj, da se bo lahko iz tega napravil lep kelih. Dosedaj se je maševalo namreč z izposojenim kelihom, ko so pa obiskovalci službe božje za to zvedeli, so sami od sebe začeli prinašati dragocenosti: možje so dali ure in verižice, eden celo zaslužno kolajno, katero je izročil z besedami »iz hvaležnosti,
ker zopet hodim v cerkev«, žene in dekleta pa obeske, zapestnice in pratane. Vzgledna požrtvovalnost in gorečnast naših delavcev nima blizu primere.
Avstrijska šikana. Avstrijci so skoraj povsem zatrli prenos živil iz naše obmejne cone v Avstrijo, ki je dovoljen jo mednarodni pogodbi. Naše obmejno prebivalstvo je s tem silno prizadeto.
Smrten skok v Dravo. Z dravskega mostu se je vrgel v pondeljek zvečer v Dravo krojaški pomočnik Emil Pevec. Valovi reke so ga odnesli. Zanimivo razlago o vzroku nesrečne smrti mladega moža objavlja mariborska »Volksštimc?A«: Pevec da je bil sovražnik socijalističhe organizacije in ni občeval z organiziranimi tovariši. — Če bi bilo samo to vzrok smrtnega skoka v Dravo, bi se morala kmalu potopiti velika večina Mariborčanov.
Nove cene za plin predlaga mariborska plinarna, ki bodo znatno nižje od dosedanjih. Na ta način naj bi se zvišala poraba plina.
Celje gradi ubožnico in delavski azil. Na
seji celjskega mestnega sveta se je sklenilo, da kupi občina takozvani Kristinin dvor v Medlogu, kjer bo napravila mestno ubožnico. Delavski azil lio pa zgradila občina s posojilom 1,500.000 Din na zemljišču pri Kroni.
Pred očmi svoje izvoljenke se je vrgel pod vlak v Ponikvi 191etni poljedelski delavec Karol Gorjanc. Oblefžal je mrtev in razkosan na komade.
Neznanca je povozil vlaik med postajama Sevnica in Breg. Neznanec je bil star 25—30 let. po zunanjo'sJ;i sodeč obrtnik ali delavec.
Žrtev Save. V Savljah pri Ježici je pri pranju perila omahnila Frančiška Kopač v Savo ter utonila.
Posvetovalnica za izbiro poklicev. Banska uprava je sklicala v Ljubljani posebno posvetovanje, na katerem so se predstavniki naših mest in socijalnih ustanov razgovarjali o ustanovitvi posvetovalnice za izbiro poklicev, ki je pri nas zelo potrebna. Sklenilo se je, da se ustanovi taka posvetovalnica za trgovske in obrtniške vajence v Ljubljani s podružnico v Mariboru.
Gradba ceste Ljubl jana—Kranj je spet otežkočena, ker je ministrstvo razveljavilo že končano licitacijo. Pri teh delih bi dobilo veliko brezposelnih ljudi zaslužek.
Povodnji grozijo. .Zaradi deževja je Ljubljanica izstopila jz bregov ter poplavila Barje. Hudo povodenj so imeli v Hočah pri Mariboru v četj*tek zjutraj, ko je pri-drl hudournik s Pohorja ter zalil vso vas, da je stala voda v cerkvi meter visoko. Razlile. S0 se tudi reke Sotla in Pesnica ter mnogi potoki.
N6va‘ železnica Veles—Bitolj se je dne 19. janii&fja slovesno izročila v promet. Železnica je nonnalnotirna, dolga je 85 kilometrov ter ima 11 postaj. Najdaljši predcp meri 2573- m. Nova proga pomeni skrajšanje prometne zveze z Bftoljem za 200 km.:
Zakaj propadajo Čevljarji. Čevljarski obrtniki so dossdaj v glavnem vodili boj proti Bati kot glavnemu krivcu, da propada pri nas čevljarska obrt. Novosadski čevljarji pa so ugotovili, da nosi glavno krivdo kartel usnjarske industrije, ki prodaja čevljarjem usnje tako drago, da ne morejo konkurirati navzlic minimalnemu zaslužku tovarnam. Ta kartel prodaja isto usnje Bati in drugim tovarnam po 30 do 35 Din, čevljarjem pa po 60 do 70 Din.
2357 gasilskih čet je v naši državi, 106 žup in 10 zajednic. V četah je 70.367 aktivnih gasilcev. Najbolj je gasilstvo razvito v Sloveniji, kjer je 26 gasilskih žup, 894 čet in .28.135 aktivnih gasilcev.
Sbd. kladivo!
Sežiganje mrličev — temeljna skrb Volksstfanme. O nobeni zadevi Volksstim-ma tako pogoste ne piše, kakor o sežiganju mrličev. To gotovo ni glavna točka delavskega programa marksistov. Koliko pa to delavcu koristi, je pa drugo vprašanje. Če se dajo marksistični voditelji sežgati nimamo nič proti temu, saj pogoreli so itak že temeljito!. Nas delavce pa naj s takimi programi pustijo pri miru!
Zasujte studence marksističnega propagandnega dela! V svojem dopisu nam je neki delavec sam pokazal, kje se mladina najbolj navzame marksističnega duha. V kolikor ne morejo ljudem vsiliti raznih marksističnih knjig, pa jih nudijo v raznih knjižnicah. Veliko število takih marksističnih knjig imajo na zalogi tudi knjižnice Delavske zbornice. Ali so te knjižnice zato tukaj, da mladini vcepljajo marksizem?
Ostali so brez odgovora! Ko smo zadnjič dokazali, kako so marksisti pri volitvah delavskih zaupnikov v tovarni Ehr-
lih v Mariboru protipostavno postopali in so bile volitve prekinjene, je vsakdo pričakoval, da bodo odgovorili* da to ni res. Pa niso nič odgovorili. Ali se sramujejo svojega dejanja, ki so se ga učili v šoli JNS, kjer so bili vsa zadnja leta?
Zakaj se ne postavimo zoper nacije in njihovo organizacijo, tako nas je nekdo vprašal. Kaj pa hočete z njimi, ki so živeli in sedaj tudi padli z JNS. Delavstvo je bilo prisiljeno biti včlanjeno pri njih, zato je sedaj, ko je nastopila svoboda, samo odišlo. Če bi se pa še kdo izkopal iz teh JNSarskih razvalin, pa zopet metal mreže na delavstvo, ga bo delavstvo že samo spravilo med brezposelne.
