PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 217 (9522) TRST, sobota, 18. septembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v ti ovcu prt Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v trskami «Doberdob» zasužnjeni Evropi VLADA ODOBRILA IZREDNI ZAKONSKI ODLOK ZA OMILITEV POTRESNIH POSLEDIC DE MARIIN« SNUJE ZAVEZNIŠTVA PROTI CRAXIJU 163 milijard lir dodatnega prispevka za hudo prizadete kraje v Furlaniji Denar bo vlada dobila s povišanjem cene stavnega listka «Totocalcio» od 300 na 330 lir in z uvedbo izredne «enkratne pristojbine» na avtomobile in druga zasebna prevozna sredstva Večje pristojnosti vladnemu komisarju Zamberlettiju RIM, 17. — Vlada je na današnji izredni seji odobrila zakonski odlok, ki določa 163 milijard lir dodatnega prispevka za pomoč prizadetim Majem v Furlaniji - Julijski krajini. Zakonski odlok predvideva poleg tega tudi večje pristojnosti izrednemu vladnemu konjarju, kateremu bodo dodelili 70 milijard lir, da jih takoj uporabi *a 9radnjo lesenjač in za ostalo nujno pomoč prebiv/rlstvu. Po vladni seji je notranji mini-ster Cossiga na tiskovni konferenci Pojasnil, da bodo denar za novo nakazilo Furlaniji - Julijski krajini nobili s povišanjem cene stavnega listka «Totocalcio» od 300 rja «0 lir in z uvedbo izredne «en-Rratne pristojbine» na avtomobile. Minister za finance Pandolfi pa je 'zjavil, da bo zakonski osnutek o “enkratni pristojbini» enak osnutku, 1 ie bil spremenjen v zakon av-gusfa 1974, ko je vlada sprejela uredne ukrepe z omilitev gospodarske krize. . Minister za finance je tudi pojasnil, da bodo od 163 milijard lir .določenih z današnjih! zakonskim Poziv solidarnostnega odbora za Benečijo Po zadnjih potresnih sunkih v Beneški Sloveniji nujno potrebujejo tinivečje število prikolic. Zato pozivamo vse lastnike pri-k°J'c> naj jih dajo na razpolago do pomladi. Razpoložljivost prikolic naj lastniki javijo odboru »a telefonsko številko 793-167. * * # Istočasno pozivamo vse, ki bi lahko, v primeru da se to izkaže za potrebno, sprejeli potre-sence iz Beneške Slovenije pod streho in jim nudili oskrbo, naj se prav tako javijo na telefonsko številko 793-167 od 9. do 12. ure. Uredništvo Primorskega dnev-. a ponovno vabi vso slovensko javnost v zamejstvu, da prispe-'a v s^a(* Primorskega dnevnika za žrtve potresa v Bene-ski Sloveniji. Prispevke sprejemamo na tekočem računu v Tr-zaski kreditni banki št. 1840 ter l uredništvu P.d. v Trstu in Gorici. ^ milijard dali na razpo-uA _ letos, 79 milijard pa v pri- Aiard določenih ,.?dnjem letu. Od teh je bilo 70‘miza izrednega vlad-—J“ v Furlaniji . Julij-letn , .za iet°šnje in prihodnje občiV, i. milijard za uravnovešenje čin 49 lh proračunov prizadetih ob- - *• ‘U miliiarri krožni sklad za pospeševanje go- neiio 1, •-- “ «.icuncga vjau- ski L.°™sarja. v Furlaniji . Julij-letc obč Tv', milijard za krožni sklad za spodar^m01;- za Pospeševanje goža,,. -k|lb Poboti- 5 milijard za drli ionov^6-6™'0-6' miliiard0 !” G®* mi- godni. Glasilo PSI «Avanti» bo jutri objavilo uvodnik pod naslovom «Izredni ukrepi», v katerem pravi, da je vlada pravilno ravnala, da je takoj sporočila, da so to šele začetni ukrepi. Sicer pa, nadaljuje socialistično glasilo, že samo nakazilo zadostuje le za začetno pomoč. Toda vprašanje je popolnoma drugačno. «Avanti» se sprašuje, kako namerava vlada načeti osnovno vprašanje, se pravi obnovo porušenega območja. Potem ko časnik opozarja na neuresničene obveznosti za dolino Belice, kjer so ljudje po 10 letih še vedno v barakah, pripominja, da bi bila največja napaka, da bi krajevne oblasti, predvsem pa deželna uprava, vztrajala še naprej pri o-hranitvi tudi v izvršnih organih zastopstva samo dela prebivalstva. Podpredsednik republikanske poslanske skupine Mammi je prav tako izjavil, da ukrepi, ki jih je sedaj sprejela vlada ustrezajo potrebam sedanjega obstoječega položaja in priporočilom, ki jih je dala parlamentarna komisija predsedniku vlade. Po drugi strani pa voditelji avtomobilskega kluba niso zadovoljni z ukrepom. ki določa obdavčitev, čeprav enkratno, avtomobilistov. V zvezi s podražitvijo stavnega listka «Totocalcio» pa so bili pri u-stanovi CONI presenečeni nad odločitvijo vlade obenem pa so izjavili, da bodo lahko Ukrep uveljavili drugo nedeljo zaradi praktičnih razlogov. Po njihovih računih, bo povišanje cene stavnega listka za 50 lir prineslo poprečno vsak teden okrog milijardo 375 milijonov lir, če se bodo stave ohranile na najvišji lanski ravni. Razčiščevanje v PSI in PSDI pred obnovo dejavnosti zbornic Napovedan sestanek centralnega komiteja socialdemokratske stranke RIM, 17. — V kratkem se spet se- so pojasnili, da se bosta v kratkem za politično linijo, s katero se stri- . mm . š® , > „ rman*? Močni potresni sunki v prctcklili dneh so popolnoma porušili staro obzidje okrog Pušje vasi. Na sliki: odstranjevanje ruševin s ceste, ki pelje proti Trbižu. staneta zbornici parlamenta po poletnih počitnicah. Dejansko pa bosta zbornici šele začeli z delom, saj sta doslej samo izvolili svoje organe in razpravljali o zaupnici Andreottije-vi vladi. Dejansko se torej šele sedaj začne «velika igra» med vlado in parlamentom, kar pomeni, da morajo stranke jasno izdelati svojo kratkoročno strategijo in taktiko. Predvidoma bo parlament moral najprej odobriti razne gospodarske in finančne ukrepe vlade, kar pomeni, da bo takoj začel s preverjanjem veljavnosti izbir enobarvne in manjšinske vlade. Prav zato pa je tudi razumljivo, da se «veliki manevri» začenjajo v strankah samih. Predvideno je, na primer, da bodo vsaj tri stranke: socialisti, socialdemokrati in demokristjani zbrali svoje osrednje or-j gane in opredelili osnovne politične ' smernice za nadaljnje delo. V socialistični hiši ne mirujejo, prav nasprotno. Čedalje bolj stopa v ospredje De Martino, ki ga je zadnji centralni komite stranke odstranil z vodstva in zamenjal z novo večino in tajnikom Craxijem. Sedaj preostali De Martinovi pristaši skušajo okoli sebe kristalizirati in združiti nezadovoljstvo nekaterih skupin v stranki, ki se ne strinjajo s politično neopredeljenostjo in pragmatizmom Craxijevega vodstva. Tako se je odposlanstvo «prijateljev De Martina» sestalo z odposlanstvom sicer majhne, a zato ne prav nepomembne struje Bertoldija. Po srečanju so bili oboji zelo zadovoljni in srečala Bertoldi in De Martino sama. Linija, ki jo skupina De Martinovih pristašev zagovarja je «doslednost» soglasnim smernicam nedavnega strankinega kongresa, ki je potekal v znamenju alternative. Kajti v vrstah PSI kroži bojazen, da bi sedanje vodstvo utegnilo spremeniti linijo in spraviti alternativo na raven nekakšnega nedosegljivega mita, medtem pa naj bi steklo sporazumevanje s KD ali drugimi vmesnimi laičnimi skupinami. Na drugi strani pa je tudi značilno, da se skuša v okviru PSI ustvariti samo dve skupini: Craxijevo večino in De Martinovo opozicijo, brez vmesnih struj in skupin. Kajti pristaši De Martina sodijo, da Craxi-jeva večina v resnici ni trdna, še manj pa politično združena okoli skupnih ciljev. Povsem različna je razprava v ekviru PSDI, ki jo je pretresel kongres v Firencah, nato pa še izid 20. junija. Saragat odstopa, obenem pa zahteva, naj CK PSDI izvoli novega tajnika, ki naj bi bil Flavio Orlandi. Voditelji stranke se stalno sestajajo, vendar ne morejo najti skupnega jezika. Di Giesi je povedal samo, da bo v kratkem zbran centralni komite. Res ga je sklical sam Saragat, ki upa, da bodo na tej seji opredelili tudi politično linijo za stranko. Socialdemokrati trenutno pravzaprav nimajo prave politične linije. Poslanec Averardi, ki je sprožil razpravo v stranki, pa postavlja nov «ultimat»: ali se stranka opredeli Potres na Siciliji MESINA, 17. — Sicilski geofizikalni zavod je zabeležil prejšnjo noč, ob 3.24 potresni sunek šeste stopnje po Mercallijevi lestvici. Sunek so občutili na obmorskem področju med Mesino in Palermom, na tiren-ski strani otoka. Računajo, da je epicenter potresa bil 130 km jugozahodno od Mesine. Prebivalstvo krajev, kjer je bilo občutiti potres, je zbežalo na ulice, vendar pripisujejo dobršen del panike vtisom potresa iz Furlanije. uiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii/iiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiii IZSELJENCI PRIZADETEGA OBMOČJA POLNIJO OBMORSKA TURISTIČNA MESTA Mobilizacij a razpoložljivih delovnih sil za postavitev montažnih hiš in lesenjač Srečanje med komisarjem Zamberlettijem in sindikalno federacijo - Odstranjevanje ruševin in usadov na cestah in železnici - Zahteva po hitri pomoči prizadetim kmetom nja Saragat, sicer pa naj slednji zapusti vodstvo stranke. Zdi se, da je to znak protiofenzive Tanassije-vih pristašev, ki jih je «škandal Lockheed» zdesetkal. Komentatorji se lahko samo sprašujejo, ali bo ta stranka vzdržala še nov potres. CANDIDA CURZI Spori v U!L RIM, 17. — V sindikalni organizaciji UIL vre. Socialisti so namreč predlagali ostalim strujam, naj bj novi tajnik konfederacije bil član njihove skupine. To naj bi, seveda. pomenilo korenito spremembo v sindikalni politiki organizacije, ki jo je doslej vodil republikanec Vanni, znan po svojih zaviralnih stališčih do politike sindikalne enotnosti. Socialdemokrati zaenkrat še vedno podpirajo Vannija. Kandidat PSI naj bi bil socialistični tajnik federacije kovinarjev, bojeviti Benvenuto. anovo državnih cest ANAS. la 7“ fSnfarJu za Prizadeta območ-Pri nH?b-erlettiju veIika Pooblastila •darskih a,njU 0 “Posrednil gospo-komisav ukrifpil1- v tem okviru bo sociain- osebno odločal ne samo o tud n ,u0m°,či Prebivalstvu, temveč lienia n repdl Za llormalizacijo živ-ce"Jna'• prizadetem območju. Si-ster hn i16! 1 P°Jasnil notranji mini-redrieffa t bk° prnSram posegov iz- segi dežet,Sarja d0polllien S po' da bo 7' KUp,rave' kar pomeni’ Program 7 HBb-ei ett’ Uskladil sv°j .. . z deželnim programom. ster%.a1Sfkn!ni k°nferenci je «linije razami anCe _fandolfi izjavil, da ne zadnja da nakazana vsota območia 7ai 23,°bnovo porušenega dodatno rf t0 bo treba določiti še ie m- ° denarno pomoč. Pri tem «Sa vieni **'> “ WIa °' Valna tem Pnmeru «varče- mTmlP°btlka\ Nato je finančni VIDEM, 17. — Zaradi katastrofalnega potresa je sindikalna federacija odpovedala v naši deželi stavko osebja trgovinskih obratov. Sindikati so povabili osebje, naj eno dnevnico zaslužka nameni v solidarnostni sklad za prizadeto prebivalstvo. VIDEM, 17. — V Furlaniji in Beneški Sloveniji so zadnjih 24 ur preživeli precej mirno. Potresni sunki, ki jih je bilo mnogo manj kot v preteklih dneh, so dosegli največ 5,5 stonnje Mercallijeve lestvice. Največ potresnih sunkov je bilo do 8.32, popoldne, pa so zabeležili tri skoraj zaporedne sunke, ki pa so bili' vsi med 4. in 5. stopnjo Mercallijeve lestvice. Z umirjenjem potresov se je izboljšalo tudi vreme in je danes vès dan sijalo sonce. Zato je bilo tudi omogdčeno delo skupinam, ki odstranjujejo ruševine najbolj prizadetih krajih v preteklih dneh. Ljudje pa, ki jim ne morejo zagotoviti na kraju samem varne strehe nad glavo, se trumoma izseljujejo iz domačih v turistične kraje ob minist«; Z -, Je nnančni zbiranie 9 udard, da bo tudi tokrat močte3 v ped?teV za pr'zadeta ob-Izrazi) L Furlaniji zahtevalo žrtve. SvoJLzPumPprČan/'.da b° Porednimi ni ■da Je treba z iznest FinanP°ri datl sv°j° sol)'dar-trebo Tister je čutil po- “ - vlade Amii-pntfSe''e ^ Predstavnik ki ga ie ime P°r0Čal 0 srečanju, ràdno parim Sredo zvečer z u-ie 2ia, araentamo deli kra sporočeno "~daJ\„‘i“Ui na- ?eji vlade znanstveniki J,T-komis!je in tuji delegacijo, ki ’’ ' v Fur- ie nhicu 1 nlentarno deleg; iamii ul prizadete kraje »tuj učevanju potresnih 3mi pri pr°-je bil tudi p m Pojavov. Govor danosti in 2?“* «f Prebivalstvn v f >' k.‘ J0 Prizadeto Sloveniji dobiva 'w‘111 Beneški Vladn.mkS^ 0 tem važnem m zakonskem odloku so u- •iliimiaiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiriiiiiiamiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiJiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiii SODELOVANJE MED ITALIJO IN SFR JUGOSLAVIJO Podani in Minic sprejela Joviča in Maccotto RIM, 17. — Zunanji minister posl. Forlani je v Farnesini sprejel jugoslovanskega veleposlanika dr. Joviča. V prisrčnem razgovoru sta, kot poroča agencija ANSA, med drugim razpravljala zlasti o nujnosti pospešenja italijansko - jugoslovanskega sodelovanja za zaščito Jadranskega morja pred onesnaženjem. Minister Forlani je veleposlaniku Joviču izrazil trden namen italijanske vlade, da pride čimprej do sporazumne izdelave programa, ki naj ga skupno izvajata obe državi v skupnem cilju zaščite voda in 0-balnih področij Jadrana pred kakršnim koli onesnaženjem in okuže-njem. Agencija ANSA sporoča tudi, da je v Beogradu jugoslovanski minister za zunanje zadeve Miloš Minic danes dopoldne sprejel italijanskega veleposlanika v Beogradu Wal-terja Macotto, s katerim sta v prisrčnem razgovoru obravnavala med drugim nekatera aktualna mednarodna vprašanja skupnega interesa za obe sosedni državi, med katerimi tako imenovani dialog sever -jug in položaj v Sredozemlju. Sodelavec Primorskega dnevnika v Rimu Roberto Pippan je danes zastavil predsedniku senatne komisije za zunanje zadeve sen. Italu Viglianesiju nekaj vprašanj v zvezi s sporazumom v Osimu o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Na vprašanje kakšen pomen pripisu-, je ratifikaciji osimskega sporazuma, za katero je vlada že sprejela ustrezni zakonski osnutek kot enega prvih aktov svojega delovanja, je sen. Viglianesi dejal, da je pomen tega sporazuma vsebovan v preambuli k sporazumu samem kjer je poudarjeno, da je sporazum narekovala želja po sodelovanju in dobrem sosedstvu med Italijo in Jugoslavijo in da je zato sredstvo miru in varnosti v Evropi. Na vprašanje v kolikšnem času je predvidena popolna aplikacija sporazuma, je sen. Viglianesi odgovoril, da bi roki za njegovo aplikacijo ne smeli biti dolgi. Ugodno mnenje parlamenta za njegovo ratifikacijo lahko pride v nekaj mesecih. razen če ne bi bili zbornici zavzeti z drugim; neodložljivimi problemi. Na vprašanje kakšne perspektive se odpirajo z izvajanjem sporazuma pa je sen. Viglianesi odgovoril, da predstavlja sporazum nedvomno o-snovo za širše gospodarsko sodelovanje. Na zadnje vprašanje v kakšni meri sporazum jamči zaščito pravic manjšin glede na to, da je to vprašanje v vladnem besedilu zakonskega osnutka zelo splošno, je sen. Viglianesi navedel člene in priloge, ki obravnavajo to vprašanje in iz- Jadranu, v Gradež, Lignano, Bibio-ne in desolo. Do včeraj jih je prišlo v te kraje okrog 15 tisoč. Danes pa je prišlo nadaljnjih več tisoč beguncev, ki so jih nastanili v hotelih in v manjših hišah. Pred županstvi v obmorskih mestih je vedno mnogo ljudi, ki čakajo, da bodo opravili formalnosti o začasni nastanitvi. Vladni komisar Zamberletti se je danes srečal s predstavniki sindikalne federacije, s katerimi je obravnaval vprašanje zaposlitve in delavcev, katerih družine se morajo izseliti v varne kraje. Sindikati so že včeraj naslovili na delavce poziv, naj ne zapuščajo svojih krajev in delovnih mest, da bodo tako prispevali k izboljšanju položaja na prizadetem območju. Na današnjem srečanju z vladnim komisarjem so sindikati zahtevali da mora poskrbeti, da bodo imele javne storitve prednost, za strogo nadzorstvo nad varnostjo in zdravstvom ljudi, ureditev široke mreže socialnih in zdravstvenih središč, u-porabo vojakov pri odstranjevanju ruševin, da se prihranita delovna sila in denar za obnovitev. Poleg tega so sindikati zahtevali podaljšanje dopolnilne blagajne za delavce, ki so ostali brez dela zaradi potresa, ugodnosti pri plačevanju IVA, ki zapadejo 30. septembra, začasno zaposlitev brezposelnih delavcev in takojšnjo razlastitev zemljišč, na katerih je treba čimprej postaviti montažne hiše. Medtem so se danes nadaljevala delà pri odstranjevanju ■ ruševin in usadov, ki so zaprli ceste in železnico na potresnem območju. Z lepim vremenom so lahko posebne skupine delavcev delale na hribovskih pobočjih nad cestami in nad železnico, da preprečijo nove usade. Pri tem delu veliko pomagajo vojska in gasilci. prizadetem območju Furlanije in Beneške Slovenije. Predsednik poslanske komisije za kmetijstvo je sklical za jutri sejo, na kateri bo komisarjem poročal o obisku, ki ga je skupno s parlamentarno delegacijo opravil v Furlaniji. Na seji bodo začeli razpravljati, v okviru reševanja vseh gospodarskih vprašanj na prizadetem območju, o ukrepih, ki bi jih morala vlada v najkrajšem času sprejeti tudi na kmetijskem področju, da se omogoči gospodarski in socialni preporod prizadetega prebivalstva. Vsedržavna kmečka zveza pa je poslala predsedniku vlade Andreottiju brzojavko, v kateri zahteva takojšnje zasilne posege v korist furlanskih kmetov, ki jih je pories tako hudo prizadel. V tej zvezi kmečka zveza še posebno poudarja zah- tevo po čimprejšnji gradnji novih naprav za konzerviranje kmetijskih pridelkov in gradnjo hlevov za govedo. Posebne delovne skupine so že začele pripravljati stavbišča, na katerih bodo začeli kmalu postavljati montažne hiše in lesenjače za ljudi, ki so ostali v svojih krajih, predvsem pa za delavce, ki so zaposleni v bližnjih tovarnah. Delavce, ki so se skupno z družinami izselili v obmorska mesta, pa bodo vozili na delo z avtobusi. Volitve na Švedskem STOCKHOLM, 17. - šest milijonov Švedov bo v nedeljo izvolilo nov parlament. Prvič pu 44 letih je socialistična vlada v nevarnosti in ni izključeno, da jo utegne zamenjati zmerna koalicija. Sedanjo vlado Olofa Palmeja so podpirali komunisti, vendar je imela samo polovico glasov v zbornicah. Zato so večino zakonov odobravali z žrebanjem. Po zadnjih anketah naj bi levičarska koalicija prejela 48,9 odstotka, desnica pa 48,5 od sto. RIO DE JANEIRO, 17. - Bivši portugalski diktator in predsednik vlade Marcelo Caetano se ne namerava vrniti v domovino kot je storil general Antonio Spinola. Caetano je v razgovoru z urednikom časopisne agencije ANSA poudaril, da so govorice o njegovem povratku le «fantazije nekega časnika» in dodal, da bo ostal v Riu, kjer poučuje na neki zasebni univerzi. OB TREH BO VSA KITAJSKA ZASTALA ZA TRI MINUTE Danes popoldne v Pekingu svečani pogreb Maocetunga PEKING, 17. - Natančno ob treh popoldne bo en milijon ljudi na Trgu Tien An Men ter 800 milijonov Kitajcev na svojih delovnih mestih, trgih in vaseh, šolah in delavnicah pozdravilo na zadnji poti umrlega predsednika in revolucionarja Maocetunga. Peking je pripravljen na pogrebno svečanost. Skupine delavcev so prepleskale table s Maovimi citati, na glavnem mestnem trgu pa so Poleg današnjih vladnih ukrepov, pripravljene tribune za oblasti in pristojne parlamentarne komisije predstavništva ki bodo prispela iz pripravljajo nove_ ukrepe za omili- celotne Kitajske. Kot je znano se tev gospodarske škode na celotnem pogreba Maocetunga na izrecno že- ljo pekinških oblasti ne bodo udeležili tudi gostje. Nedaleč od trga pa se je pojavil še nov napis z zadnjim citatom Maocetunga. Nobenega dvoma ni, da je njegovo 0-bjavo zahtevala radikalna skunina, ki jo vodi Maova vdova Čang čing: «Delate socialistično revolucijo in ne veste, kje je buržoazija: prav znotraj komunistične partije. Kajti voditelji, ki so stopili na pot kapitalizma so še na tej poti.» Citat je povzet iz Maove izjave po padcu Teng Hsiao Pinga, takoj po pogrebu Čuenlaja. Pogrebna svečanost bo razmero- It IIIIHIIIIIIII II I ril II llllll II IIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiii titilli |l MIIHIMIIIIUIIII 111,111111111 IliMlIlIHIItllHIIItllll IIIIHIIIIIIII 11 II II II lil ll|l|lllllllliaiaillllllliailllllllllllllllll||lllll| Na včerajšnji izredni seji je vlada odobrila zakonski odlok, ki določa novo izredno podporo prizadetim krajem po potresu v Furlaniji in Beneški Sloveniji v višini 163 milijard lir. Denar bo vlada dobila s podražitvijo stavnega listka «Totocalcio» za 50 lir in z uvedbo «enkratne pristojbine» na avtomobile in druga z/a-sebna prevozna sredstva. Zakonski odlok daje izrednemu komisarju za prizadeta območja Zamberlettiju večje pristojnosti, tako da bo lahko odločal ne samo o socialni podpori prizadetemu pre- razil željo po hitri premostitvi bi- _ ____ rokratskih postopkov za sprejem in ! bivalstvu, temveč" tudi 0 obnosit 'izvajanje sporazuma. ‘ "T vi porušenih krajev. Z lepim vremenom je včeraj tudi oživelo delo v vseh prizadetih krajih po potresu. Medtem ko se ženske, otroci in moški nesposobni za delo selijo v varne kraje ob morju, delovne skupine odstranjujejo ruševine in čistijo ceste in železnico. Začeli so že pripravljati stavbišča, ila katerih bodo postavili montažne hiše in lesenjače za ljudi, ki sc ostali v porušenih krajih. Obe ma skromna. Ni še znano, ali bo kdo govoril ali pa bodo samo brali Maove misli. Vsekakor bodo ceremonijo oddajali neposredno po radiu in televiziji. V ta namen so na delovnih mestih, v šolah in na ulicah vseh kitajskih mest in vasi namestili zvočnike. Natančno ob treh se bo delo na Kitajskem ustavilo za tri minute. Tedaj bodo zatulile ladijske, tovarniške in železniške sirene. To bo zadnji pozdrav kitajskih delovnih ljudi «velikemu revo lucionarju, voditelju in učitelju». Zapisali smo, da je na Trgu Tien An Men vse pripravljeno. Pred palačo ljudske skupščine se vije vrsta ljudi, ki se gredo poklonit Maove-mu truplu. Krsto bodo odstranili verjetno že ponoči, kajti vrata ljudske skupščine bodo ob mraku zaprli. Na stenah «prepovedanega mesta» pa so postavili, poleg velikega Maovega črno-belega portreta še slike Marsa, Engelsa, Lenina in Stalina. Komentatorje je po zadnjih noie mikah v zvezi z zavrnitvijo sožalnih brzojavk sovjetske in drugih vzhodnoevropskih komunističnih partij to krat zanimala objava, na vidnem .mestu, brzojavke Komunistične par-j ti je Poljske (v izgnanstvu) Zdi se, socialdemokratskih vrstah še bolj j da gre za skupino poljskih statini azburkane. Predviden je sklic stov, ki so se pred leti zatekli v sèje CK PSDI.' I Albanijo. Enkratna pristojbina na avtomobile RIMr 17. — Po izjavah finančnega ministra Pandolfija bodo enkratno pristojbino na avtomobile pobrali na osnovi zakonskih določil iz leta 1974. To pomeni, da enkratne pristojbine ne bodo plačali lastniki malih avtomobilov, ki imajo do 10 fiskalnih konjskih moči. Od 11 do 13 konjskih moči se bo plačalo 15.000 lir, od 14 do 16 30 tisoč lir, od 17 do 20 50.000 lir, od 21 do 40 200.000 lir. Za moč-nejše avtomobile, ki imajo več j kot 40 fiskalnih konjskih moči, pa bo enkratna pristojbina znašala višino letne takse. Na podoben način bodo obdavčili tudi motorna kolesa od 250 kub. cm navzgor, motorne čolne in zasebna letala. Pristojbino bo treba plačati v 30 dneh po vstopu v veljavo zakonskega odloka. To pomeni, da jo bo treba plačati najkasneje do 18. oktobra. Avtomobilisti bodo pristojbino plačali na ekoči račun avtomobilskega kluba ACI. Odrezek položnice bo moral avtomobilist imeti vedno pri sebi, da ga bo lahko pokazal nadzornim organom. Zakonski odi k predvideva tudi stroge kazni za tiste, ki ne bodo plačali «enkratne pristojbine». V Alenali proces proli fašističnim policijskim agenlom ATENE, 17. — Pred atenskim kazenskim sodiščem se je danes začel proces proti številnim krvnikom zloglasnega režima polkovnikov. Med obtoženci so namreč policijski poveljnik Vasilios Lambros in fijegovi glavni sodelavci. Vsi so obloženi, da so protizakonito zaprli v ječo na desetine nasprotnikov režima polkovnikov, da so mučili na desetine ljudi in da so z zverinskim pretepanjem pohabili vsaj sto političnih jetnikov. Proces se bo predvidoma končal čez nekaj dni. Za kazniva dejanja, katerih so obtoženi bivši policisti, grški kazenski zakonik predpisuje do pet let zaporne kazni. Zaplelcna vloga lerorisla Carlosa nem mobilizirajo v vsej Furlaniji razpoložljivo delovno silo, da bodo čimprej spravili pod \tarno streho čim več ljudi. V tej zvezi je bil ' včeraj sestanek med vladnim komisarjem Zamberlettijem in predstavniki sindikalne federacije. V Italiji se pred obnovo dejavnosti parlamenta nadaljuje notranje razčiščevanje v strankah. V PSI snuje De Martino zavezništvo nasprotnikov sedanjega vodstva, medtem ko so vode v BEOGRAD, 17. — Iz jugoslovanskega glavnega mesta poroča agencija ANSA, da je ozadje domnevne prisotnosti mednarodnega terorista «Carlosa» v Jugoslaviji le del nerazumljivega manevra ameriške policijske službe FBI. ANSA se sklicuje na pisanje «Borbe» in trdi, da so baje iz ZDA o-pozorili na bivanje terorista v Beogradu nekaj dni pred ugrabitvijo letala TWA. ki so ga zagrešili ustaši. Po teh informacijah naj bi FBI pomagala ustašem pri ugrabitvi letala. Namigujejo celo na možnost, da so agenti FBI bili na krovu letala in da je smrt policista v New Yorku zgolj «incident na delu». Po teh informacijah naj bj ZDA izkoristile lažno prisotnost «Carlosa» v Beogradu kot «psihološko protiutež» za teroristična dejanja ustašev. LIMA, 17. — Perujska odvetniška zveza je sklenila, da bo predlagala mehiškega predsednika Louisa E-cheverrio za kandidata za Nobelovo nagrado za mir. V svojem sporočilu zveza utemeljuje svoj predlog s sklicevanjem na velike zasluge, ki jih Echeverria ima za razvoj Mehike, neuvrščenih in sveta na splošno. TRŽAŠKI DNEVNIK V ZBIRNEM CENTRU V DIJAŠKEM DOMU SPET OŽIVELO DELO BENEŠKA SLOVENIJA ZNOVA POTREBUJE NAŠO VSESTRANSKO IN HITRO POMOČ Že danes bosta dva poltovornjaka odpeljala v Čedad in od tam v razne kraje večjo količino živil, oblačil in drugega blaga - Srečanje med predstavniki solidarnostnega odbora v Trstu in koordinacijskega odbora iz Beneške Slovenije Iskreno smo upali in želeli, da bo / Beneški Sloveniji po štirih mesecih od usodnega 6. maja vse povsem drugače, da bodo ljudje preskrbljeni z vsem potrebnim za življenje in predvsem, da bodo pod streho, pa čeprav zasilno in začasno. Toda nepojmljivo in absurdno birokratsko ravnanje deželnih'oblasti in novi potresni sunki, ki so porušili in uničili- še tisto, čemur je prvi potres prizanesel, so to preprečili ter znatno poslabšali položaj. Zato se v teh dneh tudi pri nas ponavljajo prizori, kakršne smo bili vajeni videti prve tedne po majskem potresu, prizore, ki po eni strani dokazujejo zavzetost in napore naše skupnosti na Tržaškem in Goriškem, da bi čim bolj olajšali življenjske pogoje prizadetemu prebivalstvu Beneške Slovenije, po drugi strani pa so, kot rečeno, dokaz, da se je položaj vidno poslabšal in da moramo spot govoriti o najnujnejši pomoči. Kakor vidimo na zgornji sliki, so v osrednjem zbirnem centru v Dijaškem domu včeraj spot začeli z delom. Spiet se je začelo nalaganje raznih potrebščin, ki so jih zbrali v veliki nabiralni akciji v mestu in vsej okolici, na tovornjake, ki bodo danes navsezgodaj odpeljali v Čedad in od tu naprej v Bardo in sosednje kraje. Mladinke in mladinci so ves dan sortirali oblačila za ženske, moške in otroke, odeje in podobno, ki jih bodo razdelili ljudem, ki so še ostali v porušenih krajih. S temi potrebščinami bodo odpeljali v Beneško Slovenijo tudi večjo količino živil. Skupno so namreč sinoči naložili v Dijaškem domu nad tri stote živil, ki naj bi za teden dni zadostovala za 200 ljudi. Sklep za to novo pošiljko, ki predstavlja za prizadete ljudi, ki kljub skrajno dramatičnemu položaju še vztrajajo na svoji zemlji, ne le materialno, temveč tudi moralno pomoč, je sprejel tržaški solidarnostni Ddbor za pomoč žrtvam potresa v Beneški Sloveniji, ki tudi vodi zbirni center v Dijaškem domu. Solidarnostni odbor se je sinoči sestal v Dijaškem domi s predstavnikoma koordinacijskega odbora iz Beneške Slovenije Dinom Del Medicom in prof. Viljemom Čemom, ki sta orisala položaj v prizadetih krajih ter orisala trenutne najnujnejše potrebe. Potem ko so razpravljali o da-našnj.jD0šiljki, kateri bo v ponede-lJSS£*«ffila druga, so govorili, o po- ts«S»-~ust.rezne namestitve ljiidi iz Beneške Slovenije, tako tistih, ki so ostali in ki bi jim bilo treba zagotoviti prikolice ali podobne rešitve, kot tistih, ki so zapustili ali zapuščajo svoje kraje in za katere bi bilo treba poskrbeti začasen dom tudi v naših krajih. Od tu poziv vsem, ki imajo prikolice ali ki bi lahko sprejeli na svoj dom družine iz prizadetih krajev, da se zglasijo v Dijaškem domu. Poziv objavljamo na 1. strani. Furgona z raznimi potrebščinami bosta odpotovala proti Čedadu ob 7. uri. Seja dolinskega občinskega sveta Sinoči se je na županstvu v Dolini sestal občinski svet. Številni svetovalci so v svojih posegih nakazali razna priporočila in vprašanja o perečih problemih. V nadaljevanju seje so poleg drugih točk, o katerih bemo še obširneje poročali, soglasno odobrili obračun za finančno leto 1975, katerega preostanek znaša 95.715.125 lir. Ta preostanek je bil skoraj v celoti vključen v proračun za letošnje leto. Seja se je zaključila z imenovanjem proučevalne komisije o decentralizaciji, kateri bo načeloval župan ali njegov namestnik. V. L. ZAHVALA Podpisani se toplo zahvaljujem kolegom iz učiteljišča A. M. Slomšek, ki so mi v sredo zvečer priredili tako prijeten in prisrčen poslovilni večer v Bazovici. Njim v zahvalo bom prispeval za hudo prizadete brate v Beneški Sloveniji. prof. Franc Škerlj Prihodnji teden bomo pomaknili kazalce za eno uro nazaj Od nedelj®, 26. septembra zopet v veljavi sončna ura Letošnja turistična sezona je bila kratka in neuspešna - Le manjše spremembe v voznem redu vlakov - Kako bo z letalsko progo Ronke - Dunaj? .