NOVIC p Ishajajo 1, m 15. vsacega meseca. Cena jim je s pOBtnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bosno in druge evropske driave za&ša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tÍBkania J, Krajec nasi, v Novem mestu. GOSPODARSTVO. Vspeh umetnega gnojenja pri ovsu. Oves je gledé ^rnojenja poseboo malotreben. Sejemo ga zaraditega oavadno na zadnje mesto, namret na tiste njive, na katerih ni mogoče z nobeno drugo rastlino kaj prida doBeči. V gotovili okolsčioali je pa tudi oves prav hvaležen za gnojenje in daje v tem sliifiajn prav bogate in dobre pridelke. Tako n. pr. na pusti peščeni zemlji kakor sploh na rahlib in slabih tleh. S primernim gnojenjem se dá pa tudi sicer doseči lepe vspehe. V tem oziru so važna umetna gnojila in med temi se posebej čilski solitér. Ta gnoj vpliva, ako se liiztrosi spomladi, ko se je oves že nekoliko obrastel, tako ugodno, da dobimo od ovsa v vsakem pogledu bogatejše pridelke. Kmetijska šola na Grmii je napravila letos po-skusnjo s čilskim solitrom, in reči se mora, da se je ta poskušnja prav dobro »ponesla. Za poskušnjo se je pognojilo 100 àtirjaàkili metrov dotične njive z 1 kilogramom Čilskega solitra, Zraven tega prostora se je odmeril in zaznamoval ravno tako velik prostor, ki se jc pustil zaradi kontrole nepognojen. Pogoji za rast so bili na obeh prostorih čisto enaki. Oba prostora sta imela namreč enako ravno lego, enako debelo zemljo, enako sestavljeno zemljo, enake razmere gledé vlažnosti itd. Po rasti ni bilo poznati skraja posebnih razlik med enim in drugim ovsem. Pozneje pa se je pognojen oves začel močneje razvijati in je tudi polegel. Na videz je kazalo, da bo vsled tega pognojen oves slabši- Toda ko se je oves požel in omlátil, se je pokazala pa sledeča razlika: Na pognojenih 100 štirjaškili metrih se je pridelalo 501 zrnja in 38V'. kg slame. Zrnje je tehtalo 22 Va kg. Na nepognojenem prostoru se je pa pridelalo 40 1 zrnja in 34 kg slame. Zrnje je tehtalo 17 Va kg. Če primerjamo te vspehe, vidimo, da se je pridelalo vsled gnojenja z 1 kg čistega solitra dosti več zrnja in tudi slame in sicer 101 veČ zrnja in 4 Va kg več slame. Vzlie temu, da je pognojen oves polegel in je bilo sklepati, da bo vsled tega slabši v zrnju, je bil vendar boljši. Večji pridelek je bil tolik, da se je gnojenje prav dobro izplačalo in da se je dobilo preiiej čistega dohodka. Ce računamo liter ovsa samo po 6 vinarjev ia 1 kilogram slame po 3 vinarje, znaša vrednost večjega pridelka v zrnju 60 vinarjev (namreč 10 1 po 6 vinarjev) in v slami 14 vinarjev f4 Vj po 3 vinarje). Skupaj znaša večja vrednost pridelka toraj T4 vinarjev. Ker stane 1 kg čistega solitra, ki se je porabil za gnojenje, 32 vinarjev, znaša čisti dohodek 42 vinarjev (74 manj 32 vinarjev). Po tem računu se je pridelalo na 100 štirjaskih metrih dosti več ovsa, kakor ga pridelamo običajno in razun tega je bilo še 42 vinarjev čistega dohodka. Če prenesemo ta račun na orale in hektare, bi imeli na 1 oralu 24 kron in na 1 hektarju 42 kron čistega dohodka. To je znesek, ki ga kaže v današnjih razmerah dobro uvaževati ! Vspeh tega gnojenja pa naj spodbuja tudi druge napredne gospodarje, da delajo take poskušnje z umetnimi gnojili. Pomanjkanje bek na Dolenjskem. Povsod, kjer se vinska trta goji, potrebujemo