To in ono.
641
Marjanovic je trdil, da je Preradovič bil „ veliki retorik", a Šenoa „ društveni causer" in „feljtonist". »Vienac" odločno brani ta dva odlična pesnika: »Preradovič je bio čisti idealista bez patosa i retorike" ... ;;Zar su divne Šenoine povjestice, zar su njegove neobično tople, originalne, vanrednom pjes-ničkom dikcij om ispjevane lirske pjesme, feljtoni-stičke pesme ? ... — Inače ljudi, u kojih je nešto dru-gačija sprema za prosudjivanje književnih proizvoda nego li u g. Marjanovica, tvrde, da bledje, sušičavije i slabije poezije nije u nas nikada bilo od poezije u doba neuspjelih pokušaj a   hrvatske
,moderne' i razme-        i~'    :~"          .............;- ~
tanja kritičara Mar-janoviceva kalibra na kritičarskom polju." - Da bi Ha-rambašič bil že u-tihniljepo „Viencu" neresnično. „Ta u najlepšim je ljetima, kada se st varaj u naj-bolja pjesnička dela, a sumnjamo, da če itko znati, tko je bio Milan Marjanovic u hrvatskoj književnosti, dok ce se još uviek citati Haram-bašičeve mnoge do-sadanje i ako Bog da i buduce pjesme." — Druge Marjano-vičeve trditve o Tre-siču in Kranjčeviču
imenuje „Vienac" „frazarske monstru-ozitete". „Toje zbirka pojmova, razme-tanje frazama, pro-kriomčarenje neisti-
na u slovenskom listu, kada   več  za njih nema mjesta u Hrvatskoj." — Tudi nam so prišle iste
misli, ko smo čitali omenjeno razpravo v „Ljubljanskem Zvonu". Opozorili smo na to repliko v „Viencu" zato, da bi naši mladi »moderni" spoznali, kako napačno delajo, če ošabno prezirajo stare umetniške tradicije in pohlepno letajo za vsem, kar je ;,novo". Tudi mi smo v „Dom in Svetu" že marsikaj privolili novim strujam, a pri tem smo si ohranili zav st, da »moda" prehaja, a ostane le, kar je klasično, kar soglaša z večnimi, neizpremenljivimi zakoni lepote.
Ruska  carska  rodbina.
Ruski car Nikolaj II. Potovanje ruske carske dvojice po Evropi nas je napotilo, da prinašamo v tej številki sliko rodbine ruskega čara Nikolaja II. Porodil se je vladar širne Rusije dne 18. maja 1868, vlado je nastopil kot naslednik čara Aleksandra III. dne l.listopada 189». Poročen je z Aleksandro Feodo-rovno, hesensko princezinjo, ki mu je povila dosedaj četvero otrok, same hčerke velike kneginje. (Na naši sliki še ni najmlajšega otroka). Letošnje carovo potovanje po Evropi sicer ni kdove kolike politiske važnosti, ker se je udeležil car na povabilo nemškega
cesarja, in  francoskega   predsednika Loubeta   samo  vaj nemške,  oziroma j          francoske morna-
rice. Kljub temu ga je francoski narod navdušeno pozdravil ob dohodu na francoska tla kot prij atelj skega zaveznika in »poroka za ohranitev evropskega miru". Ta pridevek si je zaslužil ruski car s tem, da seje po njegovi iniciativi vršila znana mirovna konferenca v Haagu na Nizozemskem. Razgo-varjali so se tedaj po carovem nasvetu o splošnem razoro-ženju. Žal, da konferenca ni imela zaželenega uspeha, in je tako ostala ca-rova želja neizpolnjena. Car Nikolaj je car prosvete. On vlada ljudomilo in skrbi za naobrazbo in kulturni napredek svojega naroda. Pre osnova šolstva, sibirska železnica, kanalska zveza med Vzhodnim in Sredozemskim morjem in preustrojstvo prognanstva v Sibirijo — vse to je znatno utrdilo vez mej čarom in narodom. Poljakom se kaže car mnogo bolj naklonjenega, kakor njegov prednik Aleksander III. Rusko politično časopisje. L. 1900. je izhajalo v Rusiji 88 političnih listov dnevnega značaja vsaj dvakrat na mesec. Do 18. stoletja nazaj segata »S. Peterburgskija Vedomosti" in »Moskovskija Ve-domosti", oba vladna lista. Ker je v Rusiji 88 gu-bernij, prišel bi po številu na vsako  gubernijo   en