Svoboda! Zopet smo imeli preteklo ne« deljo svobodne volitve! Nič ni bilo Žan-darjev, nič ni bilo pregledovanja, kdo ni volil »oficijelne« liste, saj nobene oficijel-ne liste ni bilo, pač pa so bile liste svobodne stranke in skupine. Nikomur se ni grozilo, nikogar kaznovalo, če je povedal svoje mnenje. Pa ravno ta svoboda je dokaz, kako narod misli! Sedaj imajo dober odgovor vsi tisti, ki sc bojijo svobodnih volitev!
»Večernik« se bori za nameščence.
»Večernik« Jutra sc je naenkrat začei z silo zavzemati za zasebne nameščence, posebno pa z<? avtonomijo nameščenskega pokojninskega zavarovanja. Pri tem seveda računa na nevednost in neinformiranost svojih čitateljsv icr hoče prikazati vso zadevo tako, kot da bi adino Z«;za privatnih nameščencev (plava) in ona nameSčfn-ska društva, ki so v tej Zvezi včlanjena branila prave interese naših slovenskih nameščencev. V zvezi s tem hoče na nesramen način vzporediti in istovetiti vse ostale organizacije, marksistične in krščanske. Posebno pa mu je trn v peti Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev (zeleni), v katerem so organizirani naši zavedni slovenski katoliški nameščenci. Temu velja njegova posebna pozornost. Na to društvo bo zadnje dni koncentrirali svoje napade Jutro, njegov Večernik in Organizator (glasilo zveze privatnih nameščencev).
Gospodje okrog teh listov so torej napovedali boj na celi črti. Prav! Prepričani smo, da ga bodo naši nameščenci znali temeljito dobojevati. Samo radi teh klavrnih poizkusov, ki jim je podlaga zavijanje dejstev in neresnica, bi se ne splačalo odgovarjati. Da bi se pa molk ne tolmačil napačno nekaj suhih dejstev.
Poudariti moramo, da je razlika med stališčem naših »zelenih« v vseh socialnih vprašanjih In med stališčem »rdečih« prav tolikšna Ijot je razlika med stališči »zelenih« in »plavih«. V čem je ta razlika pa menda ni treba še podrobneje razpravljati. Vsaj je vsakomur, ki je količkaj zasledoval razvoj boja za nameščenske socialne pravice to popolnoma jasno. Mogoče, da le pri »Večemiku« zadnje čase ni vse jasno! Ali so gospodje že pozabili, kdo je bil socialni minister V času, ko se je uzakonilo bolniško zavarovanje in kdo sl je pridobil nevenljlvih zauVns xii centralistično ureditev istega. Ali se ni to zgodilo za časa ministrovanja pok. dr. žerjava, ki je bil zelo blizu omenjeni Zvezi in ki ga Je ta vednej podpirala? ,
»Večernik« naj še pove, kdo je bil na znani anketi v Beogradu, ki se je vršila 2. in 3. novembra min. leta in kdo je glasoval za famozno resolucijo, ki dopušča centralistično ureditev pokoj, zavar. nameščencev za vso državo? Ali niso bili ravno »plavi« tisti ? Ali so bili »zeleni« sploh vabljeni? No gospodje le na dan z besedo! Tudi to bi nameščenci prav radi vedeli!
Dovolj zaenkrat! Drugič pa še kaj iz zgodovine, če bo potreba. H koncu, bodi »Večerniku« Se na uho povedano, da s takim zavijanjem ta s tako demagogijo škodeju le — svoji »plavi« druščini.
pto^čatrsba
Kako postaneš berač? Kot preprost progovni delavec sem se namenil, da napišem par vrstic v naš list. Kako postaneš bogat, ste že gotovo čitali različne nasvete. Kako postaneš berač, kar ni nobena umetnost, pa gotovo še ne. Torej poslušajte! V številki 2 našega lista pod naslovom »Živi ne moremo v zemljo« opisuje dopisnik obupno stanje progovnega delavstva. Moj namen pa je, da še dodam temu sestavku konec, katerega ima vsa-pa stvar. Pesem o pomanjkanju kreditov je letos na one, ki imajo družine, privabila beraški poklic. Imamo delavce, ki so navezani samo na skromni zaslužek pri železnici. Z uredbo o petih dneh dela so reveži prisiljeni, si iskati potrdil pri županstvih ter so tako postali začasni berači. Kadar se pojavi tak začasni berač na pragu, odnese namesto milodara samo nevoljo. Doma čaka shujšana deca na grižljaj priberačenega kruha. Ni to kakšno pretiranje, ampak je bridka resnica.
aroah
BESEDE TEKSTILNEGA DELAVSTVA
Tekstilni delavci smo z velikim veseljem pozdravili »Delavsko fronto«. Vendar se je končno pojavil list, ki ga vzamemo z veseljem v roke. List, ki je že takoj v začetku pokazal, da se bo energično zavzemal in boril za malega človeka, da bo ščitil
delavske sloje, ki pa bo tudi zagovarjal to, kar nam je že mati kot otrokom vcepila v srce — našo vero. Dobili smo časopis, ki ga lahko prebiramo mi, pa ga lahko brez skrbi damo v roke tudi našim otrokom. Kakor smo bili mi vzgojeni v veri, tako bi radi vzgojili tudi naše otroke. »Delavska fronta« bo v vrstah tekstilnega delavstva nadomestila socijalistično časopisje, ki ga nam vsiljujejo na vse mogoče načine. Je to časopisje, ki ga mora vsak pošten delavec odklanjati. Res se zavzema na eni strani za koristi delavstva; na drugi strani pa piše tako, da mora vzbuditi v srcu vsakega poštenega človeka ogorčen odpor. Ostudni napadi na katoliško vero, norčevanje iz vsega, kar nam je svetega,
—	tega mi slovenski delavci ne prenašamo. Saj nas je večina, ogromna večina zrastla na kmečki grudi, kjer nas je življenje učilo, kaj pomeni delovnemu človeku katoliška vera, ki mu je v najhujših časih in stiskah zadnje zatočišče. Socijalisti pa se dobro zavedajo, da versko zaveden človek ne bo nikoli prepričan marksist in zaradi tega nas skušajo premamiti s svojo navidezno skrbjo za delavske koristi, za katero se pa skrivajo čisto prozorni nameni.