za vežnjo trt tudi bek (šibic). Povsod, po vseli vinorodniii deželah pridelujejo nalašč beke v ta namen. Tudi po Dolenjskem se jih prideluje, le žal, da v dosti premajhni meri, tako da jih sleherno leto primanjkuje. Ker jih primanjkuje, pomagajo si vinogradniki na ta način, da napravljajo iz tistih vitre s tem, da jih raz-koljejo in tako pomnožijo. V dostih krajih pomagajo si tudi 8 tem, da uporabljajo vrbje, kakorsno ob potokih narezujejo, da, poslužujejo se celo brezovih šibic. Na vsak način je to nedostatek, katerega bi se moralo odpraviti. Vsak vinogradnik prideloval naj bi toliko bek, kolikor jili potrebuje. Za vežnjo trt se prideluje rumene in rujave beke. Rumene bolj v severnih, rnjave pa v južnih krajih. Odločno najboljša je rujava beka, kakoršno imajo po Vipavi, po Goriškem i. t. d. Najboljša je pa zato, ker daje kaj dolge, pri tem pa jako tanke in kaj vlačne šibice tako, da ae jih lahko kakor motoz okolo prsta ovija. To vrsto bek naj bi si dolenjski vinogradniki zaplodili, kar store tem lažje, ker jo ima deželna kmetijska šola na Grmu že v tako veliki meri zasajeno, da oddaja prav lahko vsako spomlad veliko množino sajenic po jako nizki ceni. Zglasiti se je za nje najboljše že na jesen. Dolenjski vinogradniki, dobite to vrsto bek, naročite si sajenic že sedaj, da jih v prihodnji spomladi posadite ! —— Politični pregled. Prememba pri deželni vladi kranjski. Deželni predsednik kranjski baron Hein je imenovan sekcijskim načelnikom v ministerstvu notranjili stvarij. I-itodobno mu je podeljen veliki križ Fran Josipovega reda. Pod-namestnik v Trstu, Teodor Schwarz je imenovan deželnim predsednikom na Kranjskem. Dvorni svetovalec pri deželni vladi v J^jubljani, grof Scliaifgotsch je premeščen k namestnistvu v Trst ter mu je podeljen naslov in značaj podnaraeataika. Na njegovo mesto pride v Ljubljano kakor dvorai svetovalec pri deželni vladi grof Chorinsky, doslej sekcijski svetovalec v miaiateristvu za železnice. Ta novica je 26. m. m. doapela iz Dunaja in razburila vso Kranjsko. Dolgo smo pričakovali kaj tacega in prišlo je. Liberalci se seveda silno jeze, da je dunajska vlada preko njih katoliako-narodni stranki na ljubo — to priznavajo vsi, tudi neraaki listi — odstranila deželnega predsednika, ki je bil toliko sramotni in pogubni liberalno-nemški zvezi najmočnejša opora. Dolgotrajen boj nasib poslancev ni bil torej brez uspeha in to togoti nase liberalce od sile .Upati je, do bo kranjski deželni zbor, ki se skliče za gotovo oktobra enkrat, mirno zboroval, seveda če ne bodo liberalni poslanci poskušali delati ovir. Njim tako ni dosti do pravega blagra za deželo, marveč samo za strankarstvo in za prepire in zato se utegne zgoditi, da bodo nalašč nagajali, seveda, če se bo dalo. Gospodje, na delo, na skupno gospodarsko delo, sicer boste morali res iskati ljudi, ki bi vam verjeli, da ste narodni in za narodov blagor vneti. — Seveda se ne vé, kakšen bo novi predsednik. Hodom je Tirolec in roj. 18. sept. 1854. „Edinost" piše o njem, da je bil vesten, pravičen in tudi nasproti slovenskim strankam vljuden uradnik, kar je v Trstu gotovo redka prikazen. Nemeo po rodu se je že precej priučil slovenskega jezika, da že precej gladko govori po naše. — Grof Rudolf Cbo-rinsky je rojen 1. 