■B Dekleta spravljajo blago, ki ga bodo danes odpeljali v Benečijo. fliiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiu BLIŽA SE NOVO ŠOLSKO LETO Pri nakupu šolskih je treba globoko seči knjig v žep Za nove učbenike za prve razrede višjih srednjih šol je treba odšteti tudi nad 70 tisoč lir - Italijanske knjige najdražje Po razmeroma mirnih poletnih mesecih je v teh dneh v Tržaški knjigarni vse bolj živo. Na pragu je novo šolsko leto in treba je čimprej poskrbeti za najnujnejše šolske potrebščine in seveda v prvi vrsti za šolske knjige oziroma učbenike. Prav te knjige pa predstavljajo pereče vprašanje, kateremu je treba v najkrajšem času najti primemo rešitev. V tem kratkem zapisu se ne bi radi spuščali v analizo predpisanih učbenikov ter presojali njihovo kvaliteto (o čemer bi sicer bilo treba čimprej temeljito spregovoriti); radi bi le nekoliko osvetlili finančno plat vprašanja. Nobenega dvoma ni, da morajo danes — pred začetkom šolskega leta — starši ali dijaki globoko seči v svoje žepe. že površen račun nam namreč pove, da je treba za učbenike in najosnovnejše šolske potrebščine potrositi najmanj 50, 60 tisoč lir in celo nad 70 tisoč lir. Res je sicer, da na določenih šolah dijakom pomagajo pri nakupu knjig, stvenega liceja stane na primer nič manj kot 10 tisoč lir. Prva dva dela — za 3. in 4. razred pa staneta po 6. tisoč lir. To pa so tudi učbeniki, ki jih za to odgovorni profesorji najpogosteje zamenjujejo in s tem nehote onemogočijo dijakom, da bi jih po nižji ceni kupovali iz druge roke. Zaradi visoke cene marka so letos precej dražje tudi nemško knjige, ki jih uvažajo iz Nemčije. «Deutsche Sprachlehre fiir Auslander» (tretji del) stane na primer 7.700 lir. Ogledali smo si sezname predpisanih knjig in pri tem zabeležili nekaj čudnih primerov. Za prvi razred učiteljišča so predpisane 4 italijanske knjige, za katere je treba skupno odšteti nad 20 tisoč lir. Ne upamo si trditi, da omenjene knjige niso potrebne, zdi pa se nam, da je mogoče izbrati tudi na tak način, da bo potrebno manj knjig in da bodo stale manj. Navsezadnje se nam ne zdi mogoče, da bodo med letom obravnavali snov vseh 320° strani. V nekem drugem razredu s..io opa- a kljub temu ostaja dejstvo, da šol- žili, da se bodo slovensko slovstvo ske kniige in nasploh stroški za šolanje (posebno če je v družini več otrok) občutno težijo na družinsko bilanco. V Tržaški knjigarni smo se nekoliko pozanimali, kakšne so letos cene učbenikov in koliko je treba v poprečju plačati pred začetkom šole. Najhuje je na višjih srednjih šolah. Za prve razrede je treba na vseh zavodih potrositi najmanj 50 tisoč lir (na učiteljišču približno 70 tisoč). In tu so vštete le obvezne knjige. Poleg teh so za vsakega dijaka neobhodno potrebni pravopisi, slovarji, likovne potrebščine im drugo. Za italijanski in slovenski pravopis je treba odšteti skoraj 15 tisoč lir, za italijansko - slovenska slovarja 17 tisoč lir in podobno seveda še za ostale jezike (angleščino, nemščino in latinščino). Za 10 navadnih zvezkov je treba vsaj 3 tisoč lir, za šestilo dva ali tri tisoč, za torbo 10 tisoč ali celo več. Z naštevanjem bi lahko še nadaljevali in seveda bi nam to le potrdilo, da so šolski stroški neprimerno visoki. Tudi, ko govorimo o nižji srednji šoli, je stvar precej podobna, saj so cene knjig le malo nižje. Izmed vseh učbenikov so najdražje italijanske knjige in antologije. Zgodovina italijanskega slovstva (Salinari Ricci) za 5. razred znan- ZA SOLIDARNOSTNO AKCIJO Z ŽRTVAMI POTRESA ČLANOM POLETA IN OPENCEM! Odbor športnega društva Polet je na svoji seji proučil položaj, ki je nastal po zadnjem potresu na potresnem območju Furlanije in Beneške Slovenije. Odbor izraža vso svojo solidarnost z ljudmi tega področja, ki so sredi dela za obnovo svojih vasi in domačij doživeli nov udarec, zaradi katerega so se skupno s hišami in domačijami zrušili tudi njihovi upi, da bi si še pred zimo postavili streho nad glavo. V tem dramatičnem trenutku, ko poleg vsega obstaja tudi resna nevarnost, da ljudje zapustijo svojo zemljo in odidejo v emigracijo, poziva odbor Poleta vse svoje člane in Opence sploh, da ponovno priskočijo na pomoč žrtvam katastrofalnega potresa in tako ne samo moralno, temveč tudi material- no izrazijo svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom. Odbor ŠD Polet poziva tudi ostala športna društva v zamejstvu, da se na svojih področjih samostojno vključijo v akcijo človeške solidarnosti s prizadetim prebivalstvom Beneške Slovenije. Prispevki za žrtve potresa se sprejemajo v krožku ŠD Polet v Konkonelski ulici št. 1 med 16. in 21. uro, pri Ediju Sosiču v Openski hranilnici in posojilnici (med običajnimi uradnimi urami) in pri odbornikih, oziroma pooblaščenih članih ŠD Polet. Zbrana vsota denarja bo izročena Koordinacijskemu odboru za pomoč žrtvam potresa v Beneški Sloveniji. Odbor ŠD POLET učili s pomočjo dveh učbenikov in sicer Kosovega ter Janež - Ravbarjevega. Skupno knjigi staneta nad 10 tisoč lir in tudi to se nam zdi preveč. Zaradi vsega tega bi morda bilo umestno, da bi nekateri profesorji pri določevanju knjig za novo šolsko leto nekoliko upoštevali tudi finančno plat vprašanja. Menimo, da ne bi bilo težko poenotiti uporabe določenih učbenikov, tako da b; dijakom omogočili nakupe iz druge roke. Kar se tiče podpor dijakom, je treba" omeniti;.' da • vse "okoliške občinske uprave popolnoma krijejo stroške za knjige. V tržaški občini je zadeva drugačna, saj občina .pcr maga le nekaterim manj premožnim. Za dijake višjih srednjih šol daje država nekaj knjižnih bonov — lani jih je za vse zavode bilo komaj nekako nad 50. Ti knjižni boni so v višini 15 tisoč lir in mislimo, da ni treba posebej poudarjati, da je ta vsota zadostna le za knjige iz dveh predmetov. Nazadnje naj še omenimo, da je letos precej dijakov v Tržaški knjigarni pravočasno rezerviralo učbenike. Rezervacij dijakov višjih šol je bilo skoraj 170, medtem ko je bilo rezervacij dijakov nižjih srednjih šol nad 130. Obenem pa še obvestilo: šolske knjige si je treba čimprej nabaviti, kajtj v knjigarni bo kmalu zmanjkalo nekaj učbenikov in zdaj je še čas za naročila. Čez teden dni,- v noči med soboto, 25. in nedeljo, 26. septembra, bomo pomaknili kazalce za uro nazaj. Po 119 dneh legalne ure bo stopila zopet v veljavo sončna ura. Tradicija je že, da se s prehodom od legalne na sončno uro uradno zaključi turistična sezona, ki je bila letos dokaj kratka in neuspešna. Le v juniju in v juliju smo imeli lepo vreme, medtem ko je zadnja dva meseca stalno deževalo. Ko je torej že vse kazalo, da si bo italijansko gospodarstvo opomoglo s turistično sezono, saj je bil začetek poletja zelo ugoden in so tujci trumoma navalili v Italijo tudi zaradi nizke vrednosti lire, so se vremenske razmere poslabšale in v drugi polovici poletja so v vseh turističnih središčih zabeležili nenavadno nizek obisk. Čeprav se sezona še ni končala, napovedujejo za prihodnje leto nove podražitve gostinskih uslug. Gostinci trdijo, da je v Italiji turistična sezona prekratka, da bi lahko krili vse stroške za upravljanje svojih obratov. To vprašanje bi lahko rešili le, če bi po velikih industrijskih obratih razdelili dopuste preko nekaj mesecev, vsaj od junija do septembra, namesto, da bi jih nakopičili v petnajstih dneh sredi avgusta, ko so obrati zasedeni tudi zaradi prihoda tujcev. Dejansko v Italiji predsezone in posezone ni, če izvzamemo obisk zahodnonemških in avstrijskih turistov. Istočasno s sončno uro bo začel veljati tudi novi vozni red železnic; zimski vozni red bo ostal v veljavi do 21. maja prihodnjega leta. Za Trst železniška uprava ne napoveduje posebnih novosti, če izvzamemo tehnične spremembe v voznem redu: po nekaj minut za krajevne vlake, za nekatere mednarodne zveze pa več. Vsekakor nismo še prejeli uradnega zimskega voznega reda. Kot kaže ne bo sprememb niti v voznem redu letal z ronškega letališča, če izvzamemo polete na Dunaj. Ni namreč še znano, če bo družba Alitalia ugodila želji tržaških gospodarskih krogov in vzdrževala to progo, tudi pozimi, ali pa jo namerava z jesenjo ukiniti, kot je to naredila že lansko leto. Seja slovenske komisije KP1 Posvetovanja v zvezi z globalno zaščito Pod predsedstvom deželnega svetovalca Dušana Lovrihe se je sestala deželna slovenska komisija KPI. Seje sta se udeležila tudi senatorka Jelka Gerbec, posl. Antonino Cuf-faro in načelnik deželne svetovalske skupine KPI Mario Colli. Komisija je obširno razpravljala o položaju po katastrofalnem potresu, ki je prizadel poleg Furlanije tudi obširna področja Beneške Slovenije in Rezije. V tej zvezi bo prizadeto področje obiskalo odposlanstvo parlamentarcev, deželnih svetovalcev in partijskih delavcev, ki specifično sledi- Danes praznuje 60. rojstni dan NIKO ŠKAMPERLE Svojemu bivšemu dolgoletnemu predsedniku čestita prosvetno društvo «Slavko Škamperle». uiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia POTREBNO JE LEPO VREME IN SONCE V Bregu so nekateri že začeli s trgatvijo zaradi hude gnilobe Na Krasu se obeta lepa letina ■ Belega več kot črnega Skoraj neverjetno se nam je zdelo, ko smo včeraj v Bregu, pri Ma-čkoljah, Borštu in Dolini zapazili, da so se nekateri vinogradniki že lotili trgatve. Gre sicer za redke primere in je znano, da se začne trgatev najprej na Kolonkovcu, v Miljskih hribih in v Bregu, vendar se nam zdi, da je še prezgodaj. Zakaj so letos začel; tako zgodaj? Zaradi gnilobe. «Kar naberemo, naberemo, sicer ne bi ostalo skoraj nič.» Zgodnje trgatve so se lotili tisti, ki imajo manj trt in ki jim je napravila gniloba največ škode. Gnilobe se bojijo tudi drugi vinogradniki, vendar upajo, da bo nehalo deževno vreme in da bomo vsaj zadnje tedne pred tagatvijo imeli sončne dneve, «štiriindvajset ur na štiriindvajset bi moralo sijati zdaj sonce,» nam je včeraj dejal kraški vinogradnik. Kjer so trte bolj polne grozdov, zori grozdje bolj počasi, najbolj pozen pa je teran. V Bregu, tako so nam povedali kmetje, dozoreva letos grozdje skoraj dva tedna prej kot druga leta, s trgatvijo pa bodo začeli ob koncu prihodnjega tedna. Tako tudi v Miljskih hribih, nato pa na Krasu, kjer ne opažajo do sedaj še toliko gnilobe kot v Bregu. Povsod začnejo s trgatvijo najprej tisti, ki imajo manj trt. Tako povlečejo za seboj še druge, čeprav vs; vedo, da je vsaka ura sonca pred trgatvijo zlata vredna. Na Krasu se obeta kar dobra vinska letina. Trte so dobro obrodile. Tisti, ki je skrbel za trte ali pa ima mlade trte, bo imel precej lepega grozdja. Bilo pa je precej dela in skrbi. Suša ni napravila škode, bila pa je velika nevarnost peronospore zarad; rose. «Osemkrat smo škropili. Belega bo več kot poprečno, črnega pa nekoliko manj, ker smo imeli točo, ko je trta cvetela.» Tako nam je dejal kmet v Saležu. «Kako je z obdelovanjem?» «Zdaj je dosti lažje kot pred leti, ker imamo freze in druge stroje.» «Kaj pa s prodajo?» «Odpreti moraš osmico in imeti dobro kapljico, drugače ne gre, ker gostilničarji, razen radkih izjem, ne kupujejo vina od domačega kmeta. Pravijo, da je predrago.» «Predrago? Saj ga lahko tudi dražje prodajajo.» V nekaterih kraških gostilnah ga prodajajo v steklenicah. «Napiši,» mi pravi kraški gostilničar, ki prodaja tud; domače vino, «da bi morali naši vinogradniki ustekleničiti svoje vino in ga prodajati z etiketo. Nekdo je že začel in bo nadaljeval.» Kako pa bo z osmicami? Nekatere občinske uprave so že sprejele sklep, in se po tem tudi ravnajo, da izdajo dovoljenje samo za domači pridelek. Dovoljenja za o-smico ne dobi, kdor pripelje grozdje iz Furlanije, ali ga dobi celo iz južne Italije. jo problemom prizadetega slovenskega prebivalstva. Komisija je nadalje razpravljala o napovedani ratifikaciji sporazuma v Osimu, o katerem bo v kratkem glasoval parlament. Obravnavala je še vprašanje slovenskega gledališča. Posebej se je komisija lotila problemov, ki zadevajo globalno zakonsko zaščito in s tem v zvezi določba, da bodo v kratkem navezani potrebni stiki z demokratičnimi organizacijami in ustanovami manjšine z namenom, da se opravi potrebno posvetovanje v tej smeri. Danes se poročita LIDA LUSIZKI iti JANKO FURLAN Svojemu delovnemu tovarišu in njegovi izvoljenki želijo u-službenci ZTT ter uprave in u-redništva Primorskega dnevnika mnogo sreče na novi življenjski poti. Danes se poročita JANKO FURLAN iti LIDA LUSIZKI SPDT želi svojemu dolgoletnemu sodelavcu in soprogi mno-ao sreče na skupni poti. GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi danes, 18., in jutri, 19. t.m. LJUDSKO ZABAVO S PLESOM S to prireditvijo se zaključuje sezonska zabava na zadružnem vrtu v središču Bazovice. Ples bo na obširni ploščadi. Igral bo ansambel « Lojze Furlan » Dobrodošli bodo postreženi z jedmi na žaru in s pristno kapljico. Zadružniki STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom Repertoarna obveznost iz pretekle sezone Predstava veljavna za lanski abonma GEORGES FEYDEAU Champignoi ali vojak po sili (voudeville v treh dejanjih) Prevod Janez Negro Besedilo pesmi Miroslav Košuta Scena ing. Niko Matul Kostumi Ksenija Jeričevič Glasba Aleksander Vodopivec Plesi Janez Mejač Režija MARIO URŠIČ V petek, 24. septembra, ob 20.30 - Abonma red A - premierski. V soboto , 25. septembra, ob 20.30-- , Abonma red B • prva sobota po premieri. V ’ nedeljo, 26. septembra, ob 16. uri - Abonma red C - prva nedelja po premieri. Kino iimiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiimiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiMiiiuiiiiiuiiiiijiiiiiiiiiiimi IZZIVALNA DEJAVNOST DESNICE SE NADALJUJE Fašistični pobalini včeraj premazali sedež VZPI-ANPI Značilna gesla na stopnišču - Fašistični napisi tudi v Križu Fašistični mazači se v teh dneh neutrudno izživljajo s svojo značilno izzivaško dejavnostjo: na vseh koncih in krajih mesta in okolice puščajo svoje umazane sledove. Včeraj popoldne je bil na vrsti sedež partizanske zveze ANPI - VZPI v Ul. Crispi 3. Z že preizkušeno tehniko so se neznanci pritihotapili v notranjost poslopja ter vse stopnišče pritličja in prvega nadstropja premazali z gesli, kot «A morte i partigiani», «W fascismo» in podobnimi, zraven pa so dodali vrsto presekanih križev, simbolov skrajno fašistične, organizacije .«Europa civiltà». Pisava, je tržaški javnosti že dobro znana. , Začeli so na sedežu ARCI pred nekaj tedni, ..nato.; > so obiskali sedeže nekaterih strank, med temi sedež Slovenske skupnosti v Ul. Machiavelli, poleg tega pa se je veliko napisov pojavilo po zidovih tržaških ulic in trgov ter po raznih slovenskih vaseh. Ravno včeraj so se takšni izzivaški napisi pojavili tudi v Križu. Povsem jasno je, da gre za iste ljudi in vendar ni preiskovalcem doslej uspelo, da bi izsledili enega samega mazača, čeprav policijski organi zagotavljajo, da budno pazijo in raziskujejo. Pokrajinski odbor ANPI - VZPI, ki se je sinoči sestal na redni seji, je ostro obsodil ta nov primer izziva-škega mazanja zidov ter zahteval naj policijske sile in vladne oblasti odločno nastopijo proti fašističnim prevratniškim krogom. pekoče probleme italijanskega gospodarstva. Udeleženci sestanka bodo tudi razpravljali o deželni solidarnostni akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu, ki jo bo verjetno v kratkem sprožila enotna sindikalna federacija. Uvodno poročilo bo imel Mauro Gialuz, na sestanku, na katerem bo sodelovalo nad sto udeležencev, pa bo prisoten tudi načelnik odbora za mednarodne stike pri CGIL Aldo Bonacclni. Obvestilo ONAIRC Ravnateljstvo ustanove ONAIRC sporoča, da bodo v otroških vrtcih dne 20., 21. in 22. septembra od 8.30 do 12. ure sprejemali potrditev vpisa že vpisanih otrok in vpis novih za šolsko leto 1976-77. Do konca meseca bodo objavljeni seznami vpisanih otrok. Prošnje za oprostitev plačevanja šolnine bodo sprejemali do 12. oktobra. V torek v Borštu zasedanje CGIL V torek bo v srenjski hiši v Borštu zasedanje novega odbora tržaške delavske zbornice CGIL, katerega se bodo udeležili sindikalni tajniki raznih delavskih strok in aktivisti tovarniških svetov. Na sestanku bodo razpravljali o sindikalnih zahtevah, ki so jih pred časom enotno predložile vladi CGIL, CISL in UIL in ki zadevajo industrijsko pre-osnovo, novo davčno politiko .načrt za zaposlitev mladih in še druge - 'lili Do kdaj taki napisi? Odgovor pristojnim policijskim oblastem. Jutri v Sesljanu slikarski ex tempore Kot vsako leto, bo tudi jutri v Sesljanu že tradicionalni slikarski ex tempore «mare-pineta», katerega se lahko udeležijo tako poklicni kot amaterski slikarji. Žigosanje platen, ki se bo začelo danes v kam-pingu Pineta pri Sesljanu, se bo zaključilo jutri točno opoldan, nato pa se bo začelo tekmovanje, ki se bo zaključilo jutri točno ob 17. uri. Posebna komisija, sestavljena iz u-metnostnih kritikov in predstavnikov sesljanske letoviščarske ustanove, bo ocenila slike in proglasila zmagovalce, ki bodo prejeli lepe nagrade in pokale. Prosveta i ’ Komorni zbor Ulasbene matice prične z novo sezono v ponedeljek, 20. t.m., ob 20.30 v Ul. R. Manna 29 in vabi na prvo vajo vse tiste, ki bi želeli sodelovati v zboru. Razna obvestila SPDT prosi člane, ki se namerava jo udeležiti delovne akcije na potresnem področju Beneške Slovenije 10. oktobra, da javijo še dgnes, 18. t. m., na urad ZSŠDI tel. 31-119 svoje ime, telefonsko številko, delovno sposobnost in če razpolagajo ali ne z lastnim vozilom. Tržaški partizanski pevski zbor priredi družabno srečanje — piknik — dne 19. t.m. od 9 ure dalje na Taboru pri Vrabčah na Krasu (Sežana). Vabljeni so včlanjeni redni in podporni člani TPPZ s svojimi družicami. V primeru slabega vremena se bomo umaknili v šolske prostore. M1RAMARSKI PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 20.30 «Miramar-ski sen» (v slovenščini); ob 21.45 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini). Ariston Zaprto zaradi počitnic. Mignon 16.30 «Il ladro di Bagdad». Igra Sabu. Barvni pustolovski film. Nazionale 16.00 «Da mezzogiorno alle tre». Charles Bronson. Barvni pustolovski film. Grattacielo 16.30 « Savana violenta » (Drugi in še bolj pretresljiv). Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00, 18.20, 20.10, 22.15 «Racconti immorali». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni. film. Excelsior 16.00 «Il trucido e lo sbirro». Thomas Mikan, Claudio Cassi-nelli, Nicoletta Machiavelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «L'ultima donna». Michel Piccoli, Ornella Muti in Gerard De-pardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni, film. Ritz 16.00. 19.00, 22.00 «Novecento». Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film Bernarda Bertoluccija. Aurora 16.30 «Scandalo». Franco Nero in Lisa Gastoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi počitnic. Capito] 17.00 «I quattro del!Ave Maria». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni western film. Moderno 15.00, 18.00. 21.00 «Il gattopardo». Claudia Cardinale in Burt Lancaster. Barvni film. Filodrammatico 16.00 «Le giornate intime di una giovane donna». Prepovedan mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Il buono, il brutto, il cattivo». Clint Eastwood. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «Il braccio violento della legge - n. 2». Gene Hack-man in Fernando Rey. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Roma violenta». Maurizio Merli. Prepovedan mladim pod 14. letom. Barvni film. Astra 16.00 «Bambi». Barvni Walt Di-sneyev film. Abbazia 16.00 «Colpo alla metropoli-tana». W. Matthau, R. Shaw, M. Balsam. Barvna detektivka. Radio 16.00 «Porgi l’altra guancia». Terence HiR in Bud Spencer. ' Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 18. septembra IRENA Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.11 — Dolžina dneva 12.24 — Luna vzide ob 1.37 in zatone ob 16.20. Jutri, NEDELJA, 19. septembra VITOGRAD Vreme včeraj: Naj višja dnevna temperatura 20,6 stopinje, najnižja 12,8, ob 19. uri 18,2. Zračni pritisk 1013,9 rob narašča, vlaga 66-odstotna, nebo malo oblačno, veter severozahodnik 4 km na uro, padlo je 2,4 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 20,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 17. septembra 1976 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 83-letni Andrej Krajcar, 86-letni Armando Ghezzi,, 49-, letni Guerrino Iellusig, 67-letni Fran-1 cesco Uberti; 83-letni Pasquale An-| tonini, 55-letna Dorotea Dagnelut por. Zaccaria, 71-letna Narcisa De Santi vd. Sinigoi, 90-letna Teresina Scaramella vd. Oglió, 66-letni Guglielmo Corda, 57-letni Antonio Mi-loch, 67-letni Leo Valentini. športno društvo Primorje orga- nizira ples na odprtem. Danes, i na Balancu, od 20. do 24. ure j bo igral ansambel «The Lords». | ‘ DNE 17.9.1976 Ameriški dolar: debeli 839,50 drobni 820.- Funt šterllng 1460.— Švicarski frank 339.50 Francoski frank 171.— Belgijski frank 21.— Nemška marka 338.— Avstrijski šiling 46,90 Kanadski dolar 840.— Holandski florint 321.— Danska krona 137.— švedska krona 190.— Norveška krona 150.— Drahma: debeli 20,10 drobni 20,10 Dinar: debeli 41,50 drobni 41,50 DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Alabarda, Ul. dellTstria 7; Gri-golon, Alla Minerva. Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8;. Neri, Ul. Dante 7. MENJALNICA vseh tujih valut ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: teL št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: teL 226 165: Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: teL 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-slian: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono Andrej Krajcar Pogreb bo v ponedeljek, 20. ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Borštu. Žalujoči: hčere Andrejina, Marija in Angela z družino Boršt, 18. septembra 1976 PO OCENAH DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA ZA KMETIJSTVO PRIMERI BREZVESTNIH KUPČIJ OŠKODUJEJO PRIZADETE KMETE Tokrat so na vrsti poljski pridelki in živina ponovno prihaja na potresnem področju do gnusnih primerov «hijenskih» poslov. Brezvestni trgovci izkoriščajo tragedijo ubogega ljudstva, da za počene pare kupujejo poljske pridelke in živino. Že po majskem Potresu so zabeležili precej podobni!', primerov, a takrat so bile predmet Podlih kupčij nepremičnine, ki pa jih je izredni vladni komisar Zamberlet-ti pravočasno razveljavil. V tem pri. meru pa je vse težje, saj je kontrola skoraj nemogoča, ker si ubogi ljudje pod silo razmer sami postavljajo zanko za vrat. Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je izdal prve ukrepe za varstvo kmetov pred špekulacijami, prav tako bodo poskrbeli" za normalno žetev in trgatev. Deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) je pripravljena poskrbeti za prevoz grozdja In za uskladiščenje mošta v zadružnih kleteh naše dežele. ERSA bo tudi poskrbela za žetev koruze in bo Poslala na prizadeto področje več; kombajnov. Pridelek bodo uskladiščili in predelali v zadružnih središčih. Glede živine deželno odborništvo svetuje, da se živinorejci posvetujejo s pristojnimi organi, ker nastajajo nova zbirna središča za živino v furlanski in soški nižini in bi bila prodaja v takem primeru neprimerna. Odborništvo skuša tudi dobiti od zdravstvenega ministrstva dovoljenje, da se izkoristijo infrastrukture pro-seške postaje, ki lahko sprejme 2.000 glav goveje živine. Prizadeti se za vse te probleme lahko zglasijo tudi na občinskih u-Pravah. za družbeno koristne, z začudenjem in zaskrbljenostjo pa morata pri- 250 počitniških prikolic piemontske dežele za prizadeto področje Predsednik piemontskega deželnega sveta Sanlorenzo bo danes izročilna prizadetem področju 250 počitniških prikolic. To je prvi odgo-t'or na poziv, ki ga je predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Pittonj naslovil v če-^ ek italijanskim deželam, da priskrbijo izrednemu komisarju za po-resno področje čim večje število pre-Jtučnih hiš in počitniških prikolic. . bivališča so neobhodno potrebna !stim, ki morajo zaradi del ostati na prizadetem področju. Vprašanji lje svetovalcev Montatcona in Roncellija o bodočnosti Vile Prinz Tiskovni urad KPI sporoča, da s,a.v Preteklih dneh komunistična icinska svetovalca Monfalcon in Roncelii naslovila tržaškemu županu n odborniku za ckonomat vpraša c.ie o bodoči uporabi velikega par ka Vile Prinz na Greti. kjer je v KD prire ... praznik prijateljstva. Komuni-, iena svetovalca ne nasprotujeta a um pobudam, ampak jih imata začetku meseca tržaška el la Danes se v Velenju poročita CVETA PLAZNIK ifi EGIDIJ SMOTLAK Obilo sreče na življenjski P°h jima žele pevci zbora Va-lentin Vodnik. pomniti, da je pred kratkim tržaški župan odrekel rajonski konzulti za Rojan in Greto možnost, da spremeni omenjeni park v rekieaktivne namene, za katere se je zavzele tudi okrajno šolsko didaktično ravnateljstvo. Praznik, ki ga je priredila KD dokazuje, da je park v dobrem stanju in da ga lahko v najkrajšem času odprejo meščanom. Drugi problem zadeva stanje same Vile Prinz, ki jo občina v zadnjih časih izredno zanemarja, saj gre za važno arhitektonsko stavbo, zaradj česar bi jo bilo treba v najkrajšem času popraviti in preurediti. Komunistična svetovalca zaključujeta svoje vprašanje z o-strimi kritikami na račun župana, ki je lani sekciji KPI z Grete in iz Rojana odrekel park Vile Prinz za organizacijo festivala komunističnega tiska. Zato pozivata občinski odbor naj v prihodnosti enako postopa z vsemi političnimi strankami in družbenimi silami glede uporabe javnih prostorov. URNIK RIŽARNE Rižarna je ob delavnikih odprta od 10. do 19.30. Ob ponedeljkih je zaprta, ob praznikih in nedeljah pa je odprta od 9. do 13. ure. Priziv proli previsokim kmečkim prispevkom za zdravstveno oskrbo Neposredni obdelovalci, ki se aktivno ukvarjajo z obdelovanjem svojih posestev, so dobili letos že dvakrat davčne kartele in višina odgovarjajočih prispevkov postaja vedno izdatnejša. Aprila letos so morali kmetje poravnati dodatni prispevek za leto 1975, sedaj pa so jim dostavili redno davčno kartelo za leto 1976. Vendar v skladu z zakonskimi določili lahko ravnodušno sprejmemo le povišek zavarovalnega prispevka za pokojninski sklad, ker so se povišale tudi minimalne pokojnine. Brez nobene zakonite osnove pa je visok povišek prispevka za zdravstveno oskrbo. Zato pozivamo vse zainteresirane družinske poglavarje, naj se čim-prej zglasijo v uradih patronata Kmečke zveze INAC v Ul. Cicerone 8/b (tel. 62-785) in prinesejo davčne kartele zadnjih dveh let, da se pravočasno vloži priziv vladnemu komisarju, na ministrstvo za delo v Rimu pa bodo naslovili ustrezno sindikalno zahtevo. ŠD BREG vabi danes, jutri in v ponedeljek v Dolino na ŠPORTNI PRAZNIK Danes od 20. do 24. ure ples z ansamblom «Supergroup». Delovali bodo dobro založeni kioski. iiiiiimiimmiHiinininniiiiiiiiiiiiniiHiniinniiiin tiiiniiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiimi ZA ZAGOTOVITEV OBNOVITVENIH DEL Avtobusni prevozi delavcev na prizadeto področje F-Jk Šest prog veže vsakodnevno obmorska me- sta z glavnimi središči potresnega področja Izredni vladni komisariat je v teh dneh ustanovil avtobusno službo med potresnimi področji in obmorskimi mesti Ugnano, Gradež, Bibione, Je-solo in Caorle. Ta služba naj bi zagotovila prostovoljno evakuacijo in vsakodnevne veze med obalo in prizadetimi kraji. S tem v zvezi je bilo v preteklih dneh srečanje v Vidmu med odbornikom Cocianni-jem s predsedniki prometnih okrožij, z upravitelji Cripel in Anac. ter s predstavniki avtobusnih podjetij naše dežele. Do sedaj so bile vzpostavljene sledeče zveze: od 15. septembra, 4 avtobusi z . odhodom iz Braulinsa v Lignano, v isto smer še 8 avtobusov z odhodom iz Trasaghisa, 9 avtobusov z odhodom iz Bordana in Interneppa, 8 avtobusov z odhodom iz Humina-Tipane-Viškorše in 2 avtobusa iz Tolmeča. Od 16. septembra so vzpostavili še sledeče avtobusne zveze: za Lignano, 2 avtobusa iz Tipane, 4 iz Ville Santine, 2 iz Buie, 2 iz Peo-nisa in 1 avtobus iz Maiana. Za lesolo 2 avtobusa iz Sequalsa in Cavassa; za Bibione 1 avtobus iz S. Daniele in 2 iz Ragogne; za Caorle 1 avtobus iz Fanne in za Gradež 1 avtobus iz Cente. Končno so z včerajšnjim dnem vzpostavili več vsakodnevnih avtobusnih prog za prevoz delavcev iz obmorskih mest na prizadeto poti' ' čje. Proga št 1: Bibione-S. Daniele odhod ob 6.30, povratek ob 17.30; proga št. 2: Gradež-čenta-Na Bili-Tolmeč, odhod ob 6. uri, povratek ob 17.30: proga št. 3: Li-gnano-Humin odhod ob 6.30, povra- um m •••it itiiiiiiiiniti, um iiiiHiiintmm,, fini Mini, m ninnili iiiiimi imim muh ti minil VČERAJ V OKOLICI DREVOREDA 20. SEPTEMBRA Kar trije tatinski podvigi v četrtek v mestnem središča Okradli so lastnico trafike, bolničarja in uslužbence trgovine «ohicteti1'tekJdopolcllie so tatovi zopet !XaVel «ega središča v p... ' \ Eievo eda 20. septembra, trk rst P°W'cala policijo lastnica Marin®"3 Trgu Nicolini 50-Ietna rana Poceco por. Giordani. Okoli ki i je vstooil v trafiko mladenič, naiJtnm°g? časa Premisi jeva , kaj brazln-u*' Zenska mu je vljudno o-cuazlozda cene cigaret in mladenič zavnt,k°nCn0 0d,0Čil za nakuP 20 zavojev cigaret «Stuyvesant». Poce- ščr „ Je,umaknila v malo skladi-trenutkmZadjU- trafike ir čez nekaj Mladen "V S6-Je 'a’n la s cigaretami, k vratnCa m V6Č našla= stopila je dvema m- ga videla- kako beži z Pod rL rV,°ienia cka"et «Gauloises» in koPie p10' Izglml te za vogalom ga hi Jh-, °Ce?ova Prišla vogala, fe k ‘ bl!° nikJer več. Neki moški mladenič'16 P0Vedal P°liciji- da sta ™cbf mnVa V.0ga,0'T1 čakala dve su,. ’.m°?kl m ženska, ter da so se sfe’sfcsa.’s je vrnMd H 2°’ septembr- M. Ko se itanovfn P°V' je bila notranjost čarii ,Ja’ k’ Sa deli s tremi bolni-Prerted!, • razmetana. Po kratkem manjka nič Ug0t0vd' da njemu ne eu bolniči6’- njf,govemu sostanoval-ukradHn 6arjU A,du Tosch'nu pa so tori ie ,usn'e1no črno torbico, kamri je hranil 90.000 lir. ZaraJi od- ki°r‘°rih dveb star|ovalcev, sta na dopustu izven Trsta ni sa,»”e°w‘o,“i' .“«•»t b™ s mm •’ kl so Prišli v stanovanje ponarejenim ključem. 1 n. ™Lr'red 12' uro Pa * je obrnil vàlrh?Si najemnik trgovine z ži-1 1 «Natura viva» iz Drevoreda 20. septembra 31. V dopoldanskih u-rab je bila trgovina polna kupcev in neznani tatovi so izkoristili priložnost, da so iz slačilnice za uslužbence ukradli skoraj 90 tisoč lir. Iz žepa suknjiča Giorgia Brachinija so ukradli 75.000 lir, iz torbice prodajalke pa 13.000 lir. tek ob 18. uri; proga št. 4: Ligna- no-Gorjani-Pušja ves odhod ob 6.30, Li- povratek ob 17.30; proga št. 5: gnano-Maiano-Buia-Osoppo, odhod ob 6. uri, povratek ob 17.30; proga št. 6: Iesolo-Meduna odhod ob 6. uri, povratek ob 17.30. Vse te avtobusne proge so za delavce brezplačne. Kmalu (udi na reški TV programi v italijanščini Na slavnostni seji ob 31. obletnici delovanja Téskega televizijskega produkcijskega centra, so odločili, da bo s prihodnjim letom tudi reška televizija, vkljiWéfia v zagrebško postajo, oddajala programe v italijanščini. ki bodo namenjeni predvsem italijanski narodnostni manjšini v Jugoslaviji. Kmalu bodo v okviru televizijskega centra imenovali posebno tehnično komisijo, ki bo imela nalogo urejevati začetne, poskusne programe v italijanščini. Odprto vabilo mladinka! mladinec! Draga Dragi V času, ko snujemo nove programe in razmišljamo o razširitvi in pomladitvi ansambla Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu prisrčno in toplo vabimo, da se vključiš v naš kolektiv in nam po svojih sposobnostih in zanimanjih pomagaš pri ohranitvi, popestritvi in še večjem razmahu tega nepoklicnega gledališča naše narodnostne skupnosti v Italiji in enega preredkih kulturnih dejavnikov za mlade v mestu samem. V arzenalu in pri avtoportu nesreči dveh delavcev Včeraj sta se pripetili dve nesreči na delu, v katerih sta bila laže ranjena delavca, ki sta na delovišču tovornega postajališča pri Fernetičih in v Arzenalu sv. Marka padla s kovinskega ogrodja. Ob 9.40 so sprejeli na medicinski odde! k tržaške bolnišnice 34-let-nega varilca Ilaria Tonusa iz Tre-visa, ki je zaposlen pri podjetju «Farsura» na tovornem postajališču pri Fernetičih. Med montiranjem oken na novo stavbo je padel s poldrug meter visokega odra; udari1 se je v glavo, zadobil pa je tudi številne praske po rokah in po obrazu. Okreval bo v 10 dneh. V zgodnjih popoldanskih urah pa je padel s 4 metre visokega kovinskega ogrodja v tržaškem Arzenalu sv. Marka 42-letni elektrikar Ferruccio Coslovich iz Ul. Alpi Giulie 1, ki je zaposlen pri podjetju Panissoli. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Zaradi pretresa možganov in prask po obrazu se bo moral zdraviti 15 dni. Naše gledališče, ki vstopa letos v svojo šesto sezono, je v vseh teh letih opravilo in opravlja pomembno kulturno - prosvetno nalogo tako v zamejstvu kot onstran meje, s svojimi predstavami pa je prejelo že lepa in zavidljiva priznanja — med zadnjimi «Zlato masko» na Festivalu jugoslovanskih amaterskih gledališč v Trebinju, v Hercegovini. Zaradi obsežnega načrta, ki ga imamo pri realizaciji posameznih predstav v novi sezoni, bomo vsako tvoje sodelovanje pri našem gledališču sprejeli z veseljem, prav tako pa bomo tvoja zanimanja (igranje, izgovarjava, obrtne in tehnične dejavnosti, drugo u-metniško in ustvarjalno delo itd.) strokovno usmerjali in vodili. V ta namen te vabimo na nevezano srečanje - pogovor, ki bo v ponedeljek, 27. septembra 1976 ob 19. urj v Gregorčičevi dvorani Ul. Ceppa 9. Tam ti bomo posredovali tudi vse potrebne informacije. Medtem pa premisli, odloči se in pridi, s seboj pa pripelji tudi prijatelja ali prijateljro, saj čim več nas bo, tem lepše bo! Kolektiv Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu V prometni nesreči teže ranjena ženska Prispevajte za DIJAŠKO MATICO V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zjutraj malo pred 8. uro, je zadobila hude telesne poškodbe 66-letna gospodinja Francesca Žvab por. Marchesi iz Ul. Campanelle 114. Ko je prečkala Ul. Molino a vento v višini stavbe štev. 51 izvezen prehoda za pešce, jo je j s svojim avtom fiat 128 podrl 23-I letn: Marcello Tondi iz Ul. Artemisio 5, ki je vozil v smeri Trga Pe-stalozzi. Z rešilnim avtom Rdečega križa so Marchesijevo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v štirih mesecih; pri nesreči si je zlomila desno stegnenico in desno nadlahtnico. \ - ŽIVAHNA POLITIČNA DEJAVNOST Po mnenju socialistov je edini izhod iz krize na pokrajini koalicija KPI - PSI - PSDI - PRI V ponedeljek sestanek Compagnona s tajniki strank - Vodstvo SSk preučilo stike z manjšinskimi strankami - Komunisti se zavzemajo za združitev javnih avtobusnih podjetij V političnih strankah so počitnice javnih avtobusnih podjetij, ki vršijo že mimo in v teh dneh se zelo po to službo na področju goriške po gosto sestajajo vodstva in posebne , krajine in sicer pokrajinskega avto- komisije teh strank. Pravih počitnic pravzaprav sploh ni bilo, kajti sre di avgusta je bila Gorica zavzeta s krizo v pokrajinski upravi in v prejšnjem mesecu je bila tudi seja pokrajinskega sveta, na kateri je bi' za predsednika izvoljen socialdemokrat Gennaro Compagnone. Poročali smo, da se je Compagnone v torek sestal z načelniki skupin, povedali smo tudi, da je bil ta sestanek brezuspešen in da se bodo v ponedeljek ponovno sestali s Compagnonom tako načelniki skupin kot pokrajinski tajniki strank ustavnega loka. Komunistični tajnik Paiza je že pred dnevi dal izjavo o nujnosti široke demokratične fronte za vodenje pokrajinske uprave. KD je še prej izjavila, da nikakor noče sodelovati v vodstvu pokrajino s komunisti in da je pripravljena ponovno «žrtvovali se» in prevzeti sama upravo. Prejšnji večer se je sestal izvršni odbor pokrajinske federacije PSI in iz tiskovnega poročila je razvidna jasna politična linija, ki edina lahko privede do rešitve v pokrajinski krizi. Socialisti obsojajo tiste sredinske sile, ki zavlačujejo rešitev vprašanja pokrajine. PSI meni, da je krščanska demokracija v enem letu brezvladja njenega enobarvnega odbora dokazala, da ni zmožna voditi pokrajinske uprave in da obstaja v sedanjem trenutku le možnost koalicije med levičarji in laiki, t.j. koalicija KPI - PSI - PSDI -PRI. Socialdemokrati, ki so pred dvema mesecema sprožili krizo, morajo potegniti logične zaključke, prav tako se morajo tudi republikanci jasno opredeliti. Pokrajinsko vodstvo PSI je pripravljeno sestati se z vsemi levičarskimi in laičnimi silami. Sporazum pa je treba doseči čimprej, kajti brezvladje, v katerem se nahaja pokrajinska uprava, je zelo nevarno za to demokratično in izvoljeno inštitucijo. Prejšnji večer se je v Gorici se stalo tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Predsednik Bra tuž in tajnik Paulin sta poročala o sestankih, ki so jih imeli v zadnjem času člani vodstva. Najvažnejši je bil sestanek s predsednikom vlade Andreottijem v Vidmu, na katerem so manjšinsko delegacijo sestavljali predstavniki vseh strank in kulturnih organizacij, v katerih se udejstvujejo Slovenci v italijanskem zamejstvu. -* Člani tajništva so imeli tudi stike z zastopniki južnotirolske in sardinske manjšine, to v okviru širših posvetovanj in sodelovanja z zastopniki narodnih in jezikovnih manjšin v državi. Tajništvo SSk je obsodilo busnega podjetja, medobčinskega av tobusnega podjetja v Tržiču in go-riškega mestnega podjetja. Spoštovati je treba sprejete obveznosti, da pride do združitve do 1. januar ja 1977. Treba je s tem v zvezi, menijo komunisti, nujno sestaviti strokovno študije o reorganizaciji avtobusnih prog na Goriškem. Pri tem delu morajo sodelovati upravni sveti vseh treh podjetij, politično koordinacijo mora voditi pokrajinska uprava. Ta študija bi bila v seda njem trenutku omejenega značaja in bi morala predvideti le boljšo uporabo razpoložljivih avtobusov na raznih progah. Obširnejšo študijo pa bi napravili kasneje, ko bodo stvar uredili v deželnem merilu upoštevajoč potrebe vseh pokrajin. Treba je tudi priti do povezave z dr žavno železnico in do boljših zvez z letališčem. • Danes opoldne bo goriški župan De Simone sprejel za županstvu za- stopnike pevskih zborov, ki sodelujejo na letošnjem tekmovanju «Se-ghizzi». Zadnja srečanja na športnem tednu Na športnem tednu v Števerjanu, ki ga prireja športno združenje Brda, bodo danes ob 16. uri na sporedu tekmovanja v atletiki, ki se bodo zaključila zvečer ob 20.30 z maratonskim tekom (Britif, Sovenca, Dvor, Trg svobode). Jutri zjutraj pa bo, ob sklenitvi športnega tedna, na spo’-edu mladinsko nogometno srečanje. V okviru te manifestacije so v torek odigrali turnir v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo veliko domačinov. V mlad nski kategoriji je prvo mesto zasedel Damjan Ter-pin, sledita mu Andrej in Simon Terr piru Med starejšimi si je prvo mesto priboril Marko Škorjanc. Na častna mesta sta se uvrstila Rinald Dornik in Klavdij Fattore. USPESEN ZAČETEK TEKMOVANJA «SEGIIIZZI» Številni pevski zbori na goriškem tekmovanju Zborov iz Beograda in Maribora ne bo Drevi nagrajevanje najboljših v polifoniji Mednarodno tekmovanje pevskih skem in mešani zbor «1 minipollfiy- zborov «Seghizzi» se je pričelo v četrtek zvečer v veliki dvorani UGG, nadaljevalo pa se je včeraj popoldne in zvečer s tekmovanjem v poli-fonski glasbi. To tekmovanje se je zaključilo sinoči, drevi, ob 21. uri, bomo izvedeli za imena zmagovalcev in najboljše zbore bodo prireditelji tudi nagradili. Sledil bo nastop najboljših zborov v tej skupini. Na žalost ne ho dveh jugoslovanskih zborov. «Branka Krsmanovi-ča» iz Beograda in «Slave Klavora» iz Maribora. Zares škoda, saj so ljubitelji petja p-ičakorali ta dva zbora, ki smo jih že poslušali na goriškem tekmovanju. V zadnjem trenutku sta odpovedala udeležbo tudi tržaški zbor «Sergio Boriato» in zbor «Condotti» iz Codroipa. Ta dva nista nastopila v četrtek zvečer, ni znano, če bosta sodelovala v nadaljnjem delu tekmovanja. Danes popoldne, ob 16. uri. pa se prične tekmovanje v narodni pesmi. Na sporedu so nastopi meškega zbora «Margona» iz Marge v Romuniji. mešanega zbora «Orfeon Fernadez Cabotiero» iz Marcile na Španskem, univerzitetni mešani zbor «A. Mickiewicz» iz Poznanja na Polj- iiiiiiiiiiininiiiiiiiiinri. osnovnošolski učenci in do-imeli rekreacijski program z zbi- j mača godba. janjem balina in seveda s plesom (ta bo tudi danes zvečer), ob 17. uri pa bo pozdravni govor, zatem bo igrala domača godba na pihala «Kras». Te dni je v Krminu praznik grozdja in trgatve. Osrednja prireditev bo v nedeljo. Ob 10. uri predpoldne bo v kinodvorani Italia deželno srečanje čebelarjev, popoldne, ob 15. uri, pa bo sprevod alegoričnih voz po glavnih krminskih ulicah. V spre- Kot vidimo, imajo ljubitelji poletnih praznikov in prireditev, dovolj izbire, seveda če ne bo vreme nagajalo. Seveda pa je poleg zgoraj omenjenih praznikov še več drugih v bližnjih krajih. Vlaki iz Italije v Avstrijo preko Gorice iiinnniiiiiiiininninnniinnninniiiniiiiiiiiniiiiinii»«ininniiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiinininniimiiiiMi!innn» DEŽELNA DELEGACIJA NA DUNAJSKEM SEJMU Vloga tržiškega pristanišča pri izvozu avstrijskega lesa Ureditev cestnih in železniških povezav 8. septembra so na Dunaju odprli jesenski mednarodni sejem, ki se ga je letos udeležilo nad 2000 razstavljavcev in 35 dežel. Italija je po številu razstavljavcev na drugem mestu. Dežela Furlanija - Julijska krajina je v sodelovanju s trgovinskimi zbornicami pripravila poseben stand. Otvoritvenih svečanosti se je udeležila številna delegacija, ki jo je vodil deželni odbornik Stopper, sestavljali pa so je predsedniki trgovinskih zbornic, predstavnik ustanove za tržiško pristanišče ter zastopniki raznih drugih gospodarskih u-stanov. Na Dunaju so imeli vrsto pogovorov z najvišjimi predstavniki avstrijskega gospodarstva, trgovinskim ministrom Staribacherjem, ministrom za javna dela Moserjem in drugimi. Pogovori so bili v glavnem o obojestranskem gospodarskem sodelovanju, dotaknili pa so se tudi nekaterih specifičnih vprašanj, kakor je povečanje avstrijskega tovornega prometa preko tržaškega j pristanišča, usposobitev tržiškega i pristanišča za prevzem avstrijskih i tovorov lesa ter ureditev prometnih | povezav z Avstrijo, tako cestnih | kakor železniških, j Promet avstrijskega blaga preko tržaškega pristanišča je že vpeljan, kvečjemu bi bilo treba misliti na Trsta), določene prednosti. Že sedaj predstavljajo les oziroma lesni polizdelki dobršen odstotek celotnega prometa tržiškega pristanišča, ki bi lahko že sedaj sprejelo del avstrijskih tovorov lesa, predvsem i-glavcev za dežele Bližnjega vzhoda in Sredozemlja nasploh. V obratni smeri pa bi se pristanišče Portoro-sega lahko vključilo v naraščajoči promet oziroma uvoz eksotičnih vrst lesa za Avstrijo, ki je v poslednjih letih zavzel precejšen obseg. Pristaniška ustanova je v sodelovanju z goriško trgovinsko zbornico predstavila na sejmu veliko in zelo natančno maketo pristaniških naprav v Tržiču ter opis obstoječih ter načrtovanih infrastruktur. Delegacija je razpravljala tudi o ureditvi odnosno posodobitvi prometnih povezav. Z avstrijskimi predstavniki so izmenjali poglede o načrtovanem cestnem predoru pod Monte Croce Carnico, kar bi ob- j čutno skrajšalo sedanjo cestno po Železniška povezava med Gorico in Novo Gorico prihaja prav železniškim upravam v času nesreč ali konic v prometu. Že večkrat smo pisali kako so osebnj in tovorni železniški promet preusmerili s pon-tebske proge, ki veže Videm z Beljakom, torej Italijo z Avstrijo, na soško progo, z Beljaka skozi Jesenice, Novo Gorico in Gorico in od j tod dalje v osrednjo Italijo. Tako je tudi sedaj, ko je bila železniška proga med Pušjo vasjo in Pontebbo zaradi potresa poškodovana na več krajih. Tako je bilo več časa letos maja, po prvih potresnih sunkih. V teh dneh gredo ekspresni vlaki na progi Dunaj - Rim - Milan preko našega mesta. To sta dve dvojici ekspresnih vlakov vsak dan, poleg tega pa so preusmerili tud; nekaj tovornih vlakov. Železničarji sicer upajo, da se bo stanje na ponteb-ski progi kmalu normaliziralo, tako bo tudi promet ponovno tak kot je vedno bil v preteklosti. Sindikati o reformi v trgovinski stroki Vprašanje obnovitve delovne pogodbe delavcev v trgovinski stroki je bilo v ospredju na zadnji seji sindikata Filcams Cgil, ki je bila na sedežu goriške delavske zbornice. O tem ter o drugih vprašanjih, ki zadevajo kakih 800 tisoč uslužbencev | te kategorije je obširno govoril po-1 krajinski tajnik Luciano Pini. vezano ter o posodobitvi ceste pre-, . , ... n__, ko Trb'ža I Sindlkallst Je ostro obsodil Conf- „ ... .. commercio, ki trmasto vztraja na Govorili so tudi o novi vlogi, ki i svoj]-[1 predlogih in noče sprejemati i i in nrevzame železnica Dri Dre-i -, - ... ___________n„;—i ; puščeni samim sebi. Pini je nadalje negativno ocenil ravnanje goriške trgovinske zbornice. ki se je postavila na stran Conf-commercio. Na sestanku so nadalje govorili o reformi prodajnega omrežja, ki v primerjavi z drugimi deželami v Evropi je najbolj zastarelo in ni v skladu s potrebami današnjega trgovskega sektorja. Beseda je tekla tudi o nenehnem naraščanju cen blaga, kar narekuje korenito in odločno politiko o cenah, ki naj v prvi vrsti ščiti manj premožne. Jetniki zabrisali vsako sled za sabo Štirje jetniki, ki so v sredo popoldne zbežali iz goriškega zapora v ULci Barzellini, so zabrisali vsako sled za sabo. Potem ko so preiskovalci ugotovili, da so se z ukradenim avtomobilom v Tržiču usmerili proti Venetu in verjetno proti Lombardiji, so poostrili nadzorstvo na vseh cestah severne Italije, da bi našli četverico. Doslej pa se štirje Milančani dobro skrivajo in pričakovati je, da so v tem času že dospeli v domače kraje, kjer bodo našli primernejše skrivališče. niči» iz Trenta. Jutri bodo imeli člani žirije ves dan polne roke dela. Prvi tekmovalni koncert bo ob 9.30, na njem bo nastopilo osem zborov, med temi «Valentin Vodnik» iz Doline in Komorni zbor iz Nove Gorice. Drugi koncert bo popoldne, ob 16. uri. na njem je predviden nastop sedmih zborov, med temi je tudi goriški «Mirko Filej». Zaključni koncert pa bo ob 21. uri. ^Kino Gorica VERDI 17.15—22.00 « Qualcuno volò sul nido del cuculo». J. Nicholson. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «Serpente a sonagli». V. Vianello, V. Fray. Barvni film. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Stop a Greenwich village» L. Baker in S. Winter. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film. CENTRALE 17.30—21.30 «Tre contro tutti». Frank Sinatra, Dean Martin. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 « Educazione sessuale». H. Gonnerman. G. Kies-lich. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film. Tržič EXCELSIOR 17.30—22.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00 «La ragazza di Madame Claude». M. D'Are. Nova Gorica in okolica SOČA «Daktari». ameriški barvni film ob 16.00. «Prizori iz zakonskega življenja», švedski barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA « Krvavi bratje », itali jan-ski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vohun, ki je uničil svoje zveze», ameriški barvni film ob 19.30. Razna obvestila Mladinski krožek Gorica obvešča udeležence seminarja v Bohinju naj se zberejo v nedeljo, 19. t.m., zjutraj na novogoriški postaji ob 7.45, po italijanskem času. Odhod vlaka je ob 8.02 po italijanskem času. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan tn ponoči le v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio. Ul. Romana 147, tel. 40-497. ROJSTVA: Valentina Donato, Manuel Soba«. Enrico Terrinoni, Elisa-betta Orzan, Anna Candotto. SMRTI: 71-letni upokojenec Valeriane Magnarin. 86-letna gospodinja Maria Valdemarin vd. Zorzetli, 73-letni upokojenec Edoardo Culot. 68-letni upokojenec Alfonso Grudina, 74-letna upokojenca Jolanda Bombi vd. Ersetti, 69-letna gospodinja Lidia Verri por. Cargo. DEŽURNA LEKARNA X GORICI Danes ves dan in ponoči je v Clorici dežurna lekarna Pontoni e Bassi v Raštelu. tel. 83-349 Angela Boškin iz Pevme, daruje za žrtve potresa v Beneški Sloveniji 16 tisoč lir. iliiiiiniiHniniininiiHiiiiniiiiniiiiniiiiiivnmHniHiiiiiiitniimiiiiiimiiniiiiiiiiniinmmiittrimiiHiiiiini USPCSNA AKCIJA LETEČEGA ODDELKA Prijeli trojico po tatvini torbice iz avtomobila Klansig zbežal iz bolnišnice, vendar so ga včeraj zjutraj ponovno aretirali Neljubo presenečenje je čakalo 30- [začel hliniti, da ga je napadla sla-letno Carmen Olivotti iz Ulice Sv. I bost. zaradi česar so ga iz kvestu-Miliaela št. 110 v Gorici. V četrtek re takoj prepeljali v ambulanto okrog 15. ure je za trenutek ustavila j splošne bolnišnice. Medtem ko je v avto v Drevcredu Virgilio pred po sprejemnici čakal na zdravniški pre- slopjem, kjer je otroški vrtec, ter stekla do prvega nadstropja. Ko se je nekaj trenutkov zatem vrnila, je pri avtomobilu opazila trojico sumljivih fantov, ki so se takoj oddaljili, iz avtomobila pa je izginila torba, v kateri je Olivottijeva hranila o-sebne dokumente, 10 tisoč lir, nekaj drobiža, natrgan ček za sto lir in telefonski žeton. Takoj je posumila na trojico mladih ter o izginotju obvestila policijo. Agentom letečega oddelka, ki so kmalu zatem prišli na kraj je pojasnila dogodek in precej natančno opisala mladeniče, ki jih je zalotila v bližini avta. Na podlagi dokumentov so se agenti lotili iskanja in že kmalu zatem zasledili v Ul. Gelsi osumljeno trojico, ki so jo povabili na kvesturo. Že o-sebna preiskava je potrdila, da so prijeli prave ptiče. Pri 21-lctnem Alessandru Klansigu, sicer že staremu znancu policije, ki stanuje v naj jo prevzame železnica pri pre- rešitve ki jih predlagajo sindikati. vozu tovorov, kajti spričo gospodar-1 Nasprotja so predvsem kar zadeva | Ul. Formica 6, so našli del ukrade-škili tokov v svetu bo v kratkem «političnega» značaja, kot1 nega blaga, med drugim tudi natr- prišlo nujno do .evalorizacije železnic. Že dolgo je govora o postavitvi drugega tira na stari pontabeljski sind:kati imenujejo najvažnejše toč- j gan ček za 100 lir. ki ga je Olivotti-ke osnutka nove delovne pogodbe. | jeva prepoznala. Na dan sta prišla j Gre v prvi vrsti za izboljšave, ki jih : tudi dva zavojčka mamila. Med za- določene izboljšave, ki železnici. Po zadnjih potresnih sim- j sindikalna federacija zahteva za kih pa bo ver jemo potrebno celo j manjše tl.govske obrate, ki ;le za- nomo n vimnfi na ca , ■' ° .. _ __ bi priporno- j Progo Popolnoma obnoviti. zato vladalo za možnosti razvoja v P'c mjena. Člani deželne delegacije so se ob koncu srečanj zahvalili za veliko in takojšnjo pomoč, ki jo je nudila in jo še posreduje Avstrija žrtvam majske katastrofe v Furlaniji pristanišča Portorosega, ki je do sedaj v glavnem služilo za potrebe deželne industrije, a ima zaradi geografske lege (prevoz do Tržiča je kakih 30 km krajši, kakor do ki. V teh trgovinah, kot jih imamo nešteto tudi v Gorici, imajo namreč lastniki večje možnosti, kar zadeva odpustov in podobnih ukrepov. V sliševanjem se je izkazalo, da je za kaznivo dejanje odgovoren samo Klansig. zato so ostala dva osumljenca 22 letnega Luciana Braidotti-ja iz Gorice in 24-letnega francoskega državljana Gianluco Jaffreja izpustili. Klansig pa je kmalu nato, medtem ko je čakal na dodatno zašli gled, je izkoristil pravi trenutek in pobegnil po stopnišču v prvo nadstropje, agent: pa za njim. Nekaj časa so ga lovili po oddelkih, a na koncu je fantu le nekako uspelo zbežati. a ne za dolgo, kajti že včeraj zjutraj so ga ponovno prijeli v skladišču Conad na Tržaški cesti, kamor se je fant zatekel. Seveda so ga takoj spravili na va■•-no v Ulico Barzellini ter ga prijavili sodišču zaradi ropa z obtežilnimi o-koliščami ter zaradi mamil. Medtem je tudi Olivotrijeva našla torbo, ki jo je tat odvrgel nedaleč od kraja, kjer si jo je prisvojil. V četrtek ponoči je izredno neurje zajelo zahodni del goriških Brd. V nekaterih krajih je klest la toča, ki je uničila dobršen del letošnjega pridelka grozdja. Posledice bi bile gotovo še hujše, če ne bi bile organizirane posebne službe proti toči. Največ škode je neurje napravilo v vinogradih na področju Medane in dalje proti zahodu. Razstave obratih, ki ne zaposlujejo, več kot 15 sevanje poskrbel, da je zgodba po-oseb, nimajo namreč delavskega sve-. stala še bolj napeta. Nenadoma je V umetnostni galeriji <11 torchio» v Ul. Mameli je do 30. septembra odprta razstava slikarja Alda Scaramelle. Razstavni prostori so vsak dan odprti od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure; ob nedeljah od 10. do 13. ure. DR. F. ZWITTER NA NEDELJSKEM SREČANJU PEVCEV V ŽELEZNI KAPLI «Koroški Slovenci živimo in nikakor nočemo umreti!» «Tudi letošnje srečanje štirih pevskih zborov iz treh držav je izraz zvestobe slovenskemu narodu in njegovi kulturi» - «Borbena pesem naj bo izraz boja za dosego pravic koroških Slovencev» - Primorsko je zastopal «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela Četrto srečanje zborov Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, SPD Zarja iz Železne Kaple na Koroškem, DPD Bratov Milavcev iz Brežic in DPD Svoboda iz Stražišča pri Kranju, ki je bilo v nedeljo 12. t.m. v Železni Kapli, se je, to lahko poudarimo, vključilo v akcijo za pravice koroških Slovencev. Zato se je to srečanje v marsičem razlikovalo od podobnih srečanj v preteklih letih. Spremenilo se je v zelo pomembno kulturno in politično manifestacijo, za katero je vladalo veliko zanimanje ne le med Slovenci v Železni Kapli, temveč tudi v širši koroški deželi. To je, med drugim, potrdila tudi udeležba na prireditvi v prostorni dvorani — telovadnici. Skrbno izbran spored se je odvijal brezhibno, za kar gre priznanje vsem nastopajočim pevskim zborom in njihovim voditeljem, še posebej pa gre priznanje društvu Zarja, ki je organiziralo letošnje srečanje. Pričujoči zapis nima namena, da bi ocenjeval kvaliteto posameznih zborov ali ugotavljal, koliko so leti napredovali po prejšnjih tovrstnih srečanjih. O vsem tem bodo strokovnjaki lahko pisali ob drugih prilikah. Spričo razmer, v katerih živijo Slovenci v Avstriji, spričo pritiska, ki prihaja iz vrst nemške nacionalistične večine, ki si prizadeva, da bi koroške Slovence potisnila ob zid ter jim odvzela še tiste borne pravice, ki jih še imajo, je v tem trenutku važnejši zapis o manifestativni prireditvi kot taki, zapis o besedi - protestu, ki je bila izražena vzporedno s pesmijo. Na samem začetku prireditve je spregovoril predsednik društva Zarja inž. Peter Kuhar. Po pozdravnih besedah in bežnem opisu pomena, ki ga ima vsakoletno srečanje štirih pevskih zborov iz treh sosednih dežel, je, med drugim, poudaril, da je «tudi letošnje srečanje ponoven izraz zvestobe slovenskemu narodu in njegovi kulturi; borbena pesem pa naj bo, zlasti danes, izraz borbe za dosego pravic Slovencev na Koroškem». Ko se je govornik dotaknil bolečih vprašanj koroških Slovencev, manevrov nemških nacionalističnih krogov in nesprejemljivega zakona o preštevanju narodnostnih manjšin v Avstriji, je podčrtal zlasti naslednje: «Tudi na tej prireditvi moramo povedati, da smo koroški Slpyenci v boju za naše pravice danes bolj enotni kot kdaj koli prej, zato naj nihče ne dela računov brez krčmarja. Odločno odklanjamo sleherno obliko preštevanja hkrati pa poudarjamo zahtevo po pravicah, ki jih predvidevata mednarodna pogodba in ustava avstrijske repu-bl ke». Tudi predstavniki ostalih sodelujočih zborov, odnosno zvez ali u-stapov, v okviru katerih delujejo, so v svojih krajših posegih obsodili nasilje proti koroškim Slovencem, izrazili vzajemnost s pravičnim bojem, ki ga bojujejo koroški Slo- rajo tudi željo po dobrem sosedstvu». V nadaljevanju svojega govora je dr- Zwitter dejal: «Pevci, kot glasniki naroda, ki živi razkosan v vseh treh deželah, izražajo željo, da manjšine ne bi bile element spora in razdvajanja, marveč element zbližanja in bratstva med narodi»; zatem pa je ta-ko-le nadaljeval: «Tako vsaj smo koroški Slovenci vedno pojmovali, razumeli in izpolnjevali svoje poslanstvo: po eni strani kot naravna vez med slovenskim narodom in narodom sosedom, po drugi strani kot žlahtnenje in bogatenje lastne kulture in kulture sosednega naroda v medsebojnem tekmovanju. To ni bila le želja v preteklosti, za to živimo in si prizadevamo tudi danes, v današnjem času napetosti. Da je bilo in je tako, je najzgovornejši dokaz tudi današnja prireditev, ki ni namenjena hujskanju, kakor smo to vajeni od različnih nemških nacionalističnih prireditev zlasti v zadnjem času. Naša današnja prireditev želi služiti medsebojnemu zbljižanju». «Na žalost pa — je dejal govornik — to ni odvisno le od nas, marveč predvsem od naroda soseda, kajti odnosi med večinskim narodom in manjšino so v prvi vrsti odnos; večine do manjšine, kakor je manjšinsko vprašanje nasploh prvenstveno vprašanje večine. Tako gledano, pa je napačno mnenje, da zadostuje manjšini dati toliko pravic, kolikor jih je voljna priznati večina. To bi pomenilo, da ni treba dati manjšini ničesar, če večina tako želi, kakor se to vedno bolj kaže na Koroškem. Mi pa poudarjamo, da je manjšini treba dati in priznati vse pravice, ki so ji zagotovljene v ustavi in zlasti v mednarodni pogodbi iz leta 1955, ki je hkrati osnova za vzpostavitev demokratične in neodvisne avstrijske republike». Zatem je dr. Zwitter podčrtal naslednje: «Koroški Slovenci se ne moremo in nočemo zadovoljiti z delnimi pravicami, ki nam jih je voljna priznati vlada, povsem poslušna koroški nemški nacionalistični večini v takoimenovanem zakonu o narodnostnih skupnostih. Mi ne želimo in ne terjamo ničesar drugega, kakor tisto, kar nam gre, vendar brez kakršnih koli pogojev, zlasti ne pod pogojem številčnega ugotavljanja, ki ni predvideno v državni pogodbi in tudi ni potrebno, ne glede na to, da je v danih razmerah popolnoma nepripravno in nesprejemljivo sredstvo, v pravem smislu ab-struzna oblika reševanja življenjskih vprašanj narodnostne skupnosti». Pri obravnavi življenja in delovanja slovenskih organizacij in u-stanov na Koroškem je dr. Zwitter med drugim dejal: «Če se deželni glavar že sklicuje na naše narodne ustanove in na naša kulturna društva, da bi dokazal našo enakopravnost, potem mu je vendar znano, kje koroški Slovenci živimo in ustvarjamo. To- venci in ponovno podčrtali potrebo j da moral bi se seznaniti s pogoji, ........v katerih delamo in ustvarjamo kot resnični samorastniki, brez podpore, kakršne so deležne nemške u-stanove. Če bi to storil, bi morda drugače gledal na nas, kolikor je to koroškemu politiku sploh še dovoljeno s strani nemške nacionalistične večine, ki kot hunta samovoljno komandira manjšinsko poli- po miroljubnem sožitju, po dobrih sosedskih odnosih in po tesnem sodelovanju zamejskih Slovencev z matično domovino. Slednje je v svojem pozdravnem nagovoru podčrtal tudi koroški deželni svetovalec Jože Lubas, ki je hkrati tudi župan v Železni Kapli. Na prireditvi je govoril tudi predsednik Zveze slovenskih orga- j države in dežele. Morda nizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter. Po pozdravnih besedah, ki so bile namenjene pevcem in vsem udeležencem je, med drugim, prav v Železni Kapi; spoznal, da j spremenjena politika nasproti j manjšini, manjšinska politika po destruktivnih direktivah nemške poudaril, da «pevci iz treh dežel | nacionalistične večine ne koristi ne območja Alpe - Jadran tudi na srečanju v Železni Kapli manifestirajo svoje kulturno ustvarjanje iz sokov svojega naroda in hkrati tu-d kulturno enotnost in povezanost slovenskega naroda od koroških gora in jezer, preko štajerskih Slovenskih goric, dolenjskih gričev, Snežnika in Triglava pa do sinjega Jadrana in, končno, manifesti- manjšini, ne večini, ker škoduje mirnemu sožitju v deželi in polagoma uničuje vse, kar je bilo storjenega na tem področju po drugi svetovni vojni. Kajti to mirno sožitje, kolikor sploh še obstaja, je v prihodnjih tednih in mesecih nevarno ogroženo.» V zvezi s preštevanjem pripadnikov narodnostnih manjšin v Avstri- ji, k; ga bodo izvedli prihodnjega novembra, je dr. Zwitter poudaril zlasti naslednje : «Manjšina, z ugotavljanjem pritisnjena ob zid, vsekakor ne more pristati na svojo smrt. Rezultati u-gotavljanja pod danimi pogoji ne morejo biti nič drugega kot mrtvaški list, uradno potrdilo o smrti slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Z ato se bomo koroški Slovenci ugotavljanju uprli, uprli z uspehom. To bodo rezultati pokazali in ti ne bodo naš mrtvaški list, marveč bodo nekrolog politike nasilja nad prizadeto manjšino! Po drugi strani pa bomo s še večjo vnemo ustvarjali na vseh področjih in svetu — kakor danes na tej prireditvi — dokazali, da koroški Slovenci živimo in da nikakor nočemo umreti! V tem smislu, — je dr. Zwitter zaključil svoj govor — naj zaori naša pesem in prezrači zatohli duh ter napolni vso deželo s svežim duhom svobode, enakosti in bratstva». Zapis: MIRKO KAPELJ Prebivalci Prebenega udarniško obnavljajo staro srenjsko cesto natiur srn ze zaueieziu so se v neueijo premvaici rreDenega lotili neKdanje vaške poti, ki teče tik ob državni meji in vodi h križišču pod Mač kol jami. Kakor kaže naša slika, so se udarniškega dela lotili stari in mladi, tako da se «delo že vidi» ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii SEDAJ. KO SE JE SLOVITI DINO ŽE POAMERIKANIL... Nova producenta De Laurentiis in njunih sedem novih filmov Večino filmov nameravata napraviti na osnovi literarnih predlog, kar je proti sedanjemu toku nasilja in izrazite poltenosti - Dva filma bo delal Monicelli RIM, 17. — Znani italijanski filmski producent Dino De Laurentiis se je že zdavnaj preselil v ZDA, konkretno v Hollywood, tako da ga mnogi smatrajo že za ameriškega filmskega producenta. Njegov brat in nečak Luigi in Aurelio De Laurentiis pa postajata čedalje pomembna italijanska filmska producenta in imata na primer za filmsko sezono 1976 -1977 v načrtu nič manj kot 7 filmov za skupno 7 milijard lir. Toda grešil bi kdor bi menil, da bosta Luigi De Laurentiis in njegov sin Aurelio izdelala serijo sedmih I Na filmskih platnih «The Outlaw Josey Wales» Clint Eastwood igralec prinaša marsikaj s sabo od tipa, ki ga je ustvaril v italijanskih ivesternih Sergio Leone: tudi v Sieglovih fil-mih je v glavnem cinik, ki je navsezadnje dober. Ta značaj se o-hrani tudi v filmih, v katerih Eastwood režiser vodi Eastwooda igralca. «The Outlaw Josey Wales» (Il texano dagli occhi di ghiaccio, 1976; v drugih vlogah Sandra Locke, John Vernon, Will Sampson idr.) je že peta Eeastwoodova režija in zdi se nam boljša od nekaterih prejšnjih. Pred sabo imamo precej skrivnosten film, ki menda prihaja iz kitajske Formoze in katerega italijanska verzija je bila pripravljena 1973. leta. «Na-Jan il piccolo titano», katerega režiser je Lin Chung Ping, je pravljica, v kateri pa ni nič otročjega, tudi o-troškega je malo, kljub protagonistu, ki je deček. Delo kaže precejšnjo domišljijo, ki uporablja raznovrstne mitološke in fantastične prvine v zgodbi, katere junak je deček, ki postane kralj preko boja s svetom bogov. Premalo vemo o miljeju, v katerem je film nastal, rezultat pa je nedvomno pozitiven. S. G. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiR Temelji za nov dijaški dom Ker je stari koprski dijaški dom že odslužil, je bilo treba pomisliti na novega. In na gornji sliki že vidimo, kako postavljajo temelje novemu domu filmov, katerih vsak bi stal 1 milijardo lir. Ne, nameravata napraviti 7 filmov katerih eden bo stal 800 milijonov lir in bo najcenejši, najdražji njun film bo pa stal 2 milijardi lir. Gre vsekakor za velik podvig ene producentske hiše, za velik gospodarski podvig, pa čeprav v nobenem primeru ne gre za kak «collosal», kakršne je nekoč «zalagal» Dino De Laurentiis. Na tiskovni konferenci, ki sta jo Luigi in Aurelio De Laurentiis sklicala, da bi javnim občilom o-brazložiia svoje načrte, sta -^ned drugim rekla: «V tem trenutku, ko gredo veliko v promet filmi, ki obravnavajo najrazličnejša spolna izživljanja, ter filmi, ki. poveličujejo nasilje, v dobi, ko se italijanska filmska dejavnost ne zadovoljuje le s tem, pač pa preko posredniških mrež dobavlja italijanskim gledalcem še tuje slabe ali vsaj prav nič dobre filme, smo pri našem podjetju sklenili ustvariti serijo kakovostnih filmov, hkrati pa še vedno filme, ki bi jih italijansko tržišče moglo absorbirati. Potein ko smo uspeli zabeležiti s filmom «Paolo Barca» kar dostojen uspeh in sicer tako z umetniškega vidika, kot tudi iz finančnega zornega kota, smo začeli pripravljati nekaj del, ki v pretežni večini temeljijo na literarnih predlogah». «Čez dvajset dni, 4. oktobra bo Mario Monicelli začel snemati film z naslovom «Un borghese piccolo piccolo». Logično, da gre za e-kranizacijo istoimenskega dela, ki ga je napisal Vincenzo Cerami. V tem filmu bosta ponovno nastopila eden kot režiser, drugi kot u-metnik «stara znanca» Mario Monicelli in Alberto Sordi. Predstavljati Monicellija in Sor-dija bi bilo odveč. Posebno znan je Sordi, ki je popularen kot svojevrsten italijanski humorist. Res je, mnogi menijo, da je Sordi humorist, mi smo pa dodali še izraz svojevrsten, kajti neredko sili Sor-dijev humor bolj k solzi kot oa k smehu. Vsekakor se je doslej izkazal v vrsti tudi odličnih italijanskih filmov in bo mogel te svoje sposobnosti ponovno dokazati, posebno ko gre v tem primeru za vlogo, ki vsebuje bolj žalost kot humor. Producenta De Laurentiis sta se z Monicellijem dogovorila, da bo pri filmu sodelovala tudi Shelley Winters, s čimer bo ta film zadobil nekakšne mednarodne dimenzije, obravnaval pa bo, kot vemo iz predloge, odnose med o-četom in sinom, med starejšo in mlajšo generacijo. Film bo stal 1 milijardo 250 milijonov lir. Konec novembra letos bodo začeli snemati film «Le brache del padrone», ki ga bo po istoimenskem romanu Terzollija in Vai-meja pripravil Flavio Mongheri-ni. V tem filmu bo glavno vlogo igral znani italijanski igralec in pevec Johnny Dorelli. Delo obravnava «vzpon» siromaka, ki bi na vsak način hotel priti na oblast. V glavni vlogi bo Dorelliju delala druščino Rita Tushingham. V februarju prihodnjega leta pride na vrsto film, ki ga bodo napravili po romanu Giannija Brere «Il corpo della ragazza». Režiser še ni bil določen, scenarij pa pripravljata Vincentom in Donati. V aprilu se bo po vsej verjetnosti že začelo snemanje filma po enem najbolj znanih in popularnih literarnih del, po romanu Attilia Veraldija «La mazzetta», ki ga sedaj predelujejo v scenarij Maiuri, De Rita in sam Veraldi. Gre v bistvu za nekakšno detektivsko ali bolje za policijsko delo, ki je na knjižnem trgu doživelo precejšnje zanimanje. Ercole Patti je napisal roman «Gli ospiti di quel castello». Producenta De Laurentiis sta sklenila spraviti delo na filmski trak. Monicelli bo prevzel režijo, toda niti od daleč se jim še ne sanja, kdo naj bi prevzel glavno vlogo. Film bo Verjetno najdražji izmed vseh sedmih filmov in zato si producenta morata zagotoviti plasiranje dela na vseh celinah. To pa more zagotoviti le veliko filmsko ime. Deloma služi temu režiserjevo i-me, toda še bolj potegne ime glavnega junaka. Delo sedaj «prenašajo» v scenarij, pri čemer sodeluje tudi Monicelli. V prihodnji pomladi, kot sta rekla Luigi in Aurelio De Laurentiis, bodo snemali v Braziliji film «A rotta di collo» po izvirnem sižeju, ki sta ga pripravila Mauri in De Rita. Končno je v načrtu še film, ki ga bodo posneli v ZDA. Gre za film z delovnim naslovom «Pirateria». Film bo obravnaval nekdanje morske roparje, vendar pa ne z gledanjem iz tiste dobe, pač pa obravnavano s humoristične plati. Ta film bodo, kot smo rekli, posneli v ZDA, V - -- T. B. miiiiiiimimiiiiiiiiHuiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiimniHimriiiuiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiK Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) U-trdite svoj položaj, morda celo samega sebe, da boste kos naporom, ki vas čakajo. Dobili boste darilo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neka izjava, ki ste jo dal; lahkomiselno, bi vam znala škodovati. Z iskrenostjo se boste rešili iz zagate. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Dosegli boste rezultate, ki ste si jih zastavili. S tem boste dosegli tudi zaupanje predpostavljenih. Nemir. RAK (do 23. 6. do 22. 7.) Neka nova prijateljstva vas bodo za trenutek navdušila, nato se boste vrnili v staro družbo. Bodite bolj skromni. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite pripravljeni na vsakršno možnost, saj boste le tako ohranili mesto, ki ga imate v družbi. Ljubosumni boste. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Nedko vam bo izjavil vso svojo lojalnost, v resnici pa vas bo skušal spodnesti. Načrti za daljše potovanje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Z optimističnim razpoloženjem boste premagali tudi težave, za katere niste krivi. Oglasil se bo star prijatelj. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Neke tajne sile vas bodo silile v nepravo pot. Pazite na sleherni svoj korak. Pazite tudi na svoje besede. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pobude gospodarskega značaja ne bodo lahke in tudi ne bodo prinesle velikih rezultatov. Zadoščenje v čustvih. _ KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Čez iskrenost je ni čednosti. In vendar iskrenost včasih škoduje. Posebno pri ljudeh, ki je ne znajo ceniti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vrsta vprašanj vas bo spravila v težave. Lotite se jih postopoma in vse bo prav. Ne glejte le na zunanjost. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ovir bo veliko, a jih boste premagali, če boste pravilno ravnali. Nekje boste morali vi prevzeti pobudo. 13.00 13.30 18.30 20.00 20.45 21.45 21.55 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 20.45 21.30 21.50 11.50 15.15 16.25 19.05 19.25 20.15 20.30 20.50 21.00 22.30 22.40 16.25 20.30 21.15 21.35 22.25 23.20 18.40 18.50 21.00 22.35 SOBOTA, 18. SEPTEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal Poljudna znanost Razgovor, ki ga ni bilo nikoli: Wagner - Brahms DNEVNIK Program za mladino: Kako živeti pod vedrim nebom DNEVNIK METRONOTTE DI NOTTE Humoristična oddaja, v kateri nastopata v glavnih vlogah Renato Rascel in Giuditta Saltarini. DNEVNIK Dnevnik 1: POSEBNA ODDAJA Ob koncu DNEVNIK, zadnje vesti Drugi kanal Vaterpolo, za italijansko prvenstvo Rubrike dnevnika 2: Ankete, šport itd. športna sobota, tedenska oddaja POŠTNA POSTAJA Po zgodbi A. Puškina je film napravil poljski režiser Lenar-towicz DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO ZDA SO STARE 200 LET Potovanje v zgodovino Združenih držav, ki ga italijanska TV prireja ob 200-letnici ZDA, se je približalo že naši dobi in bo tokrat govor tudi o predsedniku Rooseveltu in sicer v času velike ekonomske krize in Rooseveltovega «new deala», to se pravi tistega velikanskega ekonomsko socialnega programa, s katerim je državni poseg v razmeroma kratkem času rešil ameriško krizo, kar se je nato najprej negativno nato pa pozitivno odražalo na vsem svetu. DNEVNIK 2 - DRUGA IZDAJA Ironični nasmeh Reneja Claira: ZGODILO SE JE... JUTRI Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana Ob 40-letnici stavke tekstilnih in gradbenih delavcev Na dan 20. avgusta 1936. se je začela v Kranju velika stavka tekstilnih delavcev. Stavka se je nato razširila na vso Slovenijo in se končala čez dober mesec, 23. septembra. Tekstilnim delavcem so se pridružili gradbinci, obojim pa so pomagali delavci drugih strok, pa tudi kmetje, obrtniki in mali trgovci. To je bil pravzaprav konec dveletnega stavkovnega vala, ki bi mu lahko rekli «generalni štrajk». Državno prvenstvo v tenisu za ženske Nogomet: RADNIČKI (NIŠ) — VELEŽ Obzornik Polcilinder in gomoljast nos Risanka DNEVNIK Zunanje-politični komentar MOŽ, KI JE STRAŠIL SAMEGA SEBE, film Film je napravil leta 1970. Basii Dearden in je to bil pravzaprav njegovo zadnje delo, ker se je mož smrtno ponesrečil leta 1971. Moda za vas DNEVNIK Koper — barvna Nogomet: RADNIČKI — VELEŽ Otroški kotiček: Spoznavajmo glasbo DNEVNIK Maščevalci, serijski film Veliki raziskovalci Gasbeni nokturno: Dimitrij Šostakovič, Peta simfonija Zagreb Koledar Otroška predstava Avto smrti Krapina 76 TRST A 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.00 7.15. 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Drobec satire; 15.00 Turistič- Poročila; 7.05 Jutranja glasba; ne in športne aktualnosti; 15.40 11.35 Prisluhnimo jim spet; 13.30 Veliki variete; 17.10 Pogovorimo Glasba po željah; 18.30 Brittenove se o glasbi; 19.40 Ital. folklora; skladbe; 19.10 Slovenski roman; 20.10 Brittenova opera «The rape 19.25 Glasbeni drobiž; 20.35 Skriv- °f Lucretia»; 22.30 Nove ital. po-nostne zgodbe, dramatizacija; 21.10 pevke. Ritmični orkester; 21.30 Popevke 22.30 Glasba za lahko noč. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8..50 Glasbeni spored; 10.00 Z nami je... ; 10.15 Glasbeni portret. 