Pa še nekaj pričakujemo tekstilni delavci od »Delavske fronte«. Večina delavstva nas je prišla z dežele. Komaj smo prišli v tovarno, smo že opazili, da se je začel na nas pravcati lov raznih organizacij. Tepejo se za nas »plavi«, tepejo »rdeči«, pa pa kamor se obrnemo, v nobeni obeh organizacij nam ni obstanka. Pod krinko, da bodo ščitile naše interese nas dostikrat zapeljujejo v razna nepremišljena dejanja. Če ni drugače ,pa se inscenira v tovarni štrajk, ki naj bi prinesel organizaciji, ki ga vodi, vso premoč med delavstvom, v resnici pa je mnogokrat usoden za delavstvo samb, ki po nepotrebnem trpi. Koliko delavcev je bilo pri zadnjih štrajkih ob kruh in sedaj bridko obžalujejo svojo nepremišljenost, da so se dali zapeljati od »rdečih «ali »plavih« generalov, ki sedijo na lepo plačanih tajniških mestih ter kažejo tako veliko skrb za ubogo delavsko paro samo zaradi tega, da ne bi izgubili svojih lepih dohodkov, ki jim jih nosijo skupaj lahkoverni delavci . Ne rečemo, da take mezdne borbe niso na mestu. Še prav potrebne so včasih, saj vidimo, da nas tovarnarji izmozgavajo do kosti. Vendar morajo biti premišljene in pripravljene ter imeti tudi več obzira do delavstva, da ne bo nepotrebnih žrtev. Zaradi tega pogrešamo tekstilni delavci take organizacije, ki bi se res iz nesebičnih namenov posvetila skrbi za delavske interese. Pripravljeni smo, da tako organizacijo podpiramo z vsemi našimi silami ter pri njej aktivno sodelujemo. Upamo, da bo »Delavska fronta«, ki se bo trdno vsidrala med nami, vzgojila v naših delavskih vrstah može, ki bodo vzeli našo usodo v roke.
Rudarski poklic — nevaren poklic. V desetih letih je bilo na področju treh največjih bratovskih skladnic: ljubljanske, belgrajske in sarajevske 574 rudarjev ubi-
tih, 46.000 rudarjev poškodovanih in 2414 invalidov za celo življenje. Na področju ljubljanske bratovske skladnice je bilo 140 smrtnih nesreč, 576 težko in 7.682 lažje poškodovanih. Spričo vseh teh pretresljivih dejstev je razumljiva zahteva rudarjev, da se za vso državo uzakoni enoten rudarski zakon, izdajo naj se enotni rudarsko-policijski predpisi, ki bodo ščitili zdravje in življenje rudarjev in naj se izvaja stroga kontrola o varnosti in moderni ureditvi vseh rudniških naprav, ki so največkrat krive smrtnih nesreč.
Huda nesreča v Zagorju. V kisovškem rudniku sta se zgodili kar dve hudi nesreči. Rudarju Antonu Prašnikarju se je vsula v rovu zemlja na hrbet ter mu dvakrat zlomila križ. Ponesrečil se je tam, kjer je zadela enaka žalostna usoda njegovega brata pred šestimi mesci. Kmalu po tej nesreči se je pripetila tam blizu že druga. Zemlja je zlomila hrbtenico rudarju Jožetu Likarju. Oba ponesrečenca so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Socijalisti v Trbovljah so imeli v nedeljo shod, na katerem je govoril dr. Reis-man iz Maribora. Predavanje naj bi bilo kulturno, bilo pa je izpolnjeno s samimi neukusnimi izpadi proti našim ministrom, ki so se dosedaj še najbolj trudili, da bi pomagali rudarjem.
V	Trbovljah bo v nedeljo prosvetna prireditev v Društvenem domu. Predava prosvetni inšpektor Ivan Dolenc.
Senovo. Najhujši udarec, ki je mogel kdaj zadeti senovSko dolino, so bile redukcije pri rudniku, ki so stotine in stotine delavcev vrgle v brezdelje in pomanjkanje. Obupna revščina se je naselila v ta kraj, v katerem žalostno gospodari že pet let, a ji še ni videti konca. Drugo neznosno breme, ki je dalo kraju značaj prekletstva, je ogromni dolg na novi Soli, vsled katerega so avtonomne doklade bUe zadnja leta tako visoke (do 400%), da znašajo davčni zaostanki čez en milijon dinarjev. Dolg sam je narastel od 4^ milijona na čez 7 milijonov dinarjev. Potreba po novi goli je pred leti nastala vsled razvijajočega se rudnika in v času ko je imela družba njenemu dobičku primemo davčno podlago. Danes ima družba manjSo davčno podlago kot en srednji obrtnik, vsa teža bremena pa leži na najšibkejših ramah. Vsi taki, ki še kaj imajo, bi se najrajši od tukaj izselili, da bi tako rešili vsaj to ,kar še imajo. Davkarija neizprosno terja, rubi in se tudi vknjižuje na posestva. Davčni zaostanki rastejo, s temi pa tudi stroški eksekucij. Stanje je brezupno, pomoč nujno potrebna. Ta bi bila samo v zaposlitvi brezposelnih, sanaciji šolskega dolga, in pravični' razdelitvi davčnih bremen.
3Ded
ovcrpisi
Hvala ti, mladina! List naših akademikov »Straža v viharju« je napisal?* o našem listu sledeče:
»Delavska fronta«. L. 1036. nam je prineslo v dar vsekakor potrebno »Delavsko fronto«, ki se je namenila, da kot neodvisno glasilo združi delavstvo v skupno fronto proti skupnim delavskim sovražnikom »materializmu, kapitalizmu in fašizmu«. Predstavila se nam je v dostojni obliki in bogati vsebini . Vinjete, kakor tudi primerni naslovi, list lepo poživljajo. Rubrika »Pod kladivo!« pravilno označi pomen kritike. »Naj udari kladivo! Ne bo udarilo zato, da bi zdrobilo in uničevalo, udarilo bo zato, da .bo kovalo! Delavska kritika — to je naše kladivo! Nihče se naj ga ne boji kdor dela pošteno, kdor pa misli, da so delavci še dandanes uboga abesinska raja ,se pa moti. »Delavska fronta« hoče prfiao-riti delavstvu nazaj človeško dostojanstvo, ki
mu ga je kapitalistični družabni red odvzel. Delavca lM.če dvigniti iz stališča blaga do osebnosti, pomagati mu pri zgradnji stanovske kulture in dvigniti njegov pogled k Bogu. Vse delavstvo hoče združiti okrog sebe, tudi brezposelni imajo v njej svoj kotiček. — »Življenje imamo, ki si ga ne smemo vzeti, samo dela nimamo, da bi svoje in sebe preživeli!« zveni obsodba sedanjih kritičnih gospodarskih razmer in ogorčeno vprašujejo »Ali smo mi blago? Ali je naše delo blago? Ali se naj z nami in za naše delovne sile licitira kakor za živino? — »Delavska fronta«, pozdravljena, čeprav so te že nekaj dni po rojstvu v »list za bogaboječe delavce« prekrstili. Naša pot gre roko v roki za zboljšanje družabnih in gospodarskih razmer na podlagi resnice, obsežene v kat. sociologiji, proti materializmu in na njima temelječem kapitalizmu ter boljševizmu in še proti fašizmu za stanovsko ureditev družbe na podlagi socialne pravičnosti in socialne ljubezni. Bog te živi in vztrajaj, čeprav bi ti letela polena pod noge in bi te še tolikrat prekrstili.
