ŽABA IN KAČA
J. VRBA
Žaba se je najedla muh, zlezla na breg in se raztegnila na soncu, da bi se ogrela. Žabe namreč vročina nikoli ne upeha, ker ima mrzlo kri. Žato ji je tudi najhujša vročina prijetna. In ko je tako ležala, je začela dremati. Nekaj časa je kimala — kar nckaj zašušti v bližini... To šustenje jo je pre-budilo — dvignila jc glavo in odprla oČi...                                                                     ',
Groza jo je obšla ...
Hipoma je stala pred žabo kača — bogve, odkod se je vzela.
Žaba se je zgrozila, mraz ji je šel po hrbtu in od strahu je 'kar otrpnila.
»2aba, pogtej mi v oči,« pravi kača.
In ko jo je žaba ubogala, neumnica, je kača udarila v smeh.,.
»Vidiš, kako si neurnna!« je dejala kača in se smejala, tla jc kar sikala.
»To imaŠ od tega, ker si me poslusala! Kaj ne ves, da je vsakdo, -ki pogleda kači v oči,  izgubljen?«
Ko jc žaba to slišala, se je spomnila, da jo jc nekoč neka stara žaba svarila pred kacjim pogledom. Brž je hotela odskočiti, pa ni mogla. Noge so ji bile kakor lesene.   Uvidela je, da ji rcs slaba prede...
Začelajc torej prositi:
»Moja najdražja kačica, prosim tc, nikar me ne pojej. Po bolezni sem in zato me je sama kost in koža. Dancs scm snedla Selc eno samo muho. Počakaj, da se vsaj nekoliko oclebelim.«
Kača pa se je smejala, da je kar si>kal-a...
»Vidiš!« je rckla, »ti si že danes jedla, jaz pa nisem ves teden imela grižljaja v gobcu. To niČ ne dč, če si mršava, ostaneš mi vsaj dalje časa v želodcu!«
In preden je mogla žaba zacvilitr, jo je kača popadla za goHanec — in jo je počasi in slastno sukala vase ...
29