1868 v Črnomlju, koder je bil njegov oče Rudolf Cliorinsky tačas okrajni glavar. Stari oče mu je bil grof Gustav Chorinsky, ki je bil zadnji cesarski namestnik v Ljubljani od 1. 1850 do 1860, ki je pri starejŘili ljudeh še v najboljšem spominu. Državni zbor se je spet pričel 26. m. m. Ministerski predsednik baron Gauč je označil stališče vlade nasproti Ogrom, da ne bo odneliala prav nič v škodo Avstriji, omenjal narodnostnih razmer, novih vseučilišč, ter povedal, da bo to zasedanje prav kratko ; oktobra se snidejo deželni zbori, novembra spet državni zbor, ki bo potem julija razpuščen, tako, da bomo imeli danes ob letu v takem času volitve za državni zbor. — Poslanec dr. Šuster-sič je uložil nujni predlog za uvedbo splošne in enake volivne pravice. Tak predlog so uložili tudi Cehi. V Pragi so bile v tem smislu velike demonstracije kakor tudi po nekaterih drugih mestih nase države. — Poslanec Š u k I j e je uložil nujni predlog za podaljšanje dolenjske železnice, ter nujni predlog proti naraščajočemu izseljevanju iz Dolenjske. —Poslanca Žitnik in P ovse sta uložila nujna predloga za pomoč pogorelcem v Dečji vasi in za pomoč po toči poškodovanim. — Poslanec dr. Tavčar pa je izvršil to imenitno narodno delo, da je napadel spet škofa in duhovščino ter se izrekel proti splošni in enaki volivni pravici. Živio svoboda in enakost ! 27. m. m. je umrl poslanec Jožef Žičkar na Dunaju med zasedanjem državnega zbora. V zbornici mu je prišlo slabo, odnesli so ga v njegovo stanovanje, kjer je izdihnil vrli, delavni mož svojo blago dušo. Svetila mu večna luč! Jako važne stvari, ki so velikanskega pomena tudi za Avstrijo, se godč na Ogrskem. Moramo se malo obširneje pečati ž njimi. — Dan 23. m. m. je zgodovinskega pomena. Ta dan je cesar sprejel v avdijenci zastopnike madjarske koalicije, ki vodi boj proti kroni in Avstriji, pet poslancev, ki jih je vodil Kossuth. Vsa avdijenca je trajala le dobrih pet minut. Cesar, zelo nevoljen, je madjarske politike ogovoril najprej nemški, jim prečital madjarski spisan dokument ter jih potem kratko odslovil. Nobenemu ni podal roke. Noben madjarski politik ni prišel do tega, da bi bil izpregovoril le eno samo besedo. Vtis te kratke avdijcnce madjarskih politikov pri cesarju je nepopisen. BiH so brez sape, ko so zapustili cesarski dvorec. Pet minut pred 11. uro so prestopili prag cesarskega dvorca, pet minut po 11. uri so že zopet sedeli v svojih vozovih in se odpeljali v hotel. V dokumentu, ki ga je preČital cesar madjarskim poslancem, je izražen poziv, da naj madjarska koalicija na podlagi svojega programa sestavi novo ministerstvo, kar pa se more zgoditi samo pod gotovimi pogoji, namreč : da ne trpi ne armada ne Avstrija. Končno je cesar naznanil madjarskim poslancem, da je pooblastil grofa Goluhowskega kot nalašč za to določenega svojega zaupnika, da sprejme odgovor na svoje besede. In avdijenca je bila končana. Ker pa Goln-howski ni ogrski državljan, se Ogri niso hoteli ž njim pogajati. Določen je bil za to grof Cziraky, ki pa tudi ni nič opravil, ker koalicija ostaje pri svojih terjatvah, cesar pa je točno oznanil svoje mnenje in se ne uda za nobeno ceno veČ. Če Ogri vseeno ne odnehajo, bodo nove volitve, in Če tudi ti novi poslanci ne bodo nič bolj odjenljivi in pametni, bo cesar Franc