Veseli smo bili, ko so naš list sprejeli naši stari in zvesti prijatelji. Veseli, ko ga je vzel v roke tudi oni delavec, ki je bil dosedaj pod marksističnim terorjem. Posebno pa smo veseli tebe, mladina, tebe akademska mladina! Ti, ki si sedaj nabiraš znanosti in modrosti, da boš potem dala svoje moči v službo naroda, daj jih v službo najbednejšemu, daj jih v službo našemu delavcu. Z roko v roki pojdimo in za to tovariško roko: Hvala ti, mladina!
Brezposelno zavarovanje.
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je izdalo nov pravilnik o skrbi za brezposelne delavce in nameščence, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1936. .
Pravilnik določa, da izvaja posredovanje dela ter brezposelno zavarovanje Osrednja uprava za posredovanje dela ter njej podrejene Javne borze dela. Določen je delokrog Osrednje uprave. Predvideva se ustanovitev instituta za proučevanje soc. problemov.
Podpore se dele na redne, izredne, potne ter trenotne v denarju in naravi. Redne so namenjene brezposelnim, izredne pridejo v poštev v času velike in splošne brezposelnosti, in po izčrpanju redne podpore, ali če niso izpolnjeni pogoji za redno podporo. Potna podpora se da brezposelnemu, ki išče delo izven kraja svojega bivališča, trenotne pa v skrajni potrebi.
Redna pomoč se deli na osebo ter na doklado za otroke. Podporo more dobiti le brezposelni, ki je sposoben za delo, ki hoče delati in ki je postal brezposeln brez svoje krivde, če izpolnjuje predpisane pogoje in ki je star nad 14 let.
Podpore ne dobi, kdor je postal brezposeln po svoji krivdi, kdor se brani dela, kdor se noče izobraziti v novem poklicu, kdor prejema dajatve od delavskega zavaro.vanja in kdor vara Javno borzo dela.
Namesto v denarju se lahko izda podpora V naravi, posebno če gre za osebe izpod 18 let in za žene. Za redno podporo je predpisano, da mora imeti prosilec v zadnjem letu 8 mesecev ali v zadnjih dveh letih 12 mesecev članstva pri delavskem zavarovanju. Redna podpora se izplačuje največ 16 tednov. Višina podpore se odmerja po mezdnem razredu, v katerem je bil prosilec zavarovan, doklada za otroke se pa izplačuje le za nepreskrbljene in največ za tri otroke. Podpora se prizna po najnižjem mefcdnem razredu od zadnjih 75 dni zavarovanja. Ponovno pravico do podpore si pridobi, kdor je že izčrpal 13 tednov, s ponovnim članstvom 8, oziroma 12 mesecev.
Višina redne podpore je razvidna iz tabele (na teden v dinarjih!):
Družinska doklada
Mezdni rar.r. Oseb. podpora 1 otroka 2 otroka 3 otroke
1.	20.—	25.—	30.—	35.—
2.	do	3,	30.—	35.—	40.—	45.—
4. do	5,	40.—	50.—	60.—*	65.—
6. do	7.	50.—	70.—	80,—	90.—
8. do	9.	60.—	80.—	95.—	110.—
10. do 11.	70.—	100.—	115.—	130.—
12,	80.—	110.—	130.-—	150.-—
Do izredne podpore imajo pravico le tisti brezposelni prosilci, ki so prijavljeni kot brezposelni najmanj 5 mesecev nepretrgoma, ali v enem letu v presledkih. Trenotno pomoč, ki je navadno v naravi, dobe brezposelni, ki so izčrpali redne in izredne podpore in ki se iz tehtnih razlogov ne morejo poslati pristojni občini v preživljanje.
Vsak tretji delavec v Sloveniji brez posla. Strašno sliko brezposelnosti razkriva letno poročilo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Koncem leta je bilo brezposelnih v Sloveniji 20.072 samskih delavcev in 7588 družinskih očetov. Ker je v Sloveniji zavarovanih 98.393 delavcev, vidimo, da je vsak tretji delavec pri nas brez dela. Največ brezposelnih je v stroki visokih z grad ter v gozdno-žagarski industriji.
šipnera
Nemtaja ne more živeti — brez topov.
Nemški |niniste.r: za propagando Gobbels je izjavil'.; »Mi, Jahko živimo brez masla in meaa, njor^ffio pa živeti brez topov, Samo« dobro oborjena država je sposobna, da lah^q ohrani mir.«
Ukrajinci inJPpljaki so se spravili. Na Poljskenv Ijpvi’ 43 milijonov Ukrajincev, ki so jih Poljaki silno tlačili. Zadnje čase pa kažejo Poljaki vendarle voljo za spravo z Ukrajinci ter jim priznavajo vedno več pravic. Da obstoja obojestranska želja po spravi in mirnem sožitju, dokazuje glasovanje ukrajinskih poslancev za vojni proračun poljske države, kar se še do sedaj ni nikoli zgodilo.
Berači-bogataši. Niso vedno največji re* veži oni, ki beračijo. Pred leti je odkrila mariborska policija slučaj, da je hodil beračit v mesto vsak petek premožen posestnik iz Slovenskih goric. Na Dunaju pa je imel te dni višji uradnik dunajske policije dr. Scholz zanimivo predavanje o beračih-bogataših. Od vseh beračev, ki jih je lansko leto dunajska policija prijela, je bilo samo 12% takih, ki so se res morali preživljati samo z beračenjem. Veliko pa je bilo med temi berači premožnih ljudi.