11.15 Orkester; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Poje Iva Zanicchi; 15.30 Italijanski zbori: 16.00 Orkester; 16.45 Popevke; 17.45 Poje Zdravko čolič; 18.00 Glasba po željah; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni vikend; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.25 Almanah; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Poletni spored; 12.10 Najnovejša lahka glasba; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Mladina poje; 12.03 Sedem dni na radiu; 13.10 Godala; 13.30 Kmetijski nasveti - čebelarstvo; 13.40 Veseli napevi; 14.00 Danes do 14. ure; 14.30 Priporočajo vam ... ; 15.05 S pesmijo po Jugoslaviji: 16.45 «Vrtiljak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.05 Poletni divertimento; 20.40 Ansambel De ča Žgurja; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Radijski radar; 22.15 Za prijetno razvedrilo; 22.30 Oddaja za izseljence. ............................................Mulinili................................................................................ Skrivnost izgubljenega škornja Piše in riše CIRIL GALE KAJ IŠČEJO BELCI NA OZEMLJU, KI PRIPADA ROPU o KOMAkJČEV / BEZAM SMO PRED APACl , KATERIM SMO UBILI STIRI BOJEVWIKE . LOVIJO Omejitve za tujce Izvesti bi morali reformo ameriških bank, le-te pa so dosegle, da se bodo reformirale samo tuje banke v ZDA OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA NEW YORK, 15. sept. — V vrsti žolčno obravnavanih predlogov za reforme v ameriškem bančnem sistemu je zmagal tisti, ki ga je dal močni dančni lobby: omejiti poslovanje tujih bank v ZDA. Forbes Magazin, glasilo gospodarstva, je užaloščen zaradi takega razpleta, »žalostno dejstvo ameriškega življenja je,« piše časopis, »da mnogi businessmani ne verjamejo v prosto tekmovanje, ki ga nenehno z besedami podpirajo.« Program reform je predvideval, da bodo porušili nekaj čvrsto zgrajenih "meja, ki bankam omogočajo zaprta lovišča. Odstraniti je bilo treba nekaj razlik med komercialnimi in investicijskim; bankami, bankam in ne samo hranilnicam omogočiti financiranje stanovanjske gradnje m hranilnicam dovoliti, da se ukvarjajo z nekaterimi bančnimi posli. V zraku pa je še naprej obviselo vprašanje, če se bo velikim bankam prek kreditnih kart dovolilo, da se vmešavajo v področja, ki so rezervirana za lokalne banke. Vse skupaj je padlo v vodo, čeprav so v začetku leta slabše poučeni morda verjeli, da bo Kongres temeljito reformiral ameriško bančništvo, ki posluje po predpisih, sprejetih po krizi v tridesetih letih. Predpisi pravzaprav vsebujejo vrsto določil za zavarovanje lokalnih in področ. nih kot tudi »funkcionalnih« monopolov: kdo se sme s Cim ukvarjati. Pri zavračanju posameznih točk reforme so se združili razni interesi. Ameriška bančna zveza s svojimi okoli 14 tisoč člani in enim najbogatejših washingtonskih lobby-jev je spodnesla predlog, da bi tudi hranilnicam dovolili ukvarjati se z nekaterimi bančnimi posli. Hranilnice, ki financirajo okoli 350 milijard dolarjev ameriške stanovanjske graditve, so spodbile — s pomočjo gradbenih podjetij m zveze gradbenih delavcev — predloge, ki bi bankam omogočili, da bi financirale stanovanjsko gradnjo. Prizadevanje naj večjih bank, da bi prek elektronike obšle predpis, ki jim ne dovoljuje delati izven svojih držav, za zdaj uspešno ruši zveza majhnih bank pred zveznimi sodišči. netami politiki, kljub temu. da poslujejo v ugodnejših pogojih kot. njihove ameriške konkurentke. Te banke namreč niso dolžne držati rezerv pri ameriški emisijski banki in zato lahko, vsaj na papirju, ovirajo ameriško denarno politiko. Tujci v Washingtonu še zdaleč nimajo tako močne skupine za pritisk, zato je bil ;z celotnega svežnja sprejet samo predlog, po katerem naj se omeji aktivnost tujih bank v ZDA. Za te banke namreč ne veljajo vsi ameriški predpisi o teritorialnih in drugih omejitvah dejavnosti. V skladu s tem ameriška država tudi m zavarovala vlog v teh bankah, kakor jih zavaruje v ameriških, kar jih ščiti pred ponovitvijo panike in zloma v tridesetih letih, ko je 4000 bank izginilo s scene, skupaj z denarjem vlagateljev. Za tuje banke naj bi po zakonskem predlogu, ki ga je sprejel predstavniški dom, v prihodnje veljale iste omejitve m obveznosti kot za ameriške. Ne bi smele poslovati v več državah, lahko bi se ukvarjale s komercialnimi in investicijskimi posli, morale bi zavarovati depozite v Washingtonu in pri upravi fe deralnih rezerv — ameriški emisijski bank} — shraniti del depozita kot rezervo. Zakon mora senat še sprejeti. To dokazuje, da je prav vedno večje število tujih bank razlog za sprejete ukrepe. Njegovo naraščanje opisujejo kot »spektakularno«: 74 tujih bank v ZDA ima 181 podružnic širom po državi. Ta mreža razpolaga z 41 mi. lijardami dolarjev. Pred desetimi leti so imele vse tuje banke v ZDA vsega 7 milijard dolarjev. Ena obtožb pravi, da se te banke izmikajo ameriški mo- Neprijetno pa je, da una tujina neprimerno več »talcev« v oblikj ameriških bank v drugih državah. Okoli 125 ameriških bank ima v tujini 750 podružnic, ki skupaj razpolagajo s 160 milijardami dolarjev sredstev. Devet desetin dobička največjih ameriških bank priteka iz poslovanja v tujini — je razbrati iz poročila o tem, da so ban. ke poslovale v krizi. Niti j zdaj, osemnajst mesecev po j tem, ko je začelo oživljati ameriško gospodarstvo, banke nimajo dovolj domačih strank, ki bi želele kredit; niti posameznikov niti združenj. Po najnovejših podatkih so se v letošnjem prvem polletju bančna komercialna in investicijska posojila znižala za -9 milijard dolarjev, od tedaj naprej pa še padajo. Iz ZR Nemčije so že zagrozili, da se bodo maščevali ameriškim bankam, če bo senat sprejel omenjeni zakon. Poslovni časopisi se zato jezijo na bančni lobby, v katerem, kot pravijo, prevladujejo tisoči majhni bank, dobro zavarovanih v svojih rezervatih. Ker pa je leto volitev, ni politika, ki bi tvegal nasprotovati temu lobbyju. Zato bo zakon najbrž poča kal konec volitev, preden bo prišel v razpravo v senat ali v podpis v Belo hišo. Tedaj se bo vsa zgodba o reformi ameriškega bančništva — kot pravi prognoza — lahko začela znova in se bo vlekla vse do naslednjih volitev. DRAGISA BOŠKOVIČ Realizem kot kulturno vezilo Poljski, bolgarski, madžarski, češkoslovaški delavci prihajajo na velika gradbišča v daljni Sibiriji in pod Uralom, polagajo plinovodne cevi, gradijo velike kombinate. Za njimi prihajajo njihovi rojaki s paletami barv in čopiči: to je tisto, kar v Sovjetski zvezi označujejo kot »stalno prakso organiziranja ustvarjalnih skupin slikarjev oz. kot eno izmed oblik zbliževanja umetnosti med državami socialistične skupnosti«. O tem zbliževanju so zadnji čas v Sovjetski zvezi začeli več govoriti. Sovjetska ocena namreč je, da je bilo v prvih etapah razvoja socialističnih držav obilo razhajanj, včasih kar precejšnjih, v tendencah razvoja nacionalnih kultur, za zdajšnji čas pa je zna čilno, da prihaja do čedalje večjega zbliževanja med njimi. In sicer gre pri tem za zbliževanje po vsebini ter vzajemno bogatenje po obliki. Rezultat tega zbliževanja za zdaj še raznolikih nacionalnih kultur socialistič. nih držav, naj bi bila kultura novega socialističnega tipa. Postopno kulturno-duhovno zbliževanje narodov v socialistični skupnosti naj bi potekalo na temelju »intemacionalistič. ne politike komunističnih partij«, kar praktično pomeni, naj bi se nacionalne posebnosti podrejale skupnim ciljem. Razumljivo je, da Sovjetska zveza ponuja kot vezilo tega kulturnega zbliževanja lastno, v preteklosti dodobra preizkušeno in uzakonjeno meto. do — socialistični realizem. To naj bi bila »osnovna metoda« razvoja kulture in umetnosti v socialističnem svetu, bila naj bi eden izmed najpomembnejših členov v duhovnem zbližanju socialističnih nacij. Kultura in umetnost socialističnega realizma oziroma realno prikazovanje posamičnih pojavov tei njihovo ocenjevanje s stališča socialističnih družbe- nih in estetskih idealov, poudarjajo v SZ, predstavljata nenadomestljivo sredstvo v komunističnem vzgajanju širokih ljudskih množic, zato morata biti »sestavni del organizirane in načrtne partijske dejavnosti«. Pri tem ne gre zgolj za teoretično razglabljanje o nujnosti kulturnega zbliževanja, ki naj bi dopolnilo zbliževanje na političnem in gospodarskem področju. V Sovjetski zvezi si namreč prizadevajo, da bi takšno zbliževanje tudi praktično spodbudili. Zato prirejajo razne semi, narje m medsebojna srečanja umetnikov jz socialističnih držav. O potrebi po zbliževanju posamičnih nacionalnih kultur pa so govorili na posvetu ministrov za kulturo socialističnih držav na Kubi. Sovjetska slikarska zveza si zlasti prizadeva za stalno organizacijo slikarskih srečanj na njenih velikih gradbiščih Spodbuja tudi skupne slikarske razstave socialističnih držav. Pravkar pa slikarska zveza pripravlja še veliko med-narodno srečanje- umetnikov in kritikov na temo »družbena odgovornost v umetnikovem in kritikovem delu«. še zlasti v SZ poudarjajo pomen dveh velikih slikarskih razstav, ki sta združili slikarje-realiste iz raznih socialističnih držav. Prva je bila lani maja v Moskvi in so jo nato selili še v Berlin, Prago, Budimpešto m Sofijo: posvečena je bila 30. obletnici zmage nad fašizmom. Druga pa je bila letos maja v Sofiji. Glavna naloga te razstave naj bi bila »prispevati k združevanju slikarskih sil v ustvarjanju prave socialistične kulture«. Razstavljali so slikarji iz 18 držav, največ iz evropskih socialističnih, Kube, Vietnama, pa tudi realisti iz Belgije, ZRN, Zahodnega Berlina, Venezuele, Francije, ZDA. TIT DOBERŠEK Proglas iz Czestochowe Poljski episkopat poziva ljudstvo k delovni disciplini in samoodpovedi — Skrb za stabilnost države, priložnost za krepitev vpliva katoliške cerkve OD DOPISNIKA TANJUGA VARŠAVA, 14. sept. — »Osnovni pogoj za vestno delo in samoodpovedovanje je zaupanje v oblast, in oblast si ga je pridobila s svojo resnično skrbjo in zavzetostjo za blagor vseh državljanov. Samo s skupnimi prizadevanji je mogoče prebroditi težave, ki stojijo pred našo državo.« To je eden izmed pozivov v sporočilu z zasedanja 154. konference poljskega episko-pata, ki je bilo pod predsedstvom kardinala Stefana Wyszynskega konec prejšnjega tedna v znanem samostanu Czestochowi. Dokument, ki ga je na vidnem mestu objavil dnevnik »Slowo powsze-chne«, glasilo katoliške organizacije Pax, posebno poudarja, da je »vestno delo moralna obveznost, zmožnost za odpovedovanje pa krščanska vrlina«, ter dodaja: »Glede na to, da je gospodarski položaj v državi v tem trenutku težaven, so vsi dr. žavljani dolžni prispevati k njegovemu izboljšanju. Zaradi tega konferenca poziva vso družbo, vse njene plasti, naj povečajo prizadevanja in vestno delajo, ter naj se bodo celo pripravljeni čemu odpovedati, če bo to v skupno korist in v korist družbenega napredka.« Krogi tujih opazovalcev v Varšavi pripisujejo izjavi poljskega episkopata velikanski pomen. Sodijo, da to ni samo odgovor prvemu sekretarju CK PZDP Edwardu Gi-ereku, ki je v začetku tega meseca v govoru delavcem Kielca poudaril, da »na Poljskem ni konflikta med državo in cerkvijo« ... Katoliška cerkev je, kakor domnevajo, hotela pomagati s to gesto, da se zaveda resnosti položaja, ki je nastal zaradi težav v gospodarstvu, zlasti pa pri preskrbi državljanov. Izjava episkopata, posebno tisti del, ki ni bil objavljen pa vsebuje politene zahteve si prizadeva dokazati, da je cerkev zmožna iti čez idejna in druga navzkrižja, kadar položaj terja »rodoljubno enotnost« poljskega naroda Zaradi tega ni naključje, da tuji opazovalci sedanje ravnanje povezujejo z ravnanjem cerkve v odločilnih zgodovinskih trenutkih 1956 in 1970, Ito je bila solidarnost cerkve pomemben psihološki faktor v pridobivanju množične podpore novemu vodstvu v državi. Resnično stanje pa je tako, da se upravičenost teh primerjav zdi za las privlečena. Sedanji položaj sa namreč bistveno razlikuje od časa, ko se je Poljska otresala balasta stalinizma, nekaj kasneje pa tudi avtokratskih metod KARDINAL WYSZYNSKI — Zaviralec normalizacije oblasti. Celo odnosi med cerkvijo in državo so šli medtem skozi pomembne faze konsolidacije. Lahko celo rečemo, da so samo maksimalistične zahteve »trdovratnega kardinala« Wyszynskega preprečevali hitrejšo uresničitev procesa normalizacije. Od prihoda Edwarda Giere-ke na čelo partije so rešili mnoga sporna vprašanja v obojestransko zadovoljstvo: cerkvi so vrnili posestva v zahodni in severozahodni Poljski (na ozemljih, ki so nekoč pripadala Tretjemu rajhu), normalizirali so se odnosi z Vatikanom, oblasti so odobrile obnovitev cerkva, uničenih med vojno itd. Naravno pa je, da socialistična oblast varuje svoje koristi, zahteva, da ostaja cerkev strogo ločena od države, in ne do- voljuje dejavnosti duhovništva, ki je v navzkrižju s temeljnimi političnimi in ustavnimi načeli države. Ravno v tej, politični sferi, so potekali politični spori v zadnjih letih. Cerkev je na primer nasprotovala reformi izobraževanja, in je trdila, da občinske šolske cen- | tre z organiziranim dnevnim bivanjem uvajajo predvsem zato, da bi otrokom prepre- Titovi govori v nemščini FRANKFURT, 16. sept. (Tanjug) — Znana miin-chenska založba »Paul List Verlag« je danes nemški javnosti na mednarodnem sejmu knjige v Frankfurtu predstavila knjigo »Jugoslovanska pot«, v kateri so zbrani v nemščino pre vedeni izbrani govori predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Knjiga ima pod naslov »Socializem in ne uvrščenost«, razstavljena pa je na osrednjem mestu velike stojnice te založbe in je po izjavah direktorja Lista sprožila precejšnjo pozornost prvih obiskovalcev. Mednarodni sejem knji ge, ki bo odprt teden dni, je sinoči odprl minister zvezne vlade ZR Nemčije Egon Bahr. Prek 4100 založniških podjetij iz 67 držav je razstavilo okoli 278.000 naslovov, od katerih jih je 83.000 izšlo tega leta. Glavna tema letošnjega mednarodnega sejma ; je Latinska Amerika. | čili versko vzgojo v cerkvah. Spor je izbruhnil tudi v zvezi s spremembo ustave, pri čemer so nekateri predstavniki tako imenovane katoliške inteligence močno povzdigovali glas v spodbijanju vloge poljske partije kot vodilne družbene politične sile. 2e v obdobju pred nemiri v Radomu in Ursusu, a tudi med sedanjo krizo so cerkev in katoliški ideologi z intenzivno kampanjo poskušali dokazati, da so varuhi demokracije in interesov delavskega razreda. Nekateri izmed teh »demokratov«, ki še danes javno pišejo v katoliških časnikih, objavljajo hkrati v tujini pamflete z izrazito des. ničarskih in nacionalističnih pozioij. V tem in takem okviru je treba gledati tudi najnovejšo gesto poljske cerkve: po eni strani se zaveda teže položaja in nevarnosti, ki grozijo stabilnosti države (s tem pa tudi položaj cerkve), po drugi strani pa izrablja vsako priložnost, da bi pokazala svoje rodoljubje in si okrepila pozicije med ljudstvom, med katerimi ima katolicizem specifično zgodovinski pomen. Političnemu in državnemu vodstvu so v sedanjem položaju takšni pozivi episkopata dobrodošli, narobe pa bi bilo domnevati, da bi to utegnilo pripeljati h kakršnimkoli koncesijam v osnovnih načelnih vprašanjih odnosov med cerkvijo in državo. ILI J A MARINKOVIČ Boj proti zračnemu piratstvu Je „trda linija44 recept? V zadnjih mesecih se ugrabiteljem letal niti v enem primem ni posrečilo izpeljati akcije do konca —LUK SOR, 23. avgusta 1976... Na letališču v tem egiptovskem turistič-središču je pristal »boeing 737« (egiptovske letalske družbe »Egyptair«, ^l_ga je takoj po vzletu v Kairu ugra-Jla skupina sedmih pripadnikov organizacije »Abdel Naser«, Libijcev, Al-Sircev in Palestincev. V Luksorju, kjer bi letalo dobilo bencin za nadalje-nanje poleta v Bengazi, kamor so ho-teti ugrabitelji, so se začela pogaja-Z egiptovske strani sta jih vodila ini minister Abdelgani Gamaši in Pgfraier Mamduh Salem. Toda pogaja-bila le slepilo. V primernem teenutku je v letalo planila skupina egiptovskih vojakov, preoblečenih v mehanike, in ukrotila ugrabitelje... j ^Jpabitev na egiptovskem nebu je mia le eden izmed primerov zr: ga piratstva v zadnjih mesecih. Dv etega maja je bilo ugrabljeno filip sko letalo na notranji progi. Po urah pogajanj na letališču Zamboar jugu filipinskega otočja se je vi spopad med ugrabitelji in polici teroristi so izgubili življen ini6® Pa še deset potnikov. I> dvajset ljudi je bilo ranjenih. četrtega julija so izraelski komam si napadli letališče vEntebeju, csvol ,1.talce iz ugrabljenega francoske letaia »airbus« in jih odpeljali v : rV1J',Bllanca sP0Pada, v katerem ^raflci odgovorili na piratstvo s ratstvom: 31 mrtvih, med temi pove u-k izraelske enote, trije talci, vseh j^^vuSrat>iteljev in 20 ugandskih • V nedeljo, 5. septembra, je skupi Palestincev ugrabila DC-9 nizozems ruzbe KLM, ki je letelo iz Mala preko Nice v Amsterdam. Letalo je pristanku v Tunisu odletelo v Lari ko na Cipru, od tam pa nad Tel At kjer so ugrabitelji zagrozili, da bo letalo razstrelili nad mestom, če j ne dovolijo pristati. Izraelci sploh so zaceli pogajanj. Letalo se je vr lo v Larnako in ugrabitelji so izpu: u talce v zameno za obljubo, da bc lahko odšli kamorkoli. In potem, samo teden dni pozne ugrabitev letala »boeing 727« amerii družbe na progi New York—Chicago. Zločinska pustolovščina ustaških ekstremistov se je po pristanku v Montrealu, Ganderju in Keflaviku končala na letališču v Parizu, kjer je notranji minister Poniatowski postavil ugrabitelje pred izbiro: Ali se vdate ali pa vas pobijemo ... Ostrejši prijemi Vse te ugrabitve imajo nekaj skupnega: v nobenem primeru se ugrabiteljem ni posrečilo tisto, kar so nameravali, bodisi da je šlo za izpustitev drugih ugrabiteljev ali teroristov ali za kaj drugega. In v vseh primerih — z izjemo izraelskega napada na En-tebe — so se lokalne oblasti odločile za »trdo linijo«. Pogajanja se bodisi sploh niso začela ali pa so bila samo sredstvo za pridobitev časa. Ob tem se postavljata dve vprašanji. Ali to pomeni, da je nepopustljivost najboljši prijem za boj proti ugrabiteljem letal in pa, ali je to pristop, ki bo v prihodnje prevladal v boju proti zračnemu piratstvu? Dokončnega odgovora na to vprašanje ni mogoče dati, tako zato, ker o tem ni nobenega mednarodnega dogovora in ravna vsaka država po svojem preudarku, in zato, ker so odločitve odvisne od posameznikov in v vsakem primeru posebej.'Ugotovimo pa lahko, da v zadnjem času prav te izkušnje spodbujajo oblasti k večji odločnosti. Tega ne kaže samo ravnanje francoskega notranjega ministra Poniataw-skega na letališču v Roissyju, ampak tudi odmevi na ustaško ugrabitev v svetu. Tako v Franciji in v ZDA kot v drugih državah tisk izraža priznanje odločnemu ravnanju francoske policije in ravno tako značilno je, da se jp predstavnik State Departmenta na tiskovni konferenci znašel pod točo zahtev, naj pojasni, kako to, da so ameriške oblasti odstopile od svojega Dre.išnjega stališča, da se z ugrabitelji ‘letal ne bodo niti pogajali, kaj šele, da bi ugodili njihovim zahtevam. To kaže, da si je ameriška vlada z odločitvijo, da razdelijo ustaški propagandni pamflet ameriškemu tisku, naoravila medvedjo uslugo. To pa tudi kaže, da javnost zahteva odločnejše ukrepe zoper ugrabitve letal, v upanju, da bodo s tem zajezili val zračne- ga piratstva. Francoski predsednik Gi-scard d’Estaing je že napovedal, da bodo francoske oblasti v prihodnje v podobnih primerih še odločnejše in najbrž je mogoče pričakovati, da bodo podobne sklepe sprejeli tudi v drugih državah. Toda ravnanje ob samih ugrabitvah je le en del ukrepov v boju proti zračnemu piratstvu. Gre za najbolj ekstremne situacije. Seveda pa se povsod trudijo, da bi take primere sploh preprečili ali vsaj močno omejili. V boju proti ugrabitvam letal so zdaj na voljo tri vrste ukrepov: 1. varnostni ukrepi na letališčih; 2. kazenska zakonodaja v posameznih državah; 3. mednarodne konvencije o boju proti zračnemu piratstvu. Tri vrste ukrepov Najbolj razširjeni in občeveljavni so za zdaj preventivni varnostni ukrepi na letališčih. Straže v letaliških poslopjih in okrog njih, pregled potnikov in prtljage ter drugi vidni in nevidni varnostni ukrepi so postali že vsakdanjost, ki jo dobro poznajo letalski potniki po vsem svetu. Svojčas so strokovnjaki razmišljali tudi o »lepljivem« ali »ledenem« dežju, ki naj bi hipno omrtvih napadalce, o električni žici in zadušljivih plinih, s katerimi naj bi dosegli isti namen. Toda nobeno od teh »eksotičnih« orožij doslej ni dopolnilo standardnega repertoarja že preskušenih metod. Kako uspešne so te metode, je seveda težko reči. Nimamo podatkov, koliko sumljivih potnikov so pri takih pregledih zadržali in koliko izmed njih je bilo pravih potencialnih ugrabiteljev. A ne glede na to lahko domnevamo, da imajo ti ukrepi poleg čisto konkretnega tudi zastraševalen psihološki učinek. Seveda si nihče ne dela iluzij, da ti ukrepi zagotavljajo popolno varnost. Praksa dokazuje, da je mogoče tudi ob največji pazljivosti varnostnih organov ugrabiti letalo s stekleničko parfuma, s plastično pištolo ali samo z besedno grožnjo. V nekaterih državah so zato sprejeli posebne zakone, ki predvidevajo stroge kazni za ugrabitelje letal. Kot poroča naš bonski dopisnik Anton Rupnik, so v ZR Nemčiji decembra 1971 dopolnili kazenski zakonik z zakonsko novelo, ki obravnava ugrabitve in izsiljevanje s talci nasploh. Ta novela predvideva za ugrabitev letala od 5 do 15 let zapora, če pa med ugrabitvijo kdo izgubi življenje, pa celo dosmrtno ječo (smrtna kazen je v ZRN odpravljena). Na Švedskem so aprila 1973 sprejeli zakon proti terorizmu, ki predvideva, da izženejo iz države vsako osebo, ki je le osumljena, da sodeluje v kaki teroristični organizaciji. Ta zakon, ki so ga sprejeli pod močnim vtisom ugrabitve letala, ki so jo izpeljali ustaški emigranti septembra 1972, ko so dosegli osvoboditev morilcev jugoslovanskega veleposlanika Rolovida, so potem podaljševali iz leta v leto. Vendar zakon nima trajne veljave, ker nekatere stranke temu nasprotujejo, iz bojazni, da ne bi povzročil zlorab in omogočil ukrepov proti nezaželenim, zlasti levim političnim skupinam. V Združenih državah velja ugrabitev letala za »zvezni delikt« in je zanjo predvidena kazen najmanj dvajset let zapora, lahko pa tudi dosmrtna ječa. Podobne zakone imajo še v nekaterih drugih državah. Tudi v Jugoslaviji od februarja 1972 velja za ugrabitev letala ali za sabotaže v letalih kazen 20 let zapora, če pri tem kdo izgubi življenje, pa celo smrtno kazen. Toda v mnogih državah zakoni ne govore posebej o kaznih za ugrabitelje letal. Tudi v Franciji, na primer, kot piše naš pariški dopisnik Stane Ivanc, ni jasno opredeljenega stališča in polici- ja ravna različno od primera do primera, po navodilih notranjega ministra. Tudi ta navodila pa niso vedno enaka: ko so se januarja 1975 palestinski teroristi zaprli s taira v toaletne prostore na letališču Orly, se je Poniatowski z njimi pogajal tako dolgo, da so izpustili talce. Minulo nedeljo pa se je odločil za povsem drugačen pristop, saj pogajanj sploh ni bilo. Neučinkoviti mednarodni dogovori Stroga zakonodaja pa ne zaleže dosti, dokler velja samo v nekaterih državah. Najbolj zgovoren primer je ravno zahodnonemški: sodniki v ZR Nemčiji doslej niso še nikdar posegli po novem zakonu. Ko so imeli v zaporu tri Palestince, ki so sodelovali pri ugrabitvi in pokolu izraelskih talcev na munchenski olimpiadi, je druga skupina teroristov oktobra 1972 ugrabila letalo Lufthanse na progi Damask —Frankfurt in izsilila izpustitev zaprte trojice. Ostra notranja zakonodaja je torej lahko le minimalno učinkovita, dokler ponekod dajejo ugrabiteljem letal zatočišče, tako kot je bilo v Madridu, kjer so izpustili ustaške ugrabitelje švedskega letala, ali že večkrat v arabskih državah, kjer so prizanesljivi do palestinskih ugrabiteljev. Zato je slišati vse bolj pogostne glasove, da bi bilo treba skleniti učinkovito mednarodno konvencijo, ki bi zavezovala vse države. Doslej obstaja ta že dva taka dokumenta. Enega so sprejeli leta 1970 v Haagu in obravnava ugrabitve letal; drugi je tako imenovana montrealska konvencija, ki določa ukrepe za boj proti drugim protipravnim postopkom, ki ogrožajo varnost letalskega prometa. Toda ne ene ne druge konvencije doslej ni ratificiralo niti zdaleč zadostno število držav, da bi lahko začele veljati. Kaže pa, da bo to vprašanje znova na dnevnem redu na bližnjem rednem zasedanju generalne skupščine OZN. Zahodnonemški zunanji minister Gen-scher namreč namerava formalno predlagati, naj bi svetovna organizacija sprejela konvencijo, ki bi obvezovala vse članice svetovne organizacije, da bi ugrabitelje letal postavile pred sodišče ali pa jih izročile državi, v kateri so ugrabili letalo. Gotovo je, da bi bila taka mednarodna konvencija zelo pomemben korak v boju proti zračnemu piratstvu. Toda četudi jo bodo sprejeli — kar je po dosedanjih izkušnjah veliko vprašanje — bo seveda zaleglo le, če jo bodo države podpisnice spoštovale. V vsakem primeru pa bo tudi to lahko le eden od ukrepov, s katerimi bi lahko omejili zračni terorizem. Najbolj učinkovito pa bo seveda mogoče ukrepati le s kombinacijo vseh prijemov — varnostnih ukrepov, nepopustljivosti v pogajanjih, ostro notranjo zakonodajo in mednarodnim sodelovanjem. Andrej Novak Kot samorastniki Solza ni bilo mogoče zadržati — Spontano ploskanje ob slovenskih pesmih — Smo kot štiriperesna deteljica ŽELEZNA KAPLA, septembra — Drug ob drugem so stali, skoraj sto jih je bilo, med njimi očanec s Tržaškega, kmet rnzoranega obraza iz Železne Kaple, uslužbence iz Stražišča pri Kranju ter postavni gradbeni tehnik iz Brežic. Za njimi so na čelni strani telovadnice v glavni nemški šoli izstopale Cankarjeve besede: Vsaka ped svobode, ki si jo pridobi narod, je korak naprej v kulturi. To geslo so si izbrali zbori iz Slovenije in zamejstva na tradicionalnem srečanju. Med odločne borbene pesmi Bohor, Pesem 14. divizije, Stoji tam v gori partizan, so se prepletale čustvene sloven ske narodne Svetlo sonce se je skrilo, Cej so tiste stezice, Težki čas ne vrni se. Navdušenje prepolne dvorane pa je doseglo vrhunec, ko so skupaj zapeli Aljažev Triglav, Hajdrihovo Buči morje Adrijansko in Kemjakovo Juhe, pojdam v škufče. Odločno in mogočno so done-si spevi, pa spet nežno kot le zmore slovenska pesem; Korošci so vbnemeii, nape to prisluhnia, nato pa spontano zaploskali, niso se menili za solze, ki jih ni bilo mogoče zadržati. Vse je strnila nevidna vez, bili so kot eno: mladina in šolarji so doživeli melodijo, ki je pognala iz sokov naroda, starejši so znova spoznavali njeno globino. Ponos se je izražal tudi iz besed govornikov. Predsednik Slovenskega prosvetnega društva »Zarja« iz železne Kaple ing. Peter Kuhar je v svojem pozdravu dejal: »Kot štiriperesna deteljica smo, ki ima dva lističa v matični domovini, tretjega pri naših rojakih na Tržaškem, četrtega tu na Koroškem. Tudi zaradi tega sodelovanja se čutimo močnejši in enotnejši kot kdajkoli prej. Odločno od klani amo preštevanje in ugotavljanje manjšine, upamo, da bodo podatki preštevanja neuporabni. Hočemo pošteno živeti in delati.