Jožefi, odstopil, njegov naslednik pa se ne bo dal kronati za ogrskega kralja, predno ne uredi teh zamotanili razmer. Vrba. (Dalje.) Predno je odSel Peter k vojakom, sta ae z Agato spet sprijaznila. Govorila sicer o vsem tem nista prav nie; a on je dobro vedel in videl in čutil, da ni već liuda nauj. Kako rad bi bil seboj vzel kak spominek od nje! Pa — bodoii vojak — ni imel toliko poguma, da bi jo bil poprosil. Pa je sel k mladi vrbi in ji odrezal vršićek. Tisto malo lesa je piirabil kaj modro. Napravil je dva daljSa in en krajši klinček. Daljša klinéka je staknil tako Tkup, da sta se stikala na enem koncu v spičaatem kotu, počez je položil krajši klinček, vse to zbil skup z malimi žebljički in mel je lepo, pravilno Črko A. To naj bi pomenilo „Agata". Ta spominek je vzel seboj in ga zaprl v svojo omarico 7 vojašnici. Nikomur ni o tem niti najmanj« zinil, niti edineum prijatelju ne, ki ga je bil dobil med tovaiiéi-vojaki. Kadar je bil prav do grla sit tega življenja in čez vse naveličan vojaškega stanu, kadar so se mu studili tovariši in ee je bal predstojnikov, vzel je črko A iz omarice. Popolnoma suh je že bil lea, a dišal je se vedno tako prijetno. Haj je dišal po domu! In enkrat, ko je bil preveč pil s tovariši in potem plesal z raznovrstnimi deklinami po raznih gostilnah, se je razjokal samega sramu in kesanja, ko je v omarici zagledal črko A. » Poročni dan bo čez tri dni. Zadnjo nedeljo je bil v tretjič bral g. župnik raz leco: „Zakrament sv. zakona želita prejeti ienin Peter ... sin mlinarja Petra ... ter nevesta Agata Močilnikarjeva itd." In Peter je hotel na ysak način, naj fma Agata poročni venec iz vrbinih listov. No, to jo je skupil pri stari Močilnikarici [ Mirtin venec bo imela, kakor vsako drugo pošteno dekle ! Oe mu ni váeč, pa naj . . . peter je brž odnehal in umolknil. Ko je pa naročil v bližújem mestu šopek za nevesto, je poslal s pismom vred v mali škatlji vrtnarju tri vrbine mla- dike, ki jih je bil sam ureza]; poveie naj jih v vrh šopka. In tako )e bilo. Mlada njegova žena je odalej ljubila vrbo na travniku prav kakor doslwj Peter, Oba sta večkrat rekla : vrba je nama drevo iSivIjenja. ♦ * » Čez nekaj ćaaa je Peter apet rezal šibe, in dosti mu jili je dala vrba, kajti kosata in široka je bila postula. To bu-tnrico šib je nesel staremu Matiji lam koncem vasi. Stan Matija je namreÈ pletel košare in druge take in enake reči. Peter je dejal, naj mu napravi malo košarico. iz ravno teh šib?" vpraša Matija, „Ravno iz teh !" reče Peter. Košarica je bila gotova in Peter jo pokaže ženi ter pravi: „Kadar boš prihranila in izkupila en srebrnjak, deni ga y to košarico. Rivno tako bom tudi jaz delal," In prvi srebrnjak v košarici ni ostal dolgo sam. Kmalu 80 mu sledili bolj ali manj svetli tovariši. Ko je bila košarica polna, je Peter stresel srebrnjake v vrečico ter ěel i njo v mesto. Domu je prinesel bankovcev. In košarica je bila večkrat na leto tako polna, * * Mladi Peter je postal naenkrat stari Peter, kajti dobili 80 novega mladega Petra. To je bil kaj zal fantiček; zdravje mu je dal oče, lepoto mati, a vesela, razposajena duša je bila prav samolastno njegova, nihče roditeljev mu je ni dal. Mnogokrat je preslišal mlinar, da kamni teku, ne da bi se med nje vsipalo zrnje. Prazno so mlťli. Igrala