Posledica vojske v Abesiniji se kaže na tržišču divjih zverin, ki so jih prej uvažali v Evropo največ iz Abesinije. Zaradi vojske je sedaj izvoz nemogoče in cena zverin je zelo poskočila*
26.000 kg ovčje volne je zgorelo v sMa-*
dišču tvrdke Rothleitner j Gradcu, škodai
je 4 milijone dinarjev*
Rndyard Kipling, eden največ jih sodobnih pesnikov in pisateljev, je umrl v Lon-* donu. Nekaj njegovih knjig je prevedenih; tudi v slovenščino*
V Barija na Italijanskem je nastala V
rafineriji bencina eksplozija, ki je nrnmv tila 5 delavcev, 20 pa jih je nevarno ranjenih. Sumijo, da je nastala eksplozija; zaradi sabotaže.
V 45 urah v Ameriko In nazaj. V tovarni Renault v Parizu izdelujejo letalo, ki naj bi napravilo pot iz Pariza v Newyork in nazaj v 45 urah. čez nekaj dni se bodo začeli z letalom poskusni poleti. Letalo bo opremljeno z dvema motorjema.
Vatikanska država ima 998 prebivalcev.
Vatikanski državljani ne plačujejo nobenih davkov, vsi imajo dobre službe in ni med njimi nobenega brezposelnega*
Križ m sovtdska zvezda.
Drama v štirih dejanjih.
Po češkem izvirniku za oder priredil J. O.
—	3
3.	prizor:
•7 er mak, Usa, Aleški.
USA: Tule, tovariši, tu se odpočijmo! (Postavijo orožje — puške — skup.)
ALEŠKI: Kaj, ko bi vrgli karte?
USA: Dobro.
ALEŠKI: No, kaj pa ti Jermak?
JERMAK: Le igrajte, meni ni za to. (Hodi okrog, roke na hrbtu. Ostali začno igrati na klopici.)
USA: Sanjač!	r s,
ALEŠKI: Pa nam vsaj posodi svojo steklenko z vodko!
JERMAK (kaže na steklenico): Prazna je!
USA: Čuj, bratec Jermak, vodka je tvoja vroče ljubljena prijateljica, kaj-ne?, Zato je tvoja »flaška« vsak hip prazna.
JERMAK: Žalibog, vodka mi je postala strast. (Žalostno.)
USA: Kaj žalibog?
ALEŠKI: E, pustimo ga, Usa, naj gre svojo pot.
USA (jezno): E, pojdi k vragu! Da bi te strela!
Rdeči gardist, ki se kremži kot mrlič, kadar go-_ vorimo o vodki, je izvržek.
JERMAK: Le nikar se ne smejte! (Kakor v sanjavosti.) Nihče ne ve bolje kot jaz, kakšna vražja moc je v žganju. Človek je kakor ukovan v spone, v sramotne spone; žganje, ko se ga navadiš, ko se ga navadiš, te kakor sužnja okuje v verige! ki se jih ne moreš več iznebiti! — O?
USA: Kaj blebeta?
ALEŠKI: Pravijo, da hrepeni po »farju«.
USA (ves začuden): Kaj ti poveš, Aleški?
ALEŠKI: Seveda, pa še več: On je baje sam hotel biti pop, a žganje mu je onemogočilo, da ni bil sposoben za popovstvo. Pa pusti ga, Usa, in nikar ne govorimo več o tem.
USA (se razuzdano smeje): Hahaha! Jermak pop! Jermak za »farja«!, To moram še nocoj povedati v kasarnah l
JERMAK (jezno): Boš tiho! Molči, tepec!1
USA: Veš, bratec, kaj bi v tem slučaju s teboj napravili? Ustrelili bi te, ali pa bi te poslali na hudičeve otoke* To je danes usoda ruskih popov!
ALEŠKI: Pst! Pst!! Vladni komisar prihaja. (Vsi vstanejo.)
4.	pribor:
Jermak, Usa, AleSki, Gorko.
(Gurko je majestetična postava, plašč z usnjenim ovratnikom, s kučmo iz ovčje kože in aktovko.)
GURKO: Aha! Tu ste, dečki! Kaj pa delate?
JERMAK: Počivamo, gospod komisar!
GURKO (meri Jermaka z očmi),: Kdo si, mladec (molodiec) ?
JERMAK: Rdeči gardist Jermak. (Ostali se dregajo.)
GURKO: Zdiš se mi nekam poseben, neobičajna prikazen. — Sanjav; čemu to?
JERMAK (skomigne z ramami) .
GURKO: Ni žganja, kaj? Vodke manjka, kaj-ne? To je tisto! (Ostali se tajno posmehujejo.^
JERMAK: Da, gospod komisar.
GURKO: No, m kaj vi? Na klopici vidim karte.
USA: Vrgia sva jih z Aleškim.
GURKO: Dobro, dobro. Slišal sem, da ste muzike pošteno oskubili. Tako je prav.
ALEŠKI (smehljaje); »Rekviriralk smo, gospod komisar.
GURKO (se smeji): Fantje! To je samo druga be-seda! (Potegne nakaznico iz mape.) Tu imate nakaznico za pol vedra vodke.
ALEŠKI (kaže nakaznico Usi in ves žari od veselja.) To pomeni šest litrov! duša draga!;
GURKO (smehljaje se grozi): Ampak, da mi ne boste sami vsega izpili, razumete?
ALEŠKI: Na uslugo, gospod komisar!
GURKO: Naj pije vsa rekvizicijska komanda! (Jer* maku.) In ti tudi.
JERMAK (vzdihne): Ne, jaz ne bi rad.
USA: Gospod komisar, njega vest vznemirja, kajti vodka je njegova strast.
GURKO: Saj tudi tako izgleda (Usa in Aleški se smejita.) Jutri se bo potem ropalo in plenilo dalje, razumete?
ALEŠKI: Tako, da bo mužikom brizgala kri iz prstov, gospod komisar!
GURKO: Tako, tako. Kulake moramo pošteno pritisniti, da bodo kratki in majčkeni. Rekvirirajte predvsem pšenico! Svinje, teleta in kokoši samoumevno tudi! Kaj je s Polskim?, Ste že pri njem napravili obisk?
ALEŠKI: Jermak je bil pri njem?
GURKO (Jermaku): No, in kako je?
JERMAK: Polski nima ničesar več.
GURKO: Jaz temu staremu sleparju ne verjamem nič. (Aleški se oglaša.) Torej kaj? Kaj še hoče Aleški?