« Dr. Franci Zwitter mu je v uvodnem govoru dodal: »Smo za dobro sosedstvo med narodi, manjšine so za to naravna vez. Kot samorastniki smo Koroški Slovenci, sami smo storili to, kar imamo, zato znamo vse tudi cenit-i. Deželni glavar sedaj vabi delovne ljudi iz Slovenije, naj si ogledajo, kako živimo, priznava delo naših kulturnih skupin — zakaj potem še podpira m zagovarja preštevanje in ugotavljanje manjšine? Ne bomo se dali preštevati!« »Spontana kulturna manifestacija je dokaz naše bit,-nosti in trdoživosti, pesem ie bližnjica do srca. Majhen narod smo, toda kljuD takim in podobnim pritiskom smo ostali in bomo ostali. Cenimo in podpiramo vaš pravični boj!« je zatrdil predstavnik Slovenske prosvetne zveze iz Trste, Ljudje so ploskali in pritrjevali na glas. Ni jih bilo strah policajev, ki so se »za vsak slučaj,« povezani z voki-tokiji, sprehajali okrog šole. Tudi na dvo-rišču, pri vhodu v dvorano so postavili svojega tovariša. Ljudje pa so mirno in ponosno prihajali z vseh strani, iz od ročnih vasic in zaselkov pod Olševo, sem od Podjune in Roža, ter se ob koncu srečanja dvignjenih glav ločili. Doživeli so velik kulturni dogodek, verjetno največjega v svojem življenju. Pred slovesom smo se z mnogimi še dolgo pogovarja li. Predstavili so nam občino železna Kapla, s 4.000 prebivalci, med katerimi je tretjina Slovencev. V glav nem jih preživlja gozd, vse opaznejše pa so zahteve, da bi se razmahnil tudi turi- zem. Povedali so nam, da je zaradi industrializacije in zaposlovanja ponemčevanje v porastu, pa da je skrb matične domovine nujna. »Sedaj smo vam hvaležni za vso pomoč in podporo, ki jo izražate v naših prizadevanjih,« nam je za vogalom povedala ženica, ki je bila med zadnjo vojno partizanka in je še sedaj prizadevna aktivistka ženske zveze »Imamo zaupanje v mlado generacijo, zlasti inteligenco, v celovški gimnaziji se napredno vzgaja naša mladina,« je ponosno zatrdil Pečnikov ata. Mlajši kmetovalec, ki je pravzaprav še najmanj odvisen od večinskega na roda, pa je verjetno zadel bistvo sedanjega problema na Koroškem, ko je povedal, da postaja Heimatdienst vse močnejša, da se je boje vse stranke, da se ji vse bolj podreja tudi deželna in dr žavna vlada. »Toda tu smo in bomo živeli Slovenci!« je pribil. O tem pa priča tudi kratek sprehod po lepo urejenem krajevnem pokopališču, in dokazuje, da je tod še pred desetletji živelo še več Slovencev: na večini grobov so slovenska imena, na spomeniku pa vrsta imen naših rojakov, ki so padli kot partizani ali umrli po nacističnih taboriščih. Na čelni strani lepega spomenika je tudi ime padlega narodnega heroja — domačina Franca Pasterka-Lenarta. Tudi zaradi teh žrtev občani železne Kaple in drugi Koroški Slovenci 14. novembra letos ne žele preštevanja! VLADO PODGORŠEK Lf m <*. M PESEM ZDRUŽENIH ZBOROV — Združuje nas in uveljavlja Cankarjevo misel, da vsaka ped svobode, ki si jo pribori ljudstvo, pomeni korak naprej v kulturi. POVEČANI! HRUŠKE PROinilDHIE V JUGOSLAVIJI V PRVIH OSMIH MESECIH LETOS V KIM ■c CXZ CD CD + 7,3 PRIMERJAVI Z ENA-OBDOBJEM LANI V %. ac K—0 +5.8 CD CD CSC LJ_ C/D +2,9 LU > CD +0,3 + 2,2 .jv j:-:-: p ||jjj iioii- !•!>!;!;! -liCD'X- Ivc/D*. hcd:-:-: vbiijv !v!v!;!v! vXvXv v.v.v.v XvXvX .\v.v.v. vXvXv vXvXv ,v.v.v.v v.v.v.v vXvXv v.v.v.v v.v.v.v v.v.v.v SSijijijij Kvlvlv! CO OC CO ir-o CD +3.7 ijij: w vij -Sl KTÌ Da- ce +u vXvXv vXvXv •X*X*Xv +1.0 CD CD U-l <3 podatki: ZAVOD SRS ZA STATISTIKO m 0,5 Dve žlici zastonj... Prvi ribniški sejem suhe robe — Še vedno opravijo vse pridne roke - Suha roba gre dobro v denar, saj je poceni RIBNICA, 14. sept. — »Sejem bil je živ.. .« posebej okoli ducata tistih spretnih suhorobarjev, ki so prikazovali na prvem ribniškem suhorobarskem sejmu, kako so včasih izdelovali suho robo, pa tudi kako morajo nekatere izdelke še danes, saj strojev za njih izdelavo ni. Malčki, pa tudi starši iz vseh koncev Slovenije so z odprtimi usti in nejevernostjo, češ kako je sploh kaj takšnega mogoče, opazovali spretne suhorobarje. »A tako torej nastane tista krošnja, ki jo imamo v kuhinjskem kotu kot okras?!« »Glej, glej, saj znajo to tudi še mlajši, pa kar precej ljudi se še ukvarja s tem.« Takšnih in podobnih komentarjev ni manjkalo. »Brez dela je težko. Zato sedaj to počnem, saj sem sicer že v pokoju, pa bi mi bilo drugače dolgčas,« nam je povedal sitar Jože Mihelič iz Kota pri Ribnici. »Vse, kar naredim, prodam kmetijski zadrugi. Z njimi imam pogodbo. Pa nisem edini v kraju, več nas. je. Predvsem starejših nas je kar veliko. Ko smo bili čili in zdravi, smo hodili v službo, sedaj pa, na stara leta, se ukvarjamo z obrtjo, ki smo se ji priučili v mladih letih. Mladi gredo pa po svetu. Ko bodo ostareli, bodo verjetno tudi začeli s suho robo, saj sé potem večina vrne domov. Veste, sicer smo pa Ribni-čanje raztreseni po domovini in tujini.« »A je sito vaš izdelek od začetka do konca?« Jože Mihelič: »Ne, ker se izdelava deli v dva velika dela. Jaz izdelujem mrežo, ročno jo pač spletem, ker drugače ne gre. Obod, to je tisto ieseno okoli sita, pa kupim pri obodarju. Narediti obod je spet povsem druga stvar.« Obodar Alojz Campa iz Vinic pri Ribnici izdeluje pa »tisto leseno okoli sita«. »To se z mašino ne da. Tu je treba spretne roke in lasten znoj, če hočeš narediti obod. Dva sva še, ki se v vasi ukvarjava s tem, pa tudi v okolici jih ni kaj več. Bolj slabo se vse skupaj splača. Ce bi bile mašine, potem ja, pa jih ni. Pri obodu je mogoče narediti s strojem le osnoven razrez lesa, potem pa je treba točno tanjšati, tanjšati, in to enakomerno. Potem gre cel obod v poseben stroj za krivljenje in potem ga skupaj denem. Sito je potem stvar Sitarja. Od dolžine oboda pa je odvisna velikost sita.« škafi, piskri, pinte! Tako so včasih vabili posodarji oziroma pintarji kupce za svoje izdelke. »Danes škafa, takega lesenega, kot ga jaz naredim, ni treba več kaj dosti ponujati, saj jih ni. Je preveč dela z izdelavo, pa se redko kdo tega še loti. Posebej pravo cepljenje viter dela muke,« nam je povedal posodar in pintar Ivan Zabukovec iz Zamosteca. »Prevroče je danes za to. To so občutljive stvari, pa mora biti ravno prava vročina.« »Pa se to še splača, saj so izdelki poceni?« smo vprašali Janeza Debeljaka, predsednika komisije za propagando pri turističnem društvu Ribnica. »Brez skrbi bodite za Ribničana. Dve žlici damo zastonj, tri pa prodamo tako drago, da je vseh pet dobro plačanih,« se smeje Debeljak. MILOVAN DIMITRIČ Srečanje s tajnikom zveze slovenskih organizacij na Koroškem Ko se odločiš, nelagodnost izgine Feliks Wieser: Datum ugotavljanja manjšine je samo etapa v boju za narodnostne pravice ,Madžarska zveza Pogled iz Budimpešte na evropsko gospodarstvo - Kakšna vloga komiteja Vzhod-Zahod Mednarodne zbornice POSEBEJ ZA »DELO« BUDIMPEŠTA, 15. sept. — Glavno mesto Madžarske je v zadnjih mesecih gostilo številne in ugledne strokovnjake ter predstavnike mednarodnih organizacij, združenj, zbornic in komitejev; prihod vseh teh ljudi v Budimpešto naj bi spodbudil ekonomske odnose med raznimi deli sveta. Tu so se zbrali predstavniki UNIDO in UNCTAD kot tudi drugih organov OZN, katerih pogled seže prek meja, postavljenih v povojnih letih, lahko pa bi dejali, da so največ zanimanja zbudili tisti gostje in tiste razprave, ki so obravnavale temo: razvoj sodelovanja med Vzhodom in Zahodom. Kot da bi obsesija odstranjevanja ovir, ki omejujejo menjavo in sodelovanje nasploh med obema evropskima območjema, zasenčila potrebo, da bi širše zajeli svetovne ekonomske probleme in procese, vsaj za določeno razdobje, ki so ga v Budimpešti spremljale še mnoge vidne manifestacije. Ena od izredno vidnih in doslej zares edinstvenih odločitev na področju sodelovanja #med Vzhodom in Zahodom je bila odločitev mednarodne trgovinske zbornice v Parizu, o kateri je znano, da združuje približno 6000 družb z vsega sveta (večinoma kapitalističnih), da bi v Budimpešti pripravili prvo posvetovanje tako imenovanega odbora za zvezo med Vzhodom in Zahodom (Liaison Comittee). Ta odbor so ustanovili novembra lani in vanj so skupaj s predstavniki zasebnih bank in industrialcev prišli tudi predstavniki SEV s ciljem, da bi v neposrednih razpravah poiskali boljše rešitve za vrsto stvari in problemov, za katere bi ocenili, da so obtičali na mrtvi točki. Države SEV. ki niso članice medna rodne trgovinske zbornice v Parizu, dejali bi lahko tako »pri stranskih vratih«, prek komiteja za zvezo dosegajo določen cilj — raziskujejo razpoloženje na Zahodu. Hkrati pa te države pomagajo odstranjevati vire v medsebojnih ekonomskih odnosih, medtem ko zahodni partnerji, pravzaprav busi-nessmani, po svoji strani utrjujejo teren, raziskujejo konkretne možnosti za trgovinsko menjavo, kreditiranje investiranje itd. O interesu, ki so ga pokazali za to na videz rutinsko posvetovanje, priča podatek da so nalašč za to priložnost dopotovali v Budimpešto generalni sekretar pariške zbornice Karl Henrik Wm-kwist^ fatteci znano ime v poslovnem svetu, von Schro der, ki opravlja dolžnosti predsgcfeiijJsa odbora za zvezo z zahodne strani (z vzhodne je dr. Òddn Kàlos, predsednik maržarske trgovinske zbornice) zatem predstavniki GATT in še mnogi drugi, med njimi znani svetovni ekonomist' Gunnar Jarring, ki ni prišel sem le kot član odbora, temveč kot predstavnik tovarne posode na švedskem. Z vzhodne strani so prišli poleg gostitelja še predsedniki ali sekretarji sovjetske, vzhodnonemške, češkoslovaške, poljske in bolgarske zbornice: Ivan Gajdenko, Rudolf Murgot, Mudomir Cerni, Z. Wisznewski in Ivan Davidov. Ob tej priložnosti so ugotovili, da je odbor ustanovil štiri delovne skupine, katerih nazivi pričajo o namenu: za bančno tehniko, marketing, arbitražo in kot četrto, v kateri so po svoje zajete tudi vse prejšnje, skupino za razvoj ekonomskih odnosov med Vzhodom in Zahodom. Potrdili so, da je najpomembnejša naloga odbora, da z lastnega zornega kota torej upoštevaje lastne poslovne interese, ne pa po direktivah vlade, raziskuje posamezne probleme trgovine na relaciji Vzhod—Zahod in tam, kjer misli, da je to nujno, daje predloge, ki naj bi pomagali odstraniti ovire. Ena od nalog z budimpe-štanskega srečanja je bila tudi ta, da se obe strani podrobneje seznanita z medsebojnimi možnostmi, sistemom načrtovanja, carinskimi barierami, potrebami po po-sojilih in tako dalje, ter da na podlagi tega pripravijo nekatere ukrepe ali začno razpravljati o njih, ki naj bi pomagali spodbuditi blagovno menjavo in sodelovanje nasploh. Odbor vse skrbno prediskutira, zatem pripravljeno gradivo pošlje mednarodni trgovinski zbornici, ki ga posreduje zainteresiranim vladam ter doda svoje mnenje, nasvete in predloge. Vlade pa seveda odločajo. V okviru teh razprav so govorili tudi o vrsti praktičnih vprašanj, ki pogosto dobivajo tudi načelni pomen, kot je na primer vprašanje ugodnosti ozi roma ukinitve administrativnih restrikcij, ki ovirajo b!a-gffifoo- mersjavo. Poslovni mo žje, zbrani v tem odboru z zvez0 z zahodne strani, so povsem enakega mnenja kot njihovi kolegi z Vzhoda, da se je te stvari treba lotiti široko in ooslovno in se od ločiti za kar najbolj elastične oblike medsebojnega pro meta v ekonomiki. Želimo biti nekakšen most, • oblika za spodbuditev businessa. so opozorili ob tej pritožno sti, po čemer je mogoče za- nesljivo sklepati, da je obema stranema do tega, da bi ovire pri kroženju kapitala odstranili čimprej. Prizadevamo si, da bi kar najbolj spodbudili posle m jim utrli cim širšo pot; v tem pogledu smo si povsem edini s Helsinki, je 'ouo slišati v Budimpešti. Prav enako skupno intonacijo je imela še druga, sicer povsem svobodna menjava mnenj med uglednimi ekonomisti Vzhoda in Zahoda, ki jo je organizirala budim-peštanska televizija z namenom, da bi pokazala, kako daleč je svet danes pri ekonomskih gibanjih, pa še to, kako se križajo interesi dveh velikih grupacij, Vzhoda in Zahoda, pri osrednjih točkah. Zanimivo je bilo slišati avtoritativne govornike z Zahoda, da je položaj letos ugodnejši, da je opaziti oživljanje gospodarstva, da bi se rešili iz recesije, o čemer priča podatek, Cia so v Evropi v prvih mesecih tega leta zabeležili stopnjo rasti, ki znaša tri odstotke, v ZDA pa kar šest odstotkov. Ameriški govornik je očital lastnim bančnikom, da so bili skopi s krediti, kar je po svoje še zaostrilo krizo; pravzaprav So podlegli psihozi, ki so jo ustvarili politiki. V Ameriki po mneju tega govornika prevladuje v poslovnem svetu geslo: »Po volitvah«. Zanimive so bile tudi besede najbolj uglednih predstavnikov Vzhoda, znanega sovietskega ekonomista Bo-gomolova in prav tako znanega madžarskega kolega dr. Jozsefa Bognarja. Bogomolov je namreč očital Zahodu, da se pri reševanju svojih ekonomskih problemov preveč zapira in opira zgolj nase. Močno je poudaril vlogo kreditov, skupnih investicij, kot je plinovod, z eno besedo, pozval je kapital Zahoda, naj se angažira v Sovjetski zvezi in na Vzhodu. Madžarski . ekonomist dr. Bognar pa je zagovarjal zanimivo tezo, da bi se cikličnim mothatem v kapitalističnem gospodar jenju morda lahko izognili, če bi več sodelovali z državnimi SEV, ki bi, če bi prišlo do takih motenj ali če bi grozila kriza — lahko z večjimi naročili angažirale zahodno gospodarstvo za nekai časa. miloš eoRovie MED ROJAKI NA KOROŠKEM »Ni me sram odkrito povedati, da sem tam nekje, od 10. do 11. leta takrat, ko človek začne zavestno spremljati Tn opazovati okolico, pa vse do 15., 16. leta čutil nekakšen pritisk. V družbi, kjer so bili samo nemško govoreči ljudje, se me je polotilo nekaj. zaTar bi bilcTnemara prehudo upora-biti~besedcTsramovanje, bila pa je nedvomno negotovost in neprijetnost, govoriti v slovenskem jeziku javno in na glas. Verjetno ima to korenine v dejstvu, da sem pač odraščal v okolju, kjeF živi irTse ohranja nekakšen pri tisk na vse, kar je slovensko, pa naj-si~bo to govorica ali napis, pesem, šo-Tahli karkoli drugega. Ni me sram. ko~danes o tem govorim, saj človek v sebi to nekako preboli in preraste, še zlasti, če si podkovan v tem, da znaš življenje videti in spoznavati v njegovih širših razsežnostih. Potem, ko sem se šolal in živel v Sloveniji, pa tudi že prej, pravzaprav tedaj, ko sem se odločil za~trd.no zvestobo svoji materinščini, staršem, vsemu, kar tudi v prispodobi vomeni dom in domovino, šo ~vsf ti~občuiki -nelagodnosti in ~pod-rejenosti izginili.« Tako je pred dnevi, ko sva sedela v domači gostilni pred Celovcem, v trenutku zatišja v živahni družbeni de javnosti naših zamejcev pred napovedanim ugotavljanjem manjšine, pripovedoval diplomirani inženir agrono- mije Feliks Wieser, tajnik zveze slovenskih organizacij na koroškem. Wieser je eden iz generacije mladih Korošcev, ki jih, kakor vse mlade in ambiciozne ljudi, ki hitijo, da bi se potrdili v resnem in odgovornem življenju, prevzemata navdušenje in spontanost. In vendar je pri Feliksu, tako kot pri številnih njegovih tovaričicah, ki se zbirajo okrog slo venskih prosvetno-kulturnih, športnih in drugih društev, okoli glasil in organizacij, mogoče opaziti nekaj, kar se ti zazdi kot resnobnost prezgodaj dozorelih ljudi, neskladnost med njihovo mladostno, včasih deško zunanjostjo in odločnimi besedami, ki jih izgovarjajo. Biti Slovenec in upati si to na glas povedati, pomeni danes na Korškem, da imaš v sebi smelost oziroma tisto, čemur na zahodu popularno pravijo tudi »civilni pogum«. Saj na Koroškem, kot nekje na Siciliji mafija kroji pravico in kos kruha »Heimatdienst«. »Zdi se mi, da sem del svojega obračuna opravil že takrat, ko sem služil vojake,« nadaljuje razmišljanje Feliks Wieser. Takrat sem imel 18 let in moral sem se neprenehoma soočati s preganjanjem in z zasmehovanjem- S svojo trmo sem tedaj prebil zid, zakaj pomembno je, da v tistem trenutku dosežeš nekakšno zmago Ce je ne dosežeš, če tedaj padeš, potem se občutek manjvrednosti vleče naprej. Mirno lahko trdim, da imamo pri nas veliko takšnih ljudi, tudi starejših, ki si v družbi ne upajo govoriti slovensko, če pa že govorijo, potem so zadržani.« Na vprašanje, kaj bi moral človek, ki se ni otresel bojazni in pritiska, napraviti, da bi se sprostil, Feliks odgovarja, da je po njegovem mnenju najprej potrebna konfrontacija. Takšen preobrat je lahko tudi rezultat trenutne odločitve, navdiha, poguma. »V tistem trenutku, ko si prvikrat spregovoril slovensko v avtobusu, v trgovini, na ulici, pa si začutil odpor ali posmeh, ali pa si v pogovoru o načelno povsem jasnih in nedvoumnih stvareh naletel na odbojnost, tedaj moraš vedeti, da je bil to zate odločilni trenutek. Imaš samo dve možnosti: ali kapitulirati ali nadaljevati. V tisti konfrontaciji sem se odločil, da bom nenehno in povsod sprejel izziv, vztrajal pri svojem in svoja stališča trmasto ponavljal. Na tisoče mladih pri nas, gotovo tisoč ali dva tisoč, ki so to doživeli na svoji koži, se je odločilo enako. Včasih postaneš tudi kar nekako preobčutljiv, ko vidiš, da nekdo negativno reagira na slovenščino. Pomembno je, da s svojo načelnostjo ne odbiješ sobesednika, saj ni nujno, da te razume, lahko je tudi tujec, ki samo preživlja svoj dopust pri nas na Koroškem jtruditi se moraš, da ga pridobiš, ne pa odbiješ. So trenutki, ko mora zmagati razum, ne pa čustvo!« Pogovor, ki sva ga namenoma začela tam, kjer bi se lahko tudi končal, sklene z besedami: »Ponavljam, da je skoraj za vsakega izmed nas nujna konfrontacija. Treba se je nekajkrat spreti, in to pošteno, pa četudi pride do pretepa!« Feliks Wieser se je pred 26 leti rodil v Celovcu, stanuje pa v Slovenjem Plajberku. Vpisal se je na slovensko gimnazijo v Celovcu, na tisto šolo. ki je koroškim nemškim nacionalistom trn v peti in so jo — ker izobražujejo mlade rodove zavednih Slovencev, krstili za »veliki strup«. Pravi, da je zaradi dela na kmetiji šolanje moral prekiniti in ga je nadaljeval šele po nekaj letih, in secer na večerni nemški gimnaziji v Celovcu. Ko se je odločil za študij na ljubljanski univerzi, mu je oče nasprotoval, ker se je kot zaveden, trden Slovenec bal, da ne bo imel komu izročiti kmetije, hiše in posestva, ki je našemu človeku na Koroškem več desetletij bila pravzaprav edino jamstvo, edina ekonomska podlaga, da je lahko kljuboval raznarodovalnemu pritisku. »Zame je bil to najhujši čas v življenju,« pravi Feliks o sporu z očetom. »Želel sem študirati medicino, vendar pa sem se, da hi ustregel očetovi želji, vpisal na agronomijo. Sedaj, kadar le dopušča čas in obveznosti v Celovcu, pohitim domov in pomagam pri delu na kmetiji.« »Možnost šolanja na slovenski gimnaziji je gotovo eden izmed pomembnih dejavnikov pri oblikovanju osebnosti koroških Slovencev, vendar pa sodim — poudarja Feliks Wieser — da je enako pomembno, da živimo v izredno razgibanem političnem trenutku. Mladi vsak dan doživljajo in berejo v časopisju stvari, za katere natančno vedo, da niso resnične in se z njimi ne morejo poistovetiti. Berejo na primer o sebi, da so teroristi, da so skrajneži. Statistični podatki iz avstrijskih uradnih ustanov jih prepričujejo, da v tej ali oni vasi živi vsega nekaj Slovencev, oni pa natančno vedo, da vsa okolica goviri izključno slovensko. Mislim torej, da so trenutne razmere take, da odločilno prispevajo k oblikovanju zavednih Slovencev, oziroma da se tisti, ki so omahljivci, potuhnejo.« Ko se pogovarjava najprej, pove, da se namerava v kratkem preseliti v Celovec. Deželno središče Koroške, dasiravno nosi pečat velike vasi, ki je pravzaprav samo nekaj modernejših zgradb v središču in nekaj oglatih tovarniških dvoran na obrobju daje videz razvijajočega se mesta, je bilo do Slovencev iz Roža, Podjune in oddaljene Žile zmeraj precej negostoljubno. Nemško okolje kakor da se je čutilo vzvišeno, da hi sprejelo medse ljudi, ki govorijo jezik okoliških kmetov, pa četudi je ta jezik v osmem in devetem _ stoletju na ponosnih dvorcih koroškega plemstva veljal za uradnega, še več — obrednega. »Ni dvoma, ko hodiš po Celovcu po hodnikih, pisarnah, po .štacunah', po javnih mestih, se počutiš skorajda kot tujec,« pritrdi takšnemu razmišljanju Feliks Wieser. »Vendar pa te to ne sme zastrašiti. v trgovini, na primeri je treba poskusiti s slovenščino, in če te prodajalka ne razume, bo mogoče poklicala kolegico ali šefa, ki znata slovensko, če je torej vendarle neltaj osnove za trditev, da se mlad človek v Celovcu pogosto počuti kot tujec, je nujno, da gredo naša prizadevanja v prihodnjih letih v to smer, da bi najprej dobili v Celovcu šolo, ki jo bo obiskalo več otrok — petdeset, sto. Za to si moramo prizadeva-Druga stvar je vrtec, eden ali pa dva če bi potem uresničili še to, da bomo sredi Celovca lahko sprejemali ljubljansko televizijo, da boš lahko sem ter tja. videl kak slovenski film, da boš lahko kupoval slovenske časopise in knjige, potem se bo dejansko tudi v zavesti ljudi nekaj spremenilo in bodo čutili v Celovcu nekaj takšnega, kar na primer čuti primorski Slovenec v Trstu. Mislim da drugega izhoda nimamo. Agrarna struktura, v kateri smo najbolj prisotni, se počasi razkraja, sekundarni in tercialni sektor se razraščata, mimo tega dejstva ne moremo in je edino pravilno, da se ne izoliramo, ampak da se v te procese vključimo. Iskati in izkoriščati moramo nove kvalitete, kar pomeni, vkl jučiti se v mestno življenje. V Pliberku, na primer, to ne bc težko, medtem ko bo v Velikovcu pa tudi v Beljaku in Borovljah včasih združeno tudi s precejšnjimi težavami, čeprav vsa boroveljska okolica govori slovensko, ima na zunaj človek vtis, da je prišel v neko nemško mesto, saj ni slovenskih napisov; če pa se boš usedel in prisluhnil, boš ugotovil, da se vsi — posebej pa seveda starejši, pomenkujejo slovensko.« Na vprašanje, s kakšnimi občutki je sprejel odgovorno dolžnost tajnika zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Feliks Wieser odgovori, da je v začetku pač iskal opore pri tistih ljudeh, ki se že deset in več let ukvarjajo s tem delom. »Na drugih področjih bomo prav tako morali začeti z novimi, modernejšimi metodami dela. Predvsem mislim tu na delo z mladino,« živahno pripoveduje Feiiks Wieser. »Za zdaj nimamo močne mladinske organizacije, ki bi povezovala tudi delavsko in kmečko mladino naše narodnosti. Imamo nekaj študentskih klubov, od katerih je posebej tisti na Dunaju dobro organiziran, nimamo pa ničesar v Celovcu, čeprav tudi tukaj formalno obstaja študentski klub, ki pa praktično ničesar ne pomeni. Zaradi tega sem prepričan, da bomo iz dijakov v Celovcu, iz celovških študentov iz mladine na terenu, to je delavske in kmečke mladine, ki pa je zelo aktivna v različnih društvih, sestavili močno slovensko mladinsko organizacijo.« Med temi nalogami po mnenju Feliksa Wieserja izstopa tista, ki bi jo lahko označili kot sistematično usmerjanje doraščajoče mladine v slovenske šole vse do univerzitetne ravni. Po- udari tudi, kako pomembno je, da se čedalje večji del slovenske koroške mladine podrobno seznanja z življenjem v matični domovini, s samoupravljanjem, s politiko neuvrščanja in obrambe neodvisnosti, s katero si je Jugoslavija pridobila v svetu številne, ugledne in močne prijatelje in zaveznike. To seznanjanje poteka tako, da koroška mladina prihaja študirat na univerzi v Ljubljani in Mariboru, pa tudi drugače, na primer s sodelovanjem na delovnih akcijah. »Gotovo ni naključje, da 60 do 70 odstotkov študentov iz Južne Tirolske študira v Avstriji To je rezultat načrtnega, zavestnega dela; zakaj takšnega dela ne bi posnemali tudi mi? Nobenega dvoma ni, da mlademu človeku, ki je doraščal in se izobraževal v nemškem okolju, to okolje vtisne svoj pečat. Preseganje tega pojava seveda ni naloga, ki jo je mogoče uresničiti v nekaj mesecih,« razmišlja Feliks Wieser. »Gre z spremembe, do katerih lahko pride le z leti potrpežljivega in strpnega sodelovanja. Seveda pri tem hočemo in moramo tudi koroški Slovenci sodelovati v čim večjem obsegu,« živahno poudari Feliks Wieser in doda, da je blagovna menjava med Avstrijo in Jugoslavijo lani znašala okoli 8 milijard šilingov. Koroški Slovenci pa od tega skorajda niso imeli nikakršne neposredne koristi. »V sodelovanju, ki bo direktno — oziroma v okviru menjave med našima državama, — bomo lahko izobrazili tudi naše gospodarske kadre, finančne in druge strokovnjake, jedro vsaj kakih tisoč izobraženih ljudi mimo katerih gospodarski in politični dejavniki Koroške in Avstrije v celoti ne bodo mogli.