stu se z dečkom in norela sem ter tje po travniku za mlinom, Najraji sta sedela oče in sin pri vrbi. Ďe je hotel mladi Peter piščalko, prtcfj mu jo je naredil stari Peter, in če si je poželel biča, takoj ga je dobil. Stari Peter je znal z vrbe vse dobiti in narediti. Mladi Peter je imel silno živo, bnjno domišljijo. Vedno je kopal zaklade in rabil je pri tem staro, preluknjano Železno žlico. Seveda ni ničesar našel. Zato je pa stari Peter včasih zakopal kako desetico pri vrbi. In deček je našel denar, pa ga brž nesel vaškemu kramarju. Stari Peter je imel s svojim sinčkom mnogo veselja in zabave, pa tudi mnogih britkih ur mu je napravil. Kako pogosto je bil trmast, uporen in kljubl iv ta na videz tako pridni deček! In to je očeta bolelo in skrbelo. Včasih je hotel oče že urezati pošteno šibo z vrbe, da bi ukrotil malega divjaka, pa ko je segal po nož in ga odpiral, posUlo mu je žal — vrbe. ♦ * De Leta hité nevzdržno v večnost, Necega dne je stopala mlinarica Agata trudnili in počasnih korakov k vrbi, da tam počije na klopici, postavljeni v senci sedaj že precej košatega drevesa. Trudna je bila; to se ji je bralo z lic, to ji je sijalo iz očij, in prej veselo dvignjena glava je bila žalostno nagnjena, tu pa tam pa je silil siv las izpod rute. Sedaj stopi mlinar iz hiše. Ko ugleda ženo, pohiti k nji. Peter je bil prišel domu iz mesta. Na naboru je bil danes, a sreča mu je bila mila: žreb je odločil, da mu ne bo treba nositi vojaške suknje. Vsem se je škoda zdelo čvrstega, lepo vzrastlega mladeniča. Le s težavo se je prigngal domu, pijan ko klada se je zavalil na posteljo in obležal, kamor je padel. Sedaj spi. Stara dva sta vzdihovala pod vrbo. Kaj bi bila dala, da 80 ga obdržali pri vojakih. Saj bi bilo zanj jako dobro, da bi okusil železni vojaški red in strogo pokorščino. Kajti očeta in matere ni poslušal že davno več ne! Bil je pravi pravcati lenuli in zanikrn nemarneit, mrzelo mu je vsako delo. Le polegal, posedal, popival bi bil. Kdo bi izmeril vso jezo in ialost, katere je bil on vzrok. Prej mirni mlinarjev dom je sedaj pogosto videl reči strašne in grde; dobro, da niso znale stene in streha govoriti! Mlinaricii je bila silno bleda, '/.e nskaj let sem je bolehala, in kadarkoli je sin Peter spet kaj naredil, ji je postalo ae hujše in slabše. Tudi oče Peter se je bil postaral. Ne leta, ampak žalost in očitanje vesti, da ni vršil svoje dolžnosti kot oče, to oboje mu je vtisnilo izraz starikavosti. Kolikor je bilo sploh Petru mogoče biti ljubeznjivemu, s toliko ljubeznjivostjo se je obrnil k ženi in dejal: „Nikar ne tuguj, mati . . . škoduje ti . . . pomaga pa tudi nič . . . vse nič ne pomaga . . In naslonil je trudno glayo nazaj na deblo in umolknil. Zapihal pa je veter, se poigraval z dolgimi vejami in vejicami, in zamolklo pel otožno pesem, pesem o minuli mladostni sreči, katera se ne vrne več. In starima je bilo, kakor da slišita odmev te pesmi v vesti: „Sama sta kriva!" In srce se je stisnilo, da so iz očij privrele solze. (Kouoc prihodnjii.) Piše se nam: Iz Podgrada. Veselo slovesnost smo obhajali na god najdenja sv. Križa, Milost, gosp. proŘt dr. Elbert so ob asistenci preč. gg. dnb. svetnika in župnika topliškega, župnika stopiškega, enega bogoslovca in domačega župnika blsguslovili po Ifpem