ALEŠKI: Čudno je, da občinski starešina ni za to, da bi se pri Polskem rekviriralo.
GURKO: Kaj Boroviču pade v glavo? Zato ga treba pretepsti s korobačem.
USA: Tega ne bi svetoval, gospod komisar, kajti Borovič nam je jako koristen.
GURKO: čemu se zavzema za Polskega?
USA: Ker se hoče poročiti s Polskijevo hčerko*
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—- Devetindvajset let si šele star, a živiš ko kak puščavnik. A tudi za te bo napočil dan maščevanja in svet bo navalil na te s svojimi zasedami.
— Kaj rečeš? — se je vzdramil Muzard. — Devetindvajset let? ... Jaz sem star sto let.
— Pri tem je pogledal prijatelja s široko odprtimi očmi. Solemeju se je zdelo, da zre iz njih nedoumljiva skrivnost.
— Nočem ti prerokovati ljubezni — je nadaljeval Solčme — je to in vedno najljubša stvar, a je vendar taka, da je radi nje vredno živeti.
— Dragec moj — se je nasmehnil Muzard. — O .ljubezni govoriš? Ne ustvarjaj si, da je tvoja ljubezen prava. Če hočeš biti odkrit, moraš priznati, da si se zaljubil v doto.
Soleme se je nalahko stresel, kar Muzardovemu bistremu očesu ni ušlo. Nadaljeval je:
— Jaz nikdar ne prikrivam resnice, ko gre za prijatelja.
Soleme se je nekoliko ojunačil.
— Ko sem na gostiji mojega upravitelja prvič Videl Ivanko in njeno teto Chastenac in ko sem slišal, koliko je vredna njena dedščina, se mi je v resnici kar zameglilo pred očmi in sem Ivanko morda res vzljubil radi tega, ker sem prej vzljubil njeno bogastvo ... Toda meni se mora to oprostiti, ker sem jaz rojen za milijonarja. Podedovani nagon me sili k bogastvu in dostojanstvenosti; vsi moji predniki, že več rodov sem, so živeli med krasnim pohištvom, starimi preprogami, umetniškimi predmeti; jaz sem
v otroških letih spal na. dragocenih čipkah in če moj oče ne bi bil razsipnik, meni ne bi bilo treba v potu obraza tekati za koščkom kruha. In vsa ta dediščina, ki je spala v meni, se je vzdramila ob misli na njeno dediščino in zdelo se mi je, da meni pripada. Tako je bilo ob prvem srečanju. Danes pa je drugače. Sedaj bi vzel Ivanko za ženo, četudi ne bi imela niti pare... In če bi mi danes kdo rekel, da je vsega konec in da me ona več ne ljubi, mislim, da dalje ne bi mogel prenašati tega življenja.
— Beži, beži! — se je zasmejal Muzard. — Moj Soleme bi šel v smrt radi ene ženske?! To je izključeno.
— Ti ne moreš občutiti velike potrebe ljubezni, ki je zrastla v mojem srcu in zato se mi smeješ — je žalostno odvrnil Soleme.
— Jaz mislim, da pravo, resno prijateljstvo zadostuje človeškemu srcu.
Soleme je spoznal, da Muzard s tem misli na svojega prijatelja duhovnika.
— Ali je tvoj prijatelj abb6 Naim še vedno tu vikar — je pokazal na zvonike Notre-Dame, ki so molče štrleli proti nebu.
Muzard mu je odgovoril, da je bil Naim poslan na drugo mesto. Notre-Dame ni bila primerna za njegovo skromno dušo in mehko srce, ki je v podpiranju revežev iskalo utehe... Njegova stroga krepost je vzbujala med plahimi meščani pohujšanje ... Njegov župnik, ki se je skrivaj divil Naimu in ga je zelo spoštoval, je to takoj spoznal. In mislil je, da hi mogel Naim široko razprostreti svoje velike peruti nad revnim narodom, nad bednimi, v kraju, kjer ni nikakili ozirov, kjer se ne bo nikomur zameril. Svoje mnenje je sporočil nadškofu in ta ga je imenoval za župnika v najbolj revnem kraju na robu mesta.
je vprašal Soleme,
— In kako mu tam gre? ko je Muzard utihnil.
— Bilo je pogrešeno, da so ga poslali tja — je odvrnil Muzard. — V notre-damski župniji je vzbujal pozornost. Nekateri so se sicer pohujševali nad njegovim življenjem, večina pa ga je občudovala. Krožiti so začele o njem čudežne govorice. Marsikdo je vedel povedati, da bolnike ozdravlja. Posledica vsega tega je bila, da so se ljudje začeli zgrinjati okrog njega in marsikateri verski brezbrižnež je spet našel pot v cerkev. A sedaj bo živel pokopan v oddaljeni predmestni župniji in se ne bo slišalo o njem nič več.
— Elizabeta Chastenac, Ivankina teta, pozna Naima. Pred nekaj dnevi mi je govorila o njem. Imenovala ga je zakladnico ljubezni.
— Ah! Gospa Elizabeta! — je vzdihnil zamiš* Ijeno Muzard.
V	duhu je zagledal pred seboj to mlado vdovo, bledega obraza, žalostnih oči, ki se je po smrti svojega moža bavila samo z dobrimi deli in vzgojo osirotele Ivanke, ki je bila zelo vrtoglava in željna uživanja. In povsod si ju videl skupaj, na dobrodelnih sestankih, pri pridigah, kakor tudi na koncertih, v gledališču, na zborovanjih in čajankah. Nekega dne sta bili prišli tudi na upravo »Pošte«. Muzard ju je poznal in je nekam posmehljivo dejal Solemeju:
— Med tema ženskama ima samo ena glavo, a ti si izbral ravno tisto, ki je nima.
Solemeja so te besede žalile. Obrniti se je hotel in oditi, a se je premislil. Ta preprosti Muzard je imel na sebi poseben čar, ki je z njim znal prikleniti človeka nase ko malokdo. Soleme jc zadušil užaljenost in ko da bi bil popolnoma preslišal Muzardovo opazko, je mirno dejal:	^
(Dalje sledi.)
Nemčija posoja denar boljševikom. Med tem, ko Hitler grmi proti boljševikom, jim na tihem ponuja posojilo 8 milijard dinarjev (pol milijarde mark), ki ga namerava Nemčija dati v obliki strojev.