« Ko se vrneva na vse tisto, kar se dogaja te dni na Koroškem in polni časopisne stolpce v Avstriji, Jugoslaviji pa tudi po svetu, Feliks Wieser poudari, da je problem nacionalnih manjšin v Avstriji že zdavnaj presegel prvotni okvir. Danes je povsem jasno, da se na tem problemu uresničuje ostra diferenciacija sil v avstrijski družbi, pri čemer je značilno, da so se bolj kvalificirani, bolj pošteni in tudi z argumenti bolj podkovani publicisti, javni in kulturni delavci iz vrst večinskega naroda postavih na njihovo stran. Danes njih število resda še ni veliko, vendar pa daje slutiti, da tudi večinski narod v prihodnosti ne bo več sprejemal črno-belega prikazovanja nacionalističnih in neonacističnih konstrukcij, s katerimi nameravajo temne sile za vselej odstraniti manjšinsko vprašanje z dnevnega reda. Ivo Vajgl ODBOJKA 6. TROFEJA SOKOL Danes v Nabrežini prve teterne mednarodnega ženskega turnirja Turnir se bo nadaljeval jutri - V ponedeljek Technika proti ZSSDI - Sokol okrepljen Drevi bo v Nabrežini startal mednarodni ženski odbojkarski turnir za 6. trofejo Sokol, ki bo predstavljal prav gotovo enega osrednjih odbojkarskih dogodkov v naši deželi v tej sezoni. Za to jamči že kakovost nastopajočih ekip, o čemer pa smo že poročali. Nobenega dvoma ni, da bodo Technika (Brno), Mladost (Zagreb), Ri jeka in domači Sokol pripravili vsem, ki si bodo turnir o-gledali, obilo športnega užitka. Vse ekipe, ki bodo nastopale na tem turnirju, razen Sokola, seveda, bodo prispele v Nabrežino danes, in sicer Čehoslovakinje približno ob 10. uri zjutraj, Mladost in Rijeka pa med 15. in 16. uro. V Nabrežini je za turnir ža vse nared. Domače igralke so se za ta nastop pripravljale izredno vestno (za to priložnost bosta barve Sokola o-krepili tudi igralki Jana Ban (Kon-tovel) in Mira Grgič (Gaja), verjetno pa tudi Borova odbojkarica Dragica Hrovatin. Tudi organizatorji so pripravili vse (in opravljenega dela je bilo vse prej kot malo), da bo pa vsa prireditev izzvenela bolj slovesno bo sodelovala tudi nabrežinska godba. Urnik tekem je tak: DANES 19.00 Technika — Sokol 20.30 otvoritev turnirja 20.45 Rijeka — Mladost JUTRI 10.30 Rijeka - Sokol 11.45 Technika — Mladost 18.30 Mladost — Sokol 19.30 Technika — Partizan Sledil bo zaključek turnirja. S tem pa ne bo še vse zaključeno. V ponedeljek bo namreč Technika nastopila ob 20.30 tudi v Dolini, kjer, bo igrala proti reprezentanci ZSŠDI. Odbojkarski sladokusci bodo torej v teh treh dneh prišli povsem na svoj račun, zato ni nobenega dvoma, da si bo te tekme ogledalo veliko število ljubiteljev odbojke s te, pa tudi z druge strani meje. KOLESARSTVO Asi v Turinu TURIN, 17. — Za dirko Milan — Turin in za dirko po Piemontu se je prijavilo 136 kolesarjev. Med prijavljenimi so vsi najboljši s svetovnim prvakom Maertensom na čelu. Nastopil bo tudi Merckx, med domačimi kolesarji pa Moser, Gimondi, Bitossi, Bertoglio, Basso in drugi. Kolesarji bodo v jutranjih urah prevozili po najkrajši poti razdaljo med obema velemestoma, popoldan = t 1 1 Q Nokolovo ekipo bosta ob priložnosti mednarodnega ženskega odbojkarskega turnirja v Nabrežini okrepili tudi Banova in Grgičeva 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drug prvi drugi prvi drug: prvi drug prvi drug prvi drugi 2 X X 2 1 X X 1 X 1 2 tUiiiiiiiiim|M|M||miiimiimmmi|,mlimimm„||l„I„,,|||,miii|]||||||iMMiilmiiiiimmmiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiimmmmiimiiiiiiiiiii|l|imiiiiiitimiiiiiimiiiiiii NOGOMET V NEDELJO NA PROSEKU Stari - mladi na Veliki rouni Kot vsako leto bo tudi letos v netijo, 19. septembra, ob 17. uri ha Proseškem igrišču Velika rouna, tradicionalna nogometna tekma med sta-Umi in mladimi. Na Proseku vsi nestrpno pričakujejo nedeljo, da bodo Ponovno videli na nogometnem igrišču poročene in neporočene, ki se bodo točno ob 17. uri pod vodstvom se mladega, a že slavnega sodnika-brivca Faginčiča, spopadli v najpri-t ubljenejši nogometni tekmi. Na Pro-Seku je že skoraj vse pripravljeno to slovito tekmo, samo še postavi obeh moštev nista do sedaj 2r,ani. Trenerja obeh ekip sta skle-bua, da bosta objavila točno postavo •Poštev šele nekaj ur pred začetnim žvižgom. Po vsej verjetnosti nočeta •zdati nasprotniku taktičnih potez. Kadi pravijo, da bodo starim na-suli cei0 gruj0 g0i0Vi poročeni pa Se bdčejo zagovoriti, Vsekakor, kaj se bo zgodilo, bomo videli v nedeljo na Veliki rouni, ,Jer' kot predvidevajo organizatorji, 1 moralo prisostvovati tekmi rekord-n° število gledalcev. H. W. Poraz Beograjčanov Plovdiv, n. — v prvi tekmi pokal UEFA so nogometaši beoti ar | e Crvene zvezde izgubili pro-. Lokomotivi iz Plovdiva s tesnim •zidom l;2. vediaena^MVezda je kot prva p0' la..s Filipovičem, Bolgari pa so j,”1! rezultat sebi v korist s Fe-ovim, ki je dosegel dva gola. Beograjčan So zapustili dober na; *n V povratni tekmi lahko u-v 1° zmaSo in tudi kvalifikacijo v nadaljnje kolo. ATLETIKA V PALERMU «Azzurre» premočne za Jugoslovanke Dvoboj je potrdil trenutno krizo jugoslovanske ženske atletike V naši včerajšnji številki smo že na kratko poročali o zmagi italijanske ženske atletske reprezentan ce proti Jugoslaviji v Palermu, kjer so «azzurre» slavile nadvse prepričljivo zmago 90:56. Izidi: kopje 1. Amici (It.) 55,66 2. Menjhart (Jug.) 54,76 3. Quintavalla (It.) 52,18 4. šipovac (Jug.) 51,92 100 m 1. Bottiglieri (It.) 11”5 2. Moiinari Ut.) 11”8 3. šokac (Jug.) 12”0 4. Gak (Jug.) 12”2 100 m ovire 1. Ongar (It.) 13”5 2. Lombardo (It.) 14"2 3. Lorenci (Jug.) 14’'7 4. Fočič (Jug.) 15”3 višina 1. Simeoni (It.) 1,80 2. Bulfoni (It.) 1,73 3. Lovše (Jug.) 1,75 4. Lorenci (Jug.) 1,70 daljina 1. Bottiglieri (It.) 6,6 2. Bruni (It.) 5,97 3. Fočič (Jug.) 5,95 4. Potnik (Jug.) 5,59 809 m 1. Dorio (It.) 2'07”0 2. Tomečič (Jug.) 2’07’T 3. Avdibašič (Jug.) 2’08”9 4. Pescalli (It.) 2'12”2 200 m 1. Bottiglieri (It.) 23”1 2. Pavličič (Jug.) 24”4 3. Carli (It.) 24”6 4. Gak (Jug.) 25"4 disk 1. Stojkovič (Jug.) 49,96 2. Zambon (It.) 48,88 3. Scaglia (It.) 48,58 4. Mrinjek (Jug.) 43,84 1.500 m Pergar (Jug.) 4’18”9 Cruciata (It.) 4’19”7 Gramola (It.) 4'32”4 Šober (Jug.) 4’38”0 400 m Pavličič (Jug.) 55” 1 Rossi (It.) 56”5 Cirulli (It.) 57”1 Marič (Jug.) 57”4 4x400 m 1. Sos, Juras, Avdibašič, Tomečič (Jug.) 3’41’0 2. Rossi, Mutchlecner, Cirulli, Dorio (It.) 3’43”2 krogla 1. Anzelotti (It.« 15,81 2. Petrucci (It.) 15,62 3. Gozo (.Jug.) 13,88 4. Mrinjek (Jug.) 13,81 3.000 m 1. Gareano (It.) 9’15”8 2. Tomasini (It.) 9’19”4 3. Dimitrijevič (Jug.) 9’59”0 4. Savič (Jug.) 10'01”8 4x100 m 1. Sciano, Moiinari, Carli, Bottiglieri (It.) 46”00 2. Razdevšek, Šokac, Gak, Pavličič (Jug.) 49”! pa bo na sporedu dirka «Po Piemontu», ki pa bo letos izvedena samo na krožni progi v mestu samem. 18 km dolg krog bodo kolesarji prevozili 10-krat. Zaradi visokega skupnega seštevka kilometrov bosta obe progi brez vzpetin. AVTOMOBILIZEM LE MAN3, 17. - 26-letni francoski motociklist Gilbert Lavelle se je smrtno ponesrečil med poskusnimi vožnjami za 24-urno dirko v Le Man-su. Na ovinku ga je zaneslo s proge in bi', je na mestu mrtev. Vozil je motor kawasaki 1000. Ekipa zagrebške Mladosti bo tudi sodelovala na letošnjem mednarodnem ženskem odbojkarskem turnirju za 6. trofejo Sokol. Na sliki vidimo samo del igralk te ekipe, katero sicer sestavljajo: Pučko, Gadžo, V. in J. Tuličič, Bralič, Ivic, Čejdnik, Jurkovič, Mikricki, Latinovič, Hr voič in Bota. Trener je Zvonimir Šemper, ki vodi tudi jugoslovansko državno reprezentanco NOGOMET ITALIJAJU6QSLA VUA Ivan Toplak optimist pred srečanjem v Rimu ■v Tekma bo važen test za dvoboj proti Španiji BEOGRAD, 17. — Zvezni kapetan jugoslovanske nogometne reprezentance Ivan Toplak je sporočil, da bo 25. septembra Jugoslavija nastopila proti Italiji z naslednjo postavo: Svilar, Jelkič, Hadžiabdič, Peruzovič, Juričič, Bogičevič, Žun-gul, Mužinič, Džcrdževič, Jerkovič, Šurjak. Rezerve bodo: Katalinič, Rajkovič, Ivežič, Nikolič in Hali-hodžič. Toplak je izjavil, da bo tekma proti Italiji važen test pred važnejšim srečanjem proti Španiji, ki bo že veljalo za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo. Zvezni kapetan bo od italijanske nogometne zveze zahteval, da mu med tekmo omogoči j^iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiimiiiiiiiiiiiimniiiiD NOGOMET PUNTARJEV MEMORIAL Drevi na Proseku finalna tekma med Primorjem in Portuale jem Srečanje se bo začelo ob 20. uri - Dragocena zmaga Prosečanov v polfinalu Primorje — Costalunga 2:1 PRIMORJE: Štoka, Cimolino, G. Husu, Vižintin, Race, Tomizza, Barnaba, Valenti - Clari, Lanza, Ange-lieri, Persi (46. min. Zangari). COSTALUNGA: Seppini, Sirotich, Benčič, Bartole, Tulliani, Plet, Bussi, Righer, Carcangiu, Chiodini, Millo (46. min. Sili). STRELCI: v 22. min. Barnaba, v 28. min. Carcangiu, v 82. min. Zan- SODNIK: Ludwig iz Trsta. STRANSKA SODNIKA: Messina in Giansanti iz Trsta. GLEDALCEV: 250. S pičlo zmago nad Costalungo si je Primorje priborilo pot v finale Puntarjevega memoriala. Prosečani so se predstavili na i-grišču z dvema novostima. V vrstah Primorja sta igrala Valenti - Clari in Angelieri, ki sta lansko sezono nastopala z miljsko enajsterico For-tituda v promocijski ligi. Srečanje je. bilo od samega začetka napeto in zanimivo. Po taktičnih razporeditvah je bila takoj razvidna rahla premoč Costalunge, predvsem na sredini igrišča, kjer se nova člana Primorja Valenti - Clari in Angelieri nista takoj znašla z ostalimi tovariši. Vendar je Primorje dobro držalo v obrambi, kjer je tokrat igral vlogo prostega Vižintin. Postopoma so se Prosečani organizirali in začeli odgovarjati na vsak napad Costalunge s hitrimi protinapadi dvojice Lanza - Barnaba. Prav slednji je v 22. minuti igre po lepi podaji Valentia - Clarija z diagonalnim strelom spravil na kolena Seppinija. Gol je nekoliko potrl Tržačane, ki se niso takoj znašli. Kljub temu pa so zaradi zmede in nesporazuma v obrambi Primorja Tržačani šest minut kasneje izenačili. Enajsterici od tedaj naprej nista popustili. Oba trenerja sta uvedla stroga nadzorstva in zato je bila i- Catania - Atalanta 2 Cesena - Catanzaro 1X2 Foggia - Taranto 1 Genoa - Juventus X 2 Inter - Pescara 1 L. R. Vicenza - Perugia 1 X Modena - Sampdoria X Novara - Milan 2 Palermo - Varese 1 Roma - Bologna 1X2 Sambenedet. - Monza X Ternana - Como 1 X Torino - Ascoli 1 X gra do konca polčasa precej raztrgana. V nadaljevanju so v začetku imeli pobudo Tržačani, ki pa so našli v obrambi Primorja močan odpor. «Rdeče-rumeni» so odgovorih z nekaterimi protinapadi, katerih pobudnik je bil Valenti - Clari, tako da so morali branilci Costalunge večkrat s prekrški ustavljati razigrana Barnabo in Lanzo. Nekoliko bolj odločni posegi sodnika, ki je bil precej pomanjkljiv, bi bili nedvomno zelo potrebni. Igra je zato postala živč- uiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiimiiiiniiifiiimiiiiimmiii Mlada Borova atletinja Danijela Tretjak na in komaj tedaj je sodnik trikrat pokazal rumeni karton. Zgledalo je, da se izid ne bo spremenil in da bodo potrebne 11-me-trovke za določitev finalista, 8 minut pred koncem pa je Barnaba v sprintu odpravil nasprotnika in predložil v sredino Zangariju, ki je z glavo potisnil žogo v mrežo in s tem zapečatil končni izid. Pred koncem sta bila zaradi medsebojnega obračunavanja izključena Barnaba in Sili. S to zmago bo Primorje igralo danes zvečer ob 20. uri v finalu proti enajsterici Portualeja, ki bo letos nastopal v 1. amaterski ligi. V finalni tekmi se zato predvideva kakovosten nogomet. B. R. V sinočnjem malem finalu za 3. mesto je med člani po podaljšku igre Costalunga premagala Zarjo s 3:2 (1:0, 2:2), med začetniki pa Primorje Primorca s 3:1 (1:1). Danes se bo turnir zaključil s finalno tekmo članov med Primorjem in Portualejem, ki se bo začela ob 20. uri, v predtekmi pa bosta odigrali finale za 1. mesto tudi začetniški enajsterici Brega in Costalunge. MESINA, 17. — Na mednarodnem odbojkarskem turnirju, ki se je začel danes, bodo nastopile ekipe Cr-vene zvezde iz Beograda, Ujpesta iz Budimpešte, Catanie in Lazia. ATLETIKA Borovke v Viareggin Atletinje Bora bodo danes odpotovale v Viareggio, kjer se bodo jutri popoldne udeležile državnega prvenstva v štafetah. Mlade borovke so dosegle kvalifikacijsko normo tako na 4x100 m kot na 4x400 m, nastopile pa bodo lahko samo v eni štafeti. V hitri štafeti so pred kratkim dosegle čas 50”7, kar je že blizu njihovih trenutnih zmogljivosti, na 4x400 m pa so razdaljo pretekle v 4'18”2 brez vsakega napora. Nedvomno i-majo v tej panogi, kjer lahko dosežejo tudi čas 4’13”-4’14”, precej več možnosti za višjo uvrstitev. WASHINGTON, 17. - Ameriški senat je odobril nakazilo 49 milijonov dolarjev organizacijskemu odboru prihodnjih zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 1980 v kraju Lake Placid. ATLETIKA Diplomacija? Italijanski sprinter Mennea je nenadoma zbolel. Neposredno pred odhodom v Pariz, kjer bi se moral danes srečati na 100 in 200 m s Quiriejem in Riddickom je sporočil, da ga je močna vročina prisilila v posteljo. Mennea je v zadnjem mesecu dosegel izredno serijo odličnih časov na 200 m, vedno v tekih na domačih tleh. Že pred dnevi smo izrazili dvom o realni vrednosti teh časov, ki bi znali biti umetni in prirejeni za uporabo v polemiki, ki jo sprinter vodi proti atletski zvezi. Ker bi se v Parizu Mennea srečal z najmočnejšima sprinterjema na svetu in ker se je morda zavedal, da na tujih tleh ne bo tako lahko «doseči» 20”1, je morda raje ostal doma. Na mitingu bodo nastopili tudi Jugoslovani Stekič, Pisič in Savič. športno društvo Dom (Gorica) vabi dečke, rojene v letih 1964 -1965 - 1966, na prvi trening košarke, ki bo v dijaškem domu v Gorici 20. t.m. ob 16. uri. zamenjavo petih igralcev. Po mnenju Toplaka bo jugoslovanska ekipa skušala doseči v Rimu pozitiven rezultat, da bi ohranila vidnejše mesto v evropskem nogometnem svetu. V sredo, 22. septembra bo na Reki srečanje jugoslovanskih in italijanskih nogometašev pod 21. letom starosti. MONTREAL, 17. - V drugem finalnem dvoboju za hokejski pokal Kanade so domačini po podaljških premagali ČSSR z rezultatom 5:4. GUADALAJARA, 17. - V teku mednarodnega teniškega turnirja je Šved B^rg premagal Argentinca Vi-lasa s 6:2, 6:2, Romun Nastase pa avstralskega veterana Laverja s 6:4, 4:6 in 6:3. OBVESTILA Košarkarska sekcija ŠD Sokol obvešča, da se bodo treningi pričel: v ponedeljek, 20. septembra ob 17. uri na odprtem igrišču v Nabrežini. * # • Športno društvo Primorje organizira danes ples na prostem. Na Balancu bo igral od 20. do 24. ure ansambel «The Lords». Ob 15-letnici delovanja '■ tne-ga združenja Olympia bo v sredo, 22. t.m., ob 20.30 v telovadnici Stella Matutina (Gorica) prijateljsko odbojkarsko srečanje med ekipama MLADOSTI (Zagreb) in NOVALINEE (Trst) iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiitiniiiiiiiiM NOGOMET V ORGANIZACIJI SZ MLADOST Danes v Doberdobu «Memorial S. Devetaka» Nastopile bodo štiri enajsterice Športno združenje Mladost iz Doberdoba organizira danes in v nedeljo, 19. septembra. «Memorial Severina Devetaka», na katerem nastopajo enajsterice iz Sovodenj, štan-dreža, Zgonika in seveda iz Doberdoba. Memorial je bil organiziran v spomin na dragega Severina Devetaka, aktivnega antifašističnega, prosvetnega in političnega delavca iz Jamelj. Spored tekem je naslednji: danes ob 17. uri nastop štandreške Juventine proti zgoniškemu Krasu; jutri pa bo tekma med domačo Mladostjo in So-vednjami. Naslednjo nedeljo. 26. t. m., ob 14. uri bo finale za tretje mesto: ob 16. uri veliki finale za prvo mesto. FABIO GERGOLET slavije) je ČSSR premagala domačinke. Najboljši rezultat je dosegla metalka krogle Helena Fibin-gerova (ČSSR), ki je orodje vrgla I 21,66 m, le 23 cm manj od svetovnega rekorda. BUDIMPEŠTA, 17. - Na atletskem troboju med Madžarsko, ČSSR in Jugoslavijo je zmagala ČSSR pred domačini in Jugoslovani. Daleč najboljši rezultat tekmovanja je dosegel olimpijski prvak v metu kopja Miklos Nemeth. ki je orodje zagnal do 92,08 m daleč. Jugoslovan Stekič je bil v daljini komaj peti s skokom 7,42 m. Rezultat je dosegel v svojem edinem veljavnem skoku. Dobra sta bila Jugoslovana v teku na 10.000 m. Janičijevič je tekel 28'35”, Peter Svet pa 28'45”4. Uvrstila sta se na drugo oziroma tretje mesto. V ženski konkurenci (brez Jugo- JUGOSLOVANSKI POKAL Prvak Partizan Bjelovar V finalni tekmi za rokometni pokal Jugoslavije v Celju je Partizan iz Bjelovarja odpravil domačo ekipo z rezultatom 27:23 Igralci iz Bjelovarja so tudi veljali za favorite na tej tekmi, ki je bila tehnično in agonistično na visoki ravni. V vrstah Celja se je posebno izkazal Vlado Bojovič, ki je bil na desnem krilu neustavljiv. RIYADH, 17. - Bivši angleški nogometaš Jìmmy Hill je sklenil petletno pogodbo z nogometno zvezo Saudske Arabije za razvoj nogometa v tej deželi. Materialno je pogodba zelo vabljiva, delovni pogoji pa so v tej državi nedvomno težki. V tej državi sta na voljo le dve pravi igrišči iz — umetne trave. Gradilo še štiri take objekte. «Evropskih» razvedril skoraj ni. Ostanejo v glavnem dirke konj in kamel in lov s sokoli. Zadnja žrtev saudskega nogometa je bil sloviti Puskas, kateremu ni kljub kopici petro dolarjev uspelo, da bi izučil dobrih nogometašev. KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi aa plazu 18. PRESENEČENJE Ni še potekel četrti liter do polovice, ko pride žena: «Orožniki gredo od hleva proti hiši...» «Koliko?» planem. T,lrj;<'^r^e ••• dva civilista, ženejo Tavčmanovo Katrcc Junjevi sestri Tinco ter Poljaka...» no«;i ,U jSem ^.° skrajnosti iznenaden! Pištolo, ki serr tako; 1 i Pr* in jo imel vsako noč pod blazino, kolih iv- X sviniak P°d korito. Pričakoval sem, da so nan mrvv’- i sen? s^šal, da so se vežna vrata odprla; Pištoln SKl t?s J'e .nekaj zamrmral. Odprejo se vrat: obraza ^ r°^1 stoP* v svinjsko kuhinjo moški koza: 2 ostriixjnaglasom vprašaL*^0 * m°Ških Pr‘ h“?* nia rirft*.Sem P°stal miren in mu odgovarjal na vsa vpr ran’ v im0m Se Pa delal začudenega. Izjavil je, da sem a in izpraševal zrvzrok.D^ja?nj|?Škega Ug0varjal Slovvenen j^SSen einmal endgultig Schluss machen mit e Hotel sem zamenjati litrski kozarec pod kotlovimi cevmi, ker se je natočil ravno do vrha, a nisem smel. Nemec je zar j ul nad menoj, naj ga ne imam za norca in naj grem z njim. «Nu, če je tako, bom pa šel...» «če imate kako partizansko ali komunistično literaturo pri hiši, kar povejte, sicer vas stane glavo, če jo najdemo!» «O tem ni niti govora, lahko preiščete vse...» sem odvrnil. Takoj sva šla v spalnico, da sem se preoblekel. Izrabil sem priložnost in gestapovcu na dolgo in široko pripovedoval, kako se že dolgo ne zanimam več za politiko in da mi je družina edina skrb. Pristavil sem še, da stremim za tem, da bi si pridobil zaupanje oblasti, tako da bi lahko rešil svoje starše izseljenstva, kamor so bili po nedolžnem odgnani. In res sem s svojim prepričevalnim govorjenjem pridobil nekaj zaupanja pri gestapovcu. Stopil je v zgornjo vežo in poklical na stopnicah stoječega orožnika: «Ostanite pri možu, da se obleče in naje, potem ga pripeljite na postajo v Kaplo! Jaz grem z drugimi naprej !» Odšel je, meni je odleglo. Z enim bom lahko opravil. V možganih mi je rojila ena sama misel: uidem, pa če me stane življenje! Tudi z orožnikom sem se začel takoj pomenkovati. Po njegovi govorici sem sodil, da je Korošec. Bil je še mlad fant, doma nekje pri Trgu (Feldkirchen). Ko sem začel oblačiti dolge spodnje hlače, dve srajci, močne hlače iz domačega sukna, sem se jel šaliti, češ da že vem, kako je v arestu mrzlo. Seveda sem zraven mislil na gozd. Tudi ta ni slutil v meni nobene ukane. Puško je postavil v kot in se z menoj pogovarjal vsakdanje stvari. Ko sem končal svoje čudno oblačenje, sem šel v priklično kuhinjo. Iz te sem v družinski sobi opazil še enega moškega v civilu. Aha, sem si mislil, z dvema bom imel opravka. Bil sem že miren in jed mi je teknila. V kuhinjo vstopi gestapovec in z zadirčnim glasom vpraša, ali še ne bom gotov. Nato je pogledal na svojo zapestno uro in zarenčal: «Nur noch fiinf Minuten haben Sie Zeit!» Bil sem v veliki duševni napetosti. Nisem napel primerne misli, kje in kako bi ušel. Ko sem v možganih še enkrat pretuhtal vse gospodarstvo, mi je nazadnje ostala misel na žganje, ki sem ga kuhal. Ta trenutek se je rodila rešilna misel. Hotel sem popiti kozarec žganja, ki je ostal na mizi. Toda niti s silo nisem spravil požirka po grlu. V tako nervoznost me je spravila misel, ki se je vame zapičila. Vljudno sem prosil gestapovca, da bi gredoč smel pokazati ženi, kako naj nadaljuje žganjekuho, zraven pa še sod v kajži, kjer imam pokvarjen mošt. «Ja, aber nur zwei Minuten!» Bil sem zadovoljen. V kajži nisem imel pokvarjenega mošta. Tega sem si izmislil zato, da bi speljal oba v bližino gozda. In uspelo mi je ! Hvaležen rešilni misli sem šel v spremstvu gestapovca in orožnika v kajžo; tam sem pokazal neki sod in precej odsotno govoril, kako naj žena kuha žganje iz «pokvarjenega mošta». Spremljevalca pa sta stala tesno ob meni in me nista niti za trenutek izpustila izpred oči. Ko sem stopil pred kajžo, sem jima rekel: «Je pač hudo tako na hitro zapustiti gospodarstvo in hišo, ki me potrebujeta.» Tedaj sem se obrnil proti gozdu, še vedno stisnjen med obema Nemcema. Spustil sem iz rok aktovko in rokavice, zavpil «fitajh» in se pognal v dir... Cul sem, kako sta planila za menoj. Ko sem tekel po poti navzdol, sem se po kakih dvajsetih korakih ali skokih spotaknil; napel sem zadnje moči, da bi obdržal ravnotežje. Že sem skoraj rinil z nosom v zemljo in se pri tem sklonil čisto k tlom. Tedaj sem začul strel... Krogla je zažvižgala mimo. glave. Vzravnal sem se in tekel že kakih dvesto metrov, ko sem se spet spotaknil na korenini; zvalil sem se nazaj na pot, ki sem jo hotel zapustiti, a sem bil preveč v zaletu, da bi mogel zaviti v stran. Komaj sem se pobral in nadaljeval tek, je padel drugi strel. Tekel sem in tekel... Nisem se ustavil prej, dokler ni bil za mano naš in sosedov gozd. Zavil sem v skalovje. Stisnil sem srce k steni in prisluhnil. Slišal nisem drugega kot utripajoče srce. Ne pretiravam, če rečem, da sem ga slišal kar stokati. Tresel sem se po vsem životu, pot mi je zalil oči. Naslanjal sem se ob pečino dobre pol ure; nisem se mogel držati na nogah. Bil sem rešen ! S skal sem videl na domače njive, po katerih pelje steza proti Železni Kapli. Tam sta gnala dva oboroženca dve ženi. Iz daljave sem slišal milo jokanje otrok, ki so sami ostali pri hiši. Nisem jih mogel tolažiti. Bil sem v ilegali ! Po Iglavčevih skalah sem se jel vzpenjati navzdol. Nisem lahko zapustil domačije. Vleklo me je na skale, da še enkrat pogledam domačo hišo, preden grem neznano kam. Sezul sem si čevlje, globoko v Tavčmanovem lesu skril plašč, za katerega se mi še danes čudno zdi, da ga nisem izgubil, in se splazil po lovski navadi — kakor bi zaletoval srne ali gamse — na skalo, od koder je videti vso Kurjo vas: Prusnik, Prunar in Orličar. Najprvo sem slišal, kako so otroci klicali mamo in očeta. Presunilo me je. Pri hiši sem zagledal zelenca. Kaj je to? Aha, policija! Policija je že pri hiši — iščejo me. Seveda, in jaz bom tako prijazen, da bom šel domov. Pri Prunarju so bili tudi in pri sosedovem hlevu. Vse polno jih je bilo. Imam namreč staro navado, da rad štejem. Naštel sem dvanajst policistov. Toliko jih gotovo še ni bilo v Kurji vasi ! Nagledal sem se jih. Pri mojem domu, pri mlinu in pri obeh sosedih so švigali sem in tja. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Monfecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 18. septembra 1976 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS • 61000 L]uDi]an», Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finjnčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov FJEG PROCES PRED PADOVSKIM VOJAŠKIM SODIŠČEM Protislovno pričevanje policistov ki obtožujejo stotnika Margherita Mladi častnik ponovil obtožbe proti podčastniku Musolinu PADOVA, 17. — Pred padovskim vojaškim sodiščem, ki sodi policijskemu stotniku Margheritu, obtoženemu spodbujanja k uporu, prevratniškega rovarjenja in obrekovanja nadrejenih, sc je danes zvrstilo veliko prič, v glavnem podčastnikov in navadnih agentov. Zaslišani so v glavnem potrdili izjave, ki so jih dali preiskovalnemu sodniku, vendar pa so jih Margheritovi zagovorniki s spretnimi in tehtnimi vprašanji spravili v protislovja, ki kažejo, kako je mladi častnik najbrž žrtev zarote. Prvi je sedel pred vojaške sodnike agent Pierino Gabriele, ena od glavnih obremenilnih prič. Gabriele-, ki je bil dalj časa dodeljen pa-dovskemu oddelku «celere» je bil v začetku avgusta premeščen v Milan. Agent je v glavnem potrdil svoje pričevanje preiskovalnemu sodniku in javnemu tožilcu, vendar pa je bil v odgovorih na vprašanja sodnikov in predvsem odvetnikov protisloven. Priznal je tudi, da je moral k psihiatru, ko ga je pred časom zapustilo dekle, v katero je bil blazno zaljubljen. Poleg tega pa je prišla do izraza vrsta nepojasnjenih okoliščin, ki zadevajo agenta in ki jih bo sedaj vojaško sodišče moralo pojasniti. Kako je na primer mogoče, da je Gabriele, ki je bil premeščen v Milan 5. avgusta, debil med tem datumom in koncem meseca vrsto enodnevnih dopustov, tako, da je bil večkrat v Padovi? Kdo mu je podpisoval dovoljenja, če je sam potrdil, da ni poznal pristojnega stotnika in da je bil v stiku le z nekim podčastnikom? Zakaj se Ga briele, ko je sklenil, da obtoži Margherita, ni obrnil do svojih nadrejenih v Milanu, pač pa je prišel v Padovo in se zglasil pri poveljni- Iz arhiva nemškega obrambnega ministrstva izginilo gradivo o škandalu Lockheed BONN, 17. — Iž arhivov nemškega obrambnega ministrstva je zginilo -gradivo, ki zadeva nakup nad 900 lovskih letal F-104, ki jih izdeluje ameriška družba Lockheed. Vest je sporočilo obrambno' ministrstvo, ki obenem poudarja, da je gradivo najbrž uničeno. Gre za za-eten dosje iz obdobja 1959-65, ko je bil vodja bavarskih krščanskih demokratov Franz Joseph Strauss obrambni minister in je osebno vodil pogajanja z ameriško večnacionalno družbo za nakup lovskih le- tal, žalostno znanih z vzdevki «leteče krste» ali «tovarne vdov». Po mnenju nekaterih komentatorjev naj bi funkcionarji ministrstva ugotovili, da je gradivo zginilo že prčd. desetimi leti, vest pa so sporočili šele sedaj, ko manjkata dva tedna do političnih volitev v ZRN. Čez dva dni bo medtem odpotovala v ZDA komisija, ki na j. bi zbrala dokumentacijo o škandalu, ki sedaj vzburja tudi zahodnonemško javno mnenje. Radikalci proti konkordatu RIM, 17. — Tajnik radikalne stranke Spadaccia je napovedal, da bo njegova stranka priredila 20. septembra pohod proti konkordatu. Demonstracijo gre uokviriti v vrsto pobud proti reviziji sporazuma med Rimofn in sveto stolico, KLJUB IZREDNI NAPETOSTI V DRŽAVI Korak naprej pri političnem reševanju krize v Libanonu Na pobudo arabske lige so se včeraj srečali Arafat, Sarkis in sirski podtajnik za obrambo Jamil - Na Golanu sestanek med izraelskimi in sirskimi častniki BEJRUT, 17. — Čeprav je nape tost v Libanonu še zelo velika in se dan za dnem vnemajo siloviti spopadi med palestinskimi gverilci in krščanskimi falangisti, se vendarle zdi, da so sprte sile stopile na pot na dnevnem redu tri vprašanja in sicer takojšnja prekinitev spopadov na vsem libanonskem ozemlju, prepoved vseh oboroženih nastopov in končno uresničevanje sporazuma v Kairu. Današnje srečanje je sad dolini Beeka, ki jo še zaseda sirska vojska, srečali vodja palestinskega gibanja Jaser Arafat, novoizvoljeni libanonski predsednik Sarkis, ki bo umeščen 23. septembra ter sirski podtajnik za obrambo Naji Jamil. Srečanja se je udeležil tudi zastopnik arabske lige Sabri Al Koli. O rezultatu sestanka niso sporočili še ničesar, ve se pa, da so bila niiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiniimiiiniiiuuimiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiujmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiia NA POTRESNO PODROČJE SO PRIPELJALI 110 NOVIH PRIKOLIC Za prizadeto tolminsko področje bodo sprejeliprezimitveni načrt Predsednik SRS Kraigher, članica federacije Lidija Šentjurc in generalpolkovnik Petkovški so si ogledali prizadete kraje in skupno s krajevnimi dejavniki preučili položaj in potrebne ukrepe (Po telefonu) TOLMIN, 17. — «Pomagali vam ku oddelka v spremstvu nekaterih a-1 bomo> ne boste ostali sami z nesre-gentov in podčastnikov^ ki so sedaj j čo!)> s temi besedami je pogosto to- med obremenilnimi pričami? Prav tako protislovna je bila tudi druga glavna obremenilna priča, brigadir Musolino, katerega je stotnik Margherito med drugim obtožil, da je pred poldrugim letom napadel in pretepel fotografa in televizijskega operaterja Sergia Ferrarla. Musolino, kateremu je predsednik sodišča priskočil na pomoč in zavrnil branilca odv. Malagugi-nija. češ «vprašanje» m umestno, se je branil, da stotnik ni videl, kaj se ie zgodilo tistega dne v Trstu, češ «da je bil preveč daleč». «Musolino laže — je odločno potrdil svojo obtožbo stotnik — ker sem dobro videl, kaj se je zgodilo. Res je sicer, da pravilnik prepoveduje, da se med vzdrževanjem javnega reda slikajo policijske kolone. Tega določila na nisem nikoli doumel, sa ne vem. kakšne tajnosti bi bile lakho skrite v policijskem terenskem vozilu. Kar zadeva pa dogodek iz Trsta poudarjam svojo obtožbo, ki jo lahko podkrenim s fotografsko dokumentacijo, še več: Musolino je tipičen policijski provokator.» Kot smo že poročali, je Margherito pojasnil, da je bila kazen, ki jo je odmeril Musolinu zaradi nezaslišanega napada na tržaškega fotografa, glavni vzrok, da ga podčastnik črti. Ta na se je izgovarjl. da to ni res. Užalil na' bi se, ko je Margherito spodbujal njega in druge agente, naj kupujejo skrajne levičarske liste, Kot so «Lotta continua», «Unità» in «Repuoblica». «Nočem — je s tem v zvezi poudaril — da bi se o vprašanjih policije raz pisovali ravno tisti, ki so nas le dan prej obstreljevali s samokresi ali pa obmetavali z molotovkami.» Med današnjo razpravo sta pričala tudi časnikarja Pierluigi Visci, urednik lista «Il Resto del Carlino», in Giuseppe Nicotri, urednik lista «Re-puonnca». Oba sta zavrnila vprašanja sodnikov in se sklicevala na ustanovni zakon časnikarske zbornice, ki prepoveduje novinarjem, da bi izdajali vir svojih informacij. Zaradi tega sta prišla navzkriž tako s predsednikom sodišča kot z javnim tožilcem, po mnenju katerih naj bi bil veljaven le splošni zakon, ki ne vključuje časnikarjev v tiste kategorije delovnih ljudi, ki se lahko sklicujejo na profesionalno tajnost. Rimsko vojaško sodišče pa je danes utemeljilo oprostitev policijskega stotnika Angela Giacobellija, katerega primer je sličen primeru padov-skega policijskega častnika. Giaco-belli je med okroglo mizo, ki so jo priredili v uredništvu lista «Paese sera» med drugim poudaril, da «medtem ko se kriminal v državi stopnjuje, policija ni seznanjena z novimi tehnikami in ni niti kulturno pripravljena za opravljanje svoje naloge. V naših šolah ne učijo zakonika, po-stopriika, pomena zakonov, pač pa nas pitajo le z obravnavanjem vprašanja javnega reda.» Zaradi te izjave je bil Giacobelli obtožen obrekovanja, vojaški sodniki pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. V utemeljitvi razsodbe so poudarili, da bi stotnikovo izjavo lahko res imeli za obrekovanje nadrejenih, vendar pa so upoštevali o-lajševalno okoliščino, da je izrekel svoje obtožbe v napetem vzdušju. lazil brezdomce v Srpenici, Ladrah, Breginju, Robedišču in Podbeli predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, ki je skupaj s članico sveta federacije Lidijo Šentjurc, članom predsedstva ZKJ Mihom Ravnikom in namestnikom predsednika republiškega štaba civilne zaščite Vinkom Gobcem danes obiskal najbolj prizadete kraje v tolminski občini. «Doslej je prispelo 110 novih prikolic za ljudi, ki so po potresnih sunkih v sredo ostali brez domov. Akcija pomoči je v redu stekla,» je uvodoma v Tolminu povedal predsednik tolminske občinske, skupščine Anton Ladava. Do ponedeljka bodo sprejeli tudi prezimitveni načrt za celotno območje v občini. O podobnih ukrepih je govoril tudi predsednik medobčinskega odbora za odpravo posledic potresa v Posočju Milan Vižintin. Predsednik Kraigher je spregovoril o pripravah na novi zakon, ki ga bodo prav zaradi izkušenj s potresi sprejeli še ta mesec in bo dajal občinskim izvršnim svetom in štabom civilne zaščite večja pooblastila za ukrepanje v izjemnih okoliščinah. Ko bodo v ponedeljek zvečer sprejeli prezimitveni načrt, bodo znane potrebe po montažnih hišah. «In če bo teh premalo, jih bomo pač morali uvoziti — je poudaril Sergej Kraigher ~ nobenega prizadetega vaščana ne sme,mo izseliti, ga Odtrgati od zemlje in živine. Ponekod bomo zgradili tudi večje montažne objekte, ki bodo namenjeni za prezimitev ljudi, po dokončani ureditvi- njihovega stanovanjskega vprašanja, pa jih bomo usposobili za potrebe krajevne skupnosti, za trgovine, za kulturne dejavnosti in podobno.» Za takšno rešitev so se med drugim odločili na opoldanskem sestanku krajevnega štaba civilne zaščite v vasi Ladra, ki so sé ga udeležili tudi gostje. Na. sedežu delovne organizacije TKK v Srpenici, pa so se pogovarjali z vodstvom srpe niške in žagarske krajevne skupnosti. «V naši vasi je 225 ljudi, ki so pred potresom živeli' v 109 hišah,» je poročal predsednik krajevne skup-npsti Srpenica Leopold Rot. «Majski potres je 22 hiš uničil, 80 huje in 8 lažje poškodoval. Zadnji potresni sunki pa so razen tega uničili nad 30 hiš. Na žalost so sedaj, ko bi najbolj potrebovali strokovnjake, gradbene skupine mariborskega Konstruktorja, ki so zadolžene za obnovitev Srpenice in Žage, zapustile naše območje.» Malo časa je, aa bi se sedaj i-grali z njim, so poudarili udeleženci pogovora. Potrebni so veliki napori, da bi prizadetim čimprej u- driloga in političnega reševanja kri- diplomatske pobude arabske lige ki ze. Danes so se v Chtouri, vasici v j Je v prejšnjih dneh poslala - v Da- - -............. • ■ ■ mask delegacijo, ki je predlagala sirskemu predsedniku Asadu tristransko srečanje. Kot dokazuje dejstvo, da je Sirijo zastopal drugorazredni diplomat, v Damasku niso preveč navdušeni nad srečanjem, pristali pa naj bi nani, da ne bi prepustili Kairu vseh diplomatskih pobud. Srečanje je bilo najprej predvideno za ponedeljek, nato pa so ga odložili do danes zaradi odpora libanonskih desničarskih sil. Kaj Palestinci pričakujejo od današnjega srečanja je na tiskovni konferenci v Rimu pojasnil tajnik za informacije pri palestinskem gibanju PLO Makjed Abu Sharar, ki je že uvodoma, poudaril, da bi bil sestanek lahko prvi korak na poti političnega reševanja libanonske krize. Dodal pa je vsekakor, da bo taka rešitev mogoča le, če bodo sobesedniki upoštevali palestinsko gibanje kot. avtonomno gibanje in pod pogojem, da Sirija nemudoma umakne vse svoje čete iz Libanona. Sharar je še pribil, da PLO odločno nasprotuje delitvi Libanona in se zavzema za zaključek . bratomorne vojne, ki jo je označil za «spopad, ki so ga vzburili sionisti in ameriški imperialisti, da bi ugonobili palestinsko gibanje in vse napredne libanonske sile » Pripomnil je še. da se gibanje zavzema za takojšnje premirje in za uresničitev takih pogo- redili začasna ali trajnejša prezimovališča. Sproti bo treba preverjati, kako uresničujejo sklepe občinskega štaba civilne zaščite. Med prvimi bo nedvomno ta, da je treba do 25. septembra pripraviti 30 plošč za postavitev montažnih hiš. jev, da bo novoizvoljeni predsednik Ljudi v Posočju pa poleg pomanjka- j Sarkis lahko opravljal svojo nalogo, nja časa pesti izredno slabo vreme. ! Obenem se je tudi zavzel za nepo- Ì sredne razgovore med vsemi priza- TURIN, 17. — Neznanci so danes ponoči vrgli molotovko proti sedežu sekcije KPI v Pinu Torinese. Steklenica je eksplodirala in zažgala sveženj letakov, vendar pa so komunistični aktivisti pogasili požar, preden je ta povzročil večjo škodo. Nenavadno drevo iz turških kolohas, ki ga raztavijajo na miinchen-skem razstavišču, je osvojilo dečka, ki je nemudoma začel z obiranjem «sia il kih sadežev». Po ogledu Breginja, Robedišča in Podbeie v Breginjskem kotu je predsednik predsedstva SRS S. Kraigher novinarjem ■■ izjavil, - da--se*-je -sedaj osebno prepričal o razmerah na pri-zadatem področju, ki so take, kot je bil o njih obveščen iz sredstev obveščanja. «Smo v novih razmerah, ki zahtevajo še tesnejše sodelovanje s krajevnimi štabi civilne zaščite in delavci, ki bodo uresničevali obnovo, da bi skupno z družbeno pomočjo ljudem čimprej zagotovili varno streho. Menim, da so sklepi občinskih in medobčinskih štabov za odpravo posledic potresa v Posočju kakor tudi republiškega štaba civilne zaščite pravilni in dajejo re alne možnosti, da v petdesetih dneh ljudem zagotovimo prezimitev v varnih in toplih prostorih. To pa je še posebej odvisno od dobre organiziranosti gradbene operative strokovnjakov in delavcev, ki bodo poslej delovali na potresnem območju,» je med drugim poudaril Sergej Kraigher. Popoldne je obiskal Posočje tudi generalpolkovnik Dane Petkovški. V Tolminu ga je sprejel komandant garnizije Radomir Ladič in ga seznanil z delom vojske na potresnem območju, še posebej z bližnjo akcijo, v kateri bo 90 vojakov v ponedeljek začelo rušiti najbolj poškodovane hiše. Vojaki so tudi organizirali prehrano v Breginju, kajti vaščani v podrtih hišah ne morejo kuhati. General Petkovški se je pogovarjal tudi z občinskim štabom civilne zaščite, ki ga je seznanil s posledicami potresa in z uspešnim sodelovanjem z vojaki. Denar ne sme biti ovira za preprečevanje človeške stiske, so ugotovili na današnji seji izvršnega odbora Ljubljanske banke ter sklenili dati svojima podružnicama v Novi Gorici in Celju premostitveno posojilo 300 milijonov dinarjev. S posojili tega denarja naj bi omogočili gradbenikom, da odpravijo posledice potresov v Posočju in na Kozjanskem. Posojilo so odobrili iz denarja centrale te banke. Rok vračila znaša leto dni, obrestna mera pa le 2 odstotka. Denar je namenjen za vsakršen namen, ki pomeni odpravljanje potresnih posledic in naj omogoči prebivalcem prezimiti pod streho. Če bo denarja premalo, je banka pripravljena bodisi v Sloveniji bodisi « Jugoslaviji dati pobudo za zbiranje novih virov. Dopisniki Dela Po celodnevnem pogajanju z žandarji predaja avstrijskega roparja ST. VALENTIN, 17. — Po celodnevnim pogajanju z žandarji se je vdal avstrijski ropar, ki se je zabarikadiral v šoli v St. Valentinu š štirimi talci. Ropar, ki so ga žandarji zasačili tik pred napadom na neko draguljarno, se je zatekel v bližnjo šolo, medtem ko so agenti nataknili lisice njegovemu pajdašu. Ves dan je kljuboval psihološkemu «naskakovanju» agentov, pod večer pa klonil in osvobodil talce. detimi palestinskimi silami brez vsakršnega zunanjega posega. V zvezi s položajem v Libanonu je predsednik Egipta Sadat naslovil poslanici palestinskemu in libanonskemu narodu in ju pozval k spravi in miroljubnemu reševanju sporov pod okriljem arabske lige. Medtem ko kaže, da se je v Libanonu položaj končno premaknil z mrtve točke, iz Tel Aviva poročajo o srečanju med izraelskimi in sirskimi častniki na Golanu. Po vesteh iz izraelskih virov so se častniki sestali, da bi razpravljali o združenju družin, ki so bile po izraelski zasedbi višavja leta 1967 razcepljene. V Tel Avivu pripisujejo srečanju, čeprav izrazito tehničnega značaja, znaten politični pomen, saj gre za prvi neposreden sestanek med zastopniki obeh držav, ki so ga Sirci doslej zavračali tudi med pogajanji za premirje, ki jih je vodil ameriški državni tajnik Kissinger. To naj bi bil dokaz, da v Damasku postopno spreminjajo svoje stališče do Izraela. Pri mestu Aszcd (vzhodna Madžarska) je turška aviocisterna treščila v neko hišo ter se vnela. Prebivalci v hiši so bili ranjeni in hude poškodbe sta utrpela tudi voznik cisterne in njegov pomočnik. Na sliki: madžarski gasilci gasijo požar s silnimi curki vode. miiiiiiiiiiiiiiMHiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHHtiTiniiiiiiiiiiutiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiuiifiiiiiiiitiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii« POSKUS AMERIŠKEGA DRŽAVNEGA TAJNIKA REŠEVANJA KRIZE V JUŽNI AFRIKI Kissinger v južnoafriški republiki ob demonstradjah s tremi mrtvimi Predsednika Tanzanije in Zambije napovedujeta v primeru propada poslanstva washingtonskega predstavnika pomoč rodezijski gverili PRETORIA, 17. — Ameriški državni tajnik Kissinger je danes popoldne prispel z letalom iz Lusa-ke v upravno središče Južnoafriške republike. Obisk v tej republiki, kjer so na oblasti belci, ki zastopajo stališča «apartheida», se pravi ločenega razvoja belcev in črncev, sledi pogovorom ameriškega državnika s predsednikoma Tanzanije Nyererejem in Zambije Kennethom Kaundo. Kissinger se bo v Južni Afriki srečal s predsednikom Vorsterjem s katerim se bo pogovarjal o vseh vprašanjih, ki zadevajo Rodezijo, Namibijo in seveda tudi samo Južnoafriško republiko. Kissinger se je že srečal z Vorsterjem dvakrat, in sicer prvič v Zahodni Nemčiji, drugič pa v Zuerichu. Odprto pa ostaja le še vprašanje možnosti srečanja med Kissingerjem in rodezijskim leaderjem Janom Smithom. V tej zvezi nihče ne postavlja kake prepovedi, ali celo zapore. Sami politični in državni voditelji «črne Afrike» dopuščajo to možnost, toda le pod pogojem neuradnega srečanja. «Bela» Rodezija se seveda skuša preriniti v ospredje, v upanju, da bodo ZDA na ta ali drug način nudile svojo podporo nadvladi bele manjšine nad črnci.' Izgledi za takšen nastop ZDA pa so zelo malen- kostni. To zadeva seveda le vprašanje Rodezije. Znano je namreč, da obstaja neki anglo-ameriški načrt za reševanje krize v Južni A-friki. V tej zvezi pa je angleški ministrski predsednik James Callaghan izjavil v svoji tiskovni konferenci v Ottawi (Kanada), da so rodezijski belci zašli v «slepo ulico» in da bi se morali pogajati s črnsko večino za rešitev rodezijskega problema. Callaghan je rekel dobesedno: «Evropejci ne morejo računati na dolg oborožen boj. Do sedaj se še niso sprijaznili z mislijo, da bi'se morali pogajati,. toda gverilska dejavnost narašča na mejah Rodezije. Prišel je trenutek, pa naj Se to zgodi danes, jutri, čez pol leta, ali 'še več, ko bo moralo evropsko prebivalstvo v Rodeziji priti do zaključka, da se je znašlo v slepi ulici in da bi bilo bolje za njegovo bodočnost, če bi Se Začelo pogajati s črnsko večino,» Te angleške izjave nazorno prikazujejo politično razpoloženje v Londonu in seveda tudi v Wàshingtonu. Kissinger je že izjavil, da bo sprejel v Pretorii Jana Smitha samo pod pogojem, če bi tu predložil konkretne rešitve. Jan Smith bo prišel v južnoafriško republiko na neuraden obisk. Ker je navdušen za «rugby» bo Smith prisostvoval srečanju med novozeland- limili mil Mimi timm iiiiiuiiiiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiii im ii niiiiiiiiiii mm mm iiiii iiiiiii ii im mi hi iiiiiiiiitnu ii turimi min m n im m mn iiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmi MNENJE PREDSEDNIKA SVETA ZA RAZISKAVE - CRN Tovor ladje «Cavtat» ne predstavlja neposredne nevarnosti zastrupljanja Sklepi na ravni medministrskega posvetovanja - Prof. Quagliatilo odsvetuje prenagljene ukrepe RIM, 17. —! Danes je bila v palači Chigi seja, ki so se je udeležili ministri za pravosodje Bonifacio, za zdravstvo Dal Falco, za trgovinsko mornarico Fabbri, za kmetijstvo Martora ter podtajnik predsedništva vlade Evangelisti. Na seji so obravnavali vprašanja v zvezi s potopitvijo jugoslovanske ladje «Cavtat» v 0-trantskem prelivu. Na seji so preučili sporočila hidrobiološkega inštituta, na podlagi katerih so ugotovili, da ne obstaja nobena neposredna nevarnost, ki bi jo bilo treba pripisati domnevni možnosti izlivanja vsebine kovinskih kontejnerjev, svinčenega tetraedri, oziroma tetrametra. Prav tako so ugotovili, da ne obstaja nobena nevarnost za kopanje na področjih blizu kraja, kjer se je potopila jugoslovanska ladja. Na vsak način bodo v najkrajšem času poskrbeli za reševanje tega vprašanja na najvišji vladni ravni sporazumno z Inštitutom za hidrobiologijo. Predsednik vsedržavnega sveta za raziskave (CRN) prof. Ernesto Quagliarono je danes podal nekaj izjav časopisni agenciji ANSA glede vprašanja zastrupitve morskih voda v bližini Otrantskega rta, ki bi jo utegnila povzročiti jugoslovanska ladja «Cavtat», ki se je potopila na tamkajšnjem področju zaradi trčenja z neko drugo ladjo. Na «Cavtatu» je bilo il- avgusta predlani 910 sodčkov, ki so vsebovali organski svinec, in sicer svinčeni tetraetil in tetrametil (količine prvega so bile večje od drugega). Ladja se je potopila tri milje in pol od Otrantskega rta. Sedaj leži v globini kakih 90 metrov ter je seveda izpostavljena vsem vplivom korozije, slane mor- ske vode ter morskim tokovom,, če bi korozija povzročila razpad kovinskih kontejnerjev, potem bi se strupena snov 'utegnila razliti v bližnje vode jter- sčasoma zastrupiti celotno področje. Pri tem pa. ne gre, samo za kemično zastrupitev kot tàkó, ker stopajo v. ospredje druga vprašanja. Svinčeni sestavini .biiniògOi če zastrupili - ppdmorsko rastlinstvo s katerim se hranijo ribe. Te’pa bi utegnile prenesti strupene snovi na človeka, ki bi jih morda užival. G?e za dolgo Verigo prenašanja svinčenega tetraetila in tetrametila'od o-snovnih rastlinskih celic .v globini morja do človeka. Naj omenimo š'e, da se svinčeni tetraetil uporablja v industriji rafiniranja nafte, ker je vsaj do sedaj pomemben činitelj pri izdelovanju visoko oktanskega bencina. V zvezi ■ z vprašanjem iadj~ Cavtat so italijanski komunisti in poslanci naslovili na predsednika ministrskega sveta ter na druge . ministre interpelacijo v kateri zahtevajo pojasnila v tej zvezi. Glasilo KPI Unità pa je s svoje strani vprašalo za mnenje okrajnega sodnika v Otrantu, ki se je dosedaj -pretežno zanimal za to zadevo. Sodnik Maritati je že v prejšnjih časih skušal zvedeti za mnenje strokovnjakov glede nevarnosti zastrupitve, Ta vsekakor obstaja. Potem se je obrnil na ministrstvo za pravosodje, zdravstvo in trgovinsko mornarico. Ukazal je celo, naj brodarska družba (v tem primeru «Atlantska plovidbà» iz Dubrovnika) izvleče tovor z dna morja, toda ukrep je bil brez haski'. Sedaj je sodnik izjavil, da bo na podlagi zakona. ukgzal, naj, se tovor ladje «Cavtat» izvleče z dna morja. - Vse to je bilo treba povedati, da bi sp pravilno, razumelo, izjavo, ki jo je podal "prof. Quagliarieiio agenciji ANSA. .Visoki predstavnik. CRN jej izjavil, da so. hašli sledi svinca s^mo .v bližini ladje, toda ne na oddaljenih področjih.: Upoštevati je treba tudi, da šo te snovi (svinčeni tetraetil in. tetrametil) težje od vode ter zato težijo k nasedanju na dno. Nadalje je treba še upoštevati, da je’ na tistem področju !močan morski tok, ki gre v južni smeri. Zato je utenieljeha domneva, da se bo organski svinec razpršil v tolikšni meri, da ne bo več predstavljal nevarnosti za oddaljene južne obale (pri tem nè pridejo v poštev samo italijanske obale, temveč tudi obale drugih držav na Sredozemskem morju). Po tem' je treba upoštevati še je dodal prof. Quagliarieiio — da utegne priti do spreminjanja organskega svinca v anorganskega V svoji izjavi ; je predsednik CRN govoril še o vprašanju zastrupljanja rib. V tej, zvezi je dejal, da se ribe večinoma selijo in da bi tudi v tem primeru ne moglo priti do kopičenja strupenih snovi, ki bi jih ribe takoj zaužile ter potem prenesle na celotno prehrambno verigo. V nadaljevanju svoje izjave je prof. Quagliarieiio še dejal, da bi njegove besede utegnile navesti na absoluten optimizem. Pristavil pa je, da je navedel le mnenja in stališča svojih znanstvenih sodelavcev. Ustanova sama ne more ukrepati, toda ta stališča in mnenja naj bi pripomogla do prepričanja, da so nesmiselni vsakršni ukrepi, ki . bi bili daleč od znanstvene stvarnosti. - sko ekipo «All - Blaks» ter južnoafriško ekipo «Springboka». Srečanje bo jutri popoldne v Johannesburgu. V - teh okvirih so se odvijala do sedaj dogajanja Kissingerjevega o-biska v južni Afriki. Stik; s predsednikoma dveh mejnih držav z Rodezijo in Južno Afriko Nyererejem in Kaundo niso bili. nič kaj obetajoči. Po svojem pogovoru z ameriškim državnim tajnikom je predsednik Kaunda izjavil, da je seznanil Kissingerja s stališčem zambijske vlade ter ga opozoril, da je Jan Smith človek ki ni mož beseda in da to prav Zambijci dobro vedo, ker so se pogajali z njim. Kaunda ni sicer izključil možnosti, da bi prišlo do pogovora med Smithom in ameriškim državnikom, toda opozoril je na potrebo, da bi tako srečanje ne služilo Smithu za povečanje svojega ugleda. Na vsak način pa Zambija zaupa odločilno vlogo pri tem vprašanju Veliki Britaniji. Prav tej državi naj bi pripadla glavna vloga pri dekolonizaciji države, seveda potem ko bi Smith izjavil, da je pripravljen prepustiti oblast črnski večini. To pomeni, da Zambija smatra Anglijo še vedno za odgovorno za dogajanja v Rodeziji. Tako Nyerere kot Kaunda sta izjavila. da bi v primeru neuspeha Kissingerjevega poslanstva v Južni Afriki ne preostalo drugega kot oboroženi boj. Ta napoved zadeva seveda predvsem Rodezijo, toda ne morejo se izključiti nadaljnja dogajanja v Namibiji. V Windhoecku se je sestal odbor ustavne konference, ki je razpravljal o bodočnosti Namibije. Gre za konferenco, ki je bila sklicana na pobudo južnoafriške vlade. Na konferenci so sklenili, da bodo osnovali bodočo upravo Namibije na treh ravneh. Iz pogajanj pa je bila izključena organizacija «SWAPO», V takih razmerah se bosta Kissinger in Vorster pogovarjala o bodočnosti «bele» Južne Afrike,. Za Vor-sterja Pa je najhuje, da se to srečanje dogaja v trenutku ko prihaja do viška protest črnskega prebivalstva v velikih getih Johannesburga in mešanopoliihv. Capetownu. Prav danes je policija ubila tri demonstrante. v Johannesburgu. Med mrtvimi sta dva študenta. Demonstrantje so protestirali proti Kissingerjevemu obisku v' Južni Afriki. Do številnih demonstracij in tudi do. požigov je prižlo v raznih predelih Johannesburga in v drugih mestili Južne Afrike, črnski geto So->v eto je zaprt in noben belec ne more priti, vanj. Prišlo je tudi do požigov avtomobilov. Ameriški državni tajnik Kissinger se bo po pogovorih s Vorsterjem vrnil v Zambijo in Tanzanijo, potem •pa • bo še obiskal republiko Zaire, kjér se bo pogovarjal s predsednikom Mobutujem. Rudarska nesreča v Mozambiku: 140 mrtvih JOHANNESBURG, 17. — Po sporočilu mozambiške radijske postaje je 140 rudarjev umrlo v premogovniku v kraju Moatize blizu mesta Tete. Šlo naj 'oi za najhujšo rudarsko nesrečo v zgodovini Mozambika. Število žrtev naj bi bilo tako veliko, ker se je nesreča pripetila, ko so bili skoraj vsi delavci v rovih. Premogovnik pri Moatizeju je največji v državi in oskrbuje vso m0" zambiško industrijo z energijo.