Boljševiki ubijajo katoliške duhovnike. Boljševiki so obsodili na smrt in ustrelili dva katoliška duhovnika: prošta Jiirgen-sa in Viljema Lohrerja, ki sta delovala med ruskimi Nemci.
Novo cesarstvo na Daljnem vzhodu. Japonci so organizirali iz odtrganih kosov Kitajske zopet novo državo. Iz takozvane Notranje Mongolije, ki meji na eni strani na Kitajsko in Mandžurijo, na drugi pa na boljševiško Zunanjo Mongolijo, ki je pod ruskim vplivom, so napravili novo cesarstvo, ki se naziva »Mangkuo« ter mu bo vladal knez Tehvang. Nova država je čisto pod vplivom Japonske.
Staviskijev proces, ki je trajal več mesecev, se je te dni v Parizu končal. Velik del obtožencev je bil oproščen, obsojene pa so bile mnoge ugledne osebnosti. Porotniki so se posvetovali dva dni nepretrgoma, .pa so jim med tem časom namestili postelje v porotni dvorani, kjer so Bpali in jedli, ker po zakonu med posvetovanjem ne rvnejo za pustiti prostora.
Med tem ko rusko ljudstvo strada — milijarde za orožje. Mogotci boljševiške Rusije so zadnje *dni napovedali svetu gigantsko oborožitev. Predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov in maršal rdeče vojske Tuhacevskij sta povedala, da bo Rusija izdala v prihodnjem letu 150 milijard dinarjev za oboroževanje. 1000 novih bojnih letal, 5000 tankov in 100
podmornic, več najmodernejših bojnih ladij, 100.000 strojnic in 50.000 topov bo zgradila s tem denarjem. Takega oboroževanja svet še ne pomni. Rusija se oči-vidno pripravlja, da zažge po svetu krva-vordeč vihar z orožjem, ker ga s pripravljanjem raznih revolucij ni zmogla. To silno oboroževanje pa vrši država, v kateri stradajo milijoni ljudi, teptani od — maloštevilne židovske bande.
Strašni učinki plinskih bomb. Itali jani so začeli bombardirati abesinske postojanke s plinskimi bombami. To brezdušno divjanje nad nezavarovanim sovražnikom ^e je strahovito maščevalo nad Italijani samimi. Listi poročajo, da so metala italijanska letala plinske bombe na Abesin-ce pri Makali. Naenkrat pa je pognal veter plin proti italijanskim postojankam. Posledice so bile strašne. Tristo mladih fašistov je oslepelo, ker jih je zastrupil plin.
tooplne
OBČNI ZBOR SSK MARATONA.
V pondeljek zvečer je imel SSK Maraton v Mariboru svoj redni občni ~^sor, 3 katerim je zaključil prvo petletnico svojega obstoja. Iz poročil društvenih funkcijonarjev ae je videlo veliko športno delo, ki ga vrši Maraton v severnem delu Slovenije. Upravičeno je naglaf.al de-loga.t. Jugoslovanske lahkoatletske zveze in Olimpijskega odbora v svojem nagovoru, da je S«>le Maraton prinesel v mariborski šport oni polet, ki ga danes opažamo. Maraton ima letos
na programu ustanavljanje športnih odsekov tudi v drugih krajih. Njegov odsek v Rušah, ki goji rokoborbo in boks ter ga sestavljajo samo delavci iz ruške tovarne, že zelo lepo deluje ter Šteje nad 40 članov. Maratonci so si izvolili letos novo vodstvo, v katerem so priznani naši javni in športni delavci. Iz sestave odbora je razvidno, kako se je združilo v klubu razumništvo s pripadniki delavskih slojev, da složno dela za pro3peh pravega športa. Delavci, ki hočete gojiti šport katerekoli panoge, pristopajte k Maratonu!
Udeleži«, na zimskošportni olimpijadi Se ni Kotova? Jugoslovanska, zimskošportna zveza je razglasila, da še ni gotovo, če se bomo udeležili letošnje zimskošportne olimpijade v Garmisch-Partenkirchenu, ker ni sredstev. Kar je zveza imela, denarja sedaj, je vse šlo za tečaje, na katerih so smučarji trenirali za olimpijado.
Nov sistem nogometnega prvenstva. Jugoslovanska nogometna zveza, je sklenila izpre-meniti dosedanji sistem nogometnega prvenstva. Podzvezna prvenstva se morajo po novem pričeti 16. februarja ter zaključiti do 31. maja. Po dovršenem podzveznem prvenstvu pa se igra državno prvenstvo, ki bo junija in julija. Nov sistem je npletel na odklonilno stališče pri naj-boljllh klubih, Ki vatrajajo na dosedanjem ligi-nem aiaterou;
JeatnitalM no najboljši smučarji. V naši državni	fepPezentanci,	ki	naj bi nas za-
stopaift pi ulljflpijadi, je kar pet Jeseničanov in sicef: §mqi(Sj,' Praček, Heim, Žnidar in Nov-šak. Zi^iiTfljVc) jc še to, da so vsi razen Heima, ki je rri|Klicinec, sami delavci iz jeseniške tvor-nice. ’	11
Športni drobiž. Nemci so imeli državno smučarsko prveiMtvo v Oberstdorfu. Kljub slabim nnežnitn razmeram so bili uspehi sijajni ter so pokazS^j, da • bodo igrali nemški smučarji na olimpijadi veliko vlogo. — Letošnje prvenstvo FlSe (evrofMiko smučarsko prvenstvo) se bode vršilo (tnft M-' do 23. februarja v Innsbrucku. — Ameriška olimpijska reprezentanca za hitrostno drsanje se je ustavila, na, Norveškem ter se pomerila z Norvežani, ki so pa Američane premagali s 95:49 točk.
LEPE KNJIGE
Za zelo nizko ceno dobite v Cirilovih knjigar* nah v Mariboru in Ptuju štiri krasne povesti: A njega ni (povest iz svetovne vojne) za 12 Din. Kraljica Estera (svetopisemska povest) za 10 Din, Pravica In usmiljenje za 7 Din 1n S strelo In plinom za 7 Din. Ker jc zaloga že precej majhna, pohitite, da ne boste zamudili ugodne prilike!
Mali oglasi. Vnaka beseda samo 50 par. Male oglase jc treba poslati vsaj do četrtka zjutraj in jih je treba plačati naprej.
Delausha prodajalna
Edina knjigarna in prodajalna šolskih potrebščin na desnem bregu Drave v Mariboru se je preselila z novim letom
v hišo Pokojninskega zavoda
Delavci, kupujte v tej prodajalni, nava* jajte svoje otroke, da kupujejo šolske potrebščine tu, ker vi tako hočete!
Priporoča se vam:
Prodajalna In knjigarna
Tiskarne sv. Cirila
Maribor, Kralja Petra trg 6
GURKO: No, naj bo! sam.
Pa, saj tu prihaja Borovič
5.	p r iz o r :
"Prejšnji, Borovič.
BOROVIČ (je pijan, v roki drži steklenico, ki mu med vstopom pade iz rok): Da. Tu je Borovič! Kaj hočete od njega? Nekdo je zval moje ime.
ALE6KI: Ali ne vidite vladnega komisarja?
BOROVIČ (osuplo, preplašeno, zbegano zre na Gur-ka): Ah da, vas že poznam, gospod komisar! Oprostite! Jaz sem namreč ...
GURKO (mu smehljaje poda roko): Saj se čuti, gospod predstojnik. ,
BOROVIČ: Bil sem namreč razjarjen. In kadar sem razjarjen, sem neroden, to vem.
GURKO: Imenitno! Takih mož potrebujemo. Kaj vas je tako razjarilo?
BOROVIČ: Tisti ničvredni kulak Polski.
GURKO: Tako, tako! (Rdeči gardisti se zabavajo po tihem.)
BOROVIČ: Dahes sem tega kulaka ukrotil. (Vojaki odslej poslušajo pogovor. Jermak ostane resen.)
GURKO: Tako? — In kako ste to napravili?
BOROVIČ: Najprej sem mu vrgel svoj bič v obraz. Potem mi je moral akornje poljubiti! — Hahaha! To bi morali vi videti, kake »gsihte« je pri tem rezal!
GURKO: To je bilo seveda nekoliko prehudo, a nič ne škodi. Z vsakim upornim mužikom moramo tako zaplesati.
BOROVIČ: In tukaj? Ta ničvrednež mi kazi načrte; ampak jaz ga že ukrotim. Ta kmetavzarska bu-tica! — Polja je moja. Ce mi bo kljubovala, pišem v Moskvo.
ALEŠKI (se smeji): Saj ne zna pisati!
BOROVIČ (zlobno-jezno): Drži gobec! —Oprostite,
gospod komisar — ampak tale predrzni gobec tukaj . . . .
GURKO (dvigne roko): To je šala. — Zdi se mi, da pričenja deževati. Tam zgoraj više v gozdu stoji lesena koča. Dasi je slaba in razpadla, pa le pojdimo tja.
BOROVIČ: Saj danes propada vsa Rusija. (Vsi odidejo.)
6.	p r i z o r:
Sergjej, mužiki.
Tajinstvena scena. Igravci se oprezno razgledujejo, govore
pritajeno, a razumljivo. Najprej nastopi Sergjej z bičem za
pasom. Oprezuje, potem pokima drugim. Mužiki se priplazijo drug za drugim, in drug drugiemu pokimavajo.
SERGJEJ: Priplazil sem se do njih in poslušal. (Po-kazuje v eno smer.) Tam! Zdaj sede tam zgoraj v tisti koči. Par kapljic dežja jih je pregnalo.
1. KMET: Kaj pa si slišal, Sergjej?
SERGJEJ: Bilo je nesramno, kako so se bahali s svojim pobalinstvom. Jutri se mora naprej ropati in pleniti tako, »da bo mužikom tekla kri izpod prstov«. (Splošno vznemirjenje.)
2. KMET: Ste slišali, sotrpini?
SERGJEJ: Nele prašiče, kuretino, živino in pšenico bodo rekvfrirali, ampak vse, kar najdejo.
3. KMET: Sodrga!'
4. KMET: Je bil Borovič zraven?
SERGJEJ: Seveda. Prišel je pijan nekoliko pozneje. Bil je nadelan, da je smrdelo od njega. Ali prisegam, da mi danes ne uide. S čimer se je pregrešil nad mojim očetom, za to se mora pokoriti.
1. KMET (se. pripogne): Glejte, tu leži steklenka od vodke. Malo vodke je še v nji. (Steklenica gre iz rok v roke.)
2. KMET: Borovičeva je. Poznam jo.
SERGJEJ: Dajte mi jo. Ce je njegova, se bo gotovo
vrnil. Takega dragocenega imetja ne bo pustil.
3. KMET: Glejte, glejte! Vojaki zapuščajo kočo! in
previdno odhajajo!
4. KMET: In tam kolovrati Borovič. Naravnost
proti nam gre, lopov! Steklenko gre iskat.
SERGJEJ: To je moj trenutek in njegova usoda. A ne sme nas poznati, kakor smo se dogovorili* (Vsi si privežejo črne prte ali robc;e čez obraze tako, da so samo oči proste.) To spada k tajni ljudski sodbi. Zdaj pa le hitro v skrivališče. In
v pravem času nastopite. (Mužiki se razidejo na štiri različne strani.) Jaz bom dedca sprejel. Bič bo pošteno švigal. (Postavi se v ozadje in drži roke križem. Sliši se, kako se Borovič spotika ob veje.)
7.	p r i z o r :
Sergjej, mužiki, Borovič.
BOROVIČ (se spotika, išče povsod. Pijanost naj ne označi preveč. Govori težko, pijansko): Tu — tu-le sem moral zgubiti svojo steklenko. Pro-kleto, kje-li je? Ni je, pa je ni mogoče najti. Za vraga, vodko moram vendar imeti. Satan, jo imaš ti?
SERGJEJ (nenadoma stopi iz ozadja in mu pomoli steklenico): Uganil si — imam jo! (Stoji kakor* steber.)
BOROVIČ (se prestrašen umika nazaj, si seže v lase itd.): Ha! Kdo si? — Molčiš? — Ti! Ti! — Groza me je, — strašno! — Kdo si? — Povej! — Saj grem zopet dalje. (Se obrne, tedaj pa vstopi 1j ' kmet in stoji pred njim s prekrižanimi rokama Borovič zakriči. Obrne se k drugemu izhodu, tedaj vstopi 2. kmet v isti stoji itd.; nazadnje je Borovič obkoljen od štirih rružikov. Ves prizor mora učinkovati pošastno, strahotno. Borovič stoji tam s tresočimi koleni. Tedaj spregovori s tresočim glasom s sklenjenimi rokami): Povejte mi, prosim, kaj hočete od mene?
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).