rimskem obredu nov» šolsko poslopje. Po sv. maši j« šla iz farne cerkve dolg» procesija med slovesnim zvonenjem in petjem do nove šole, ki je bila ta dan vsa v ZRStavah in vencih. Ko se je izvršilo blagoslovljenje zunaj, je otvoril solo naš vrli íí.upan g. Josip Zuro. V prelepem govoru se je spominjal presvillega cesarja kot vrhovnega pokrovitelja vsega šolstva in je pozval vse pričujoče, da se mu zakliče: Slava, čemur se je vsa zbrana množica ljudstva z navdušenjem odzvala. Zahvalil se je dalje deželnemu in okrajnemu šolskemu svetu in vsem, ki so pripomogli, da se je šola zidala. P.i otvoritvi se je blagoslovilo poslopje tudi znotraj, Slovesno se je blagoslovil tndi šolski križ, ki se je potem postavil v šolski sobi na svoje mesto. Ljudstvo je bilo zelo veselo te slavnosti, ker je spolnjena njih želja po novi šoli, ker staro poslopje, bivše župnišče, res ni odgovarjalo več naménu šole. Novo poslopje pa je krasna stavba, odgovarjajoča vsem modernim predpisom in stane 20.000 K. Sezidal jo je podjetnik gospod Andrej Medved iz Podgorja pri Kamniku. Bog daj, da bi se spolnilo, kar smo prosili pri blagoslovljenju, da bi šola služila poduku in omiki na pravi krščanski podlagi. ■.-»ÎSBïS— Iřonmčo veHti, [ Poslanec Jožef Žičkar 1 umrl je na Dunaju 27. sepi. v 60. letu svoje dobe. Pogreb bode v pťmdeljek 2, oktoora ob 10. uri dopoldne v Vidmu pri Krškem. — Poslanec Žičkar bil je mož, kakortinili ima malo Štajerska in sploh mi Slovenci. Nad vse vesten in točen duhovnik — nazadnje kot dekan — bil je zvest sin katoliške cerkve, bil je pa tudi sin-korenjak matere Slovenije. „Vse za vero, dom, cesarja", bilo je glasilo pokojnikovo, po katerem je vravnal vse svoje stremljenje in kateremu je posvetil vse svoje moči. Vso njegovo delavnost je preSinjala prava, odkritosrčna dejanska ljubezen do bližnjega, ljubezen, o kateri bi vedel marsikdo hvaležno poročati, in to ne samo učeča se mladina, ampak veliko število mož in gospodov, kateri so p» njegovi Ijubeznjivosti m človekoljubnosti že prišli do Bvojega kruba. Slovenska štajerska zemlja, kaloro je mnogozaslužni pokojnik ljubil iz srca, bodi mu lalika! (Konference) Vincencijeve družbe se vrie odslej redno 2. in 16, vsacega mesca, kar se daje Čč, damam s tem naznanje, (Imenovanja profesorjev.) G. 1, lleissner, do-sedaj profesor na mestni realki v Idriji, je imenovan c. kr. profesorjem na drž. gimnaziji v Novem mestu; g. 1. Germ, dosedaj učitelj na grof Strakasch-ovi akademiji v Praçi, je imenovan prav. gimn. učiteljem na dri. gimnaziji v Novem mestu, in g. Amat Škerlj je imenovan stalnim gimn. učiteljem na drž. gimnaziji v Novem mestu in mu je ob enem podeljen naslov „profesor". (Imenovanja pri ljudskem šolstvu.) Za supten-tinjo na ljudsko šolo v Toplicah je imenoyana absolvirana učit. kandidatinjft gpdč. E Schott, za prov. učiteljico na Oatež pri Trebnjem gpdč. H. Schott, (Premesčenja in imenovanja pri c. kr. sodiščih na Kranjskem.) Premeščeni so gg. dr. I. Polenšek, c. kr, sod pristav, iz Vipave v Radeće, dr. E. Pajnič, C. kr. sod. pristav, iz Novega mesta v Kamnik, L Kozina, c. kr, aod. pristav iz Mokronoga v Novoraeato, V. Levićnik, c. kr. aod. pristav, iz Kranjske gore v Ljubljano, dr. A. Kaiser, c. kr. sod, pristav, iz Radeč v Ljabljano. Imenovani so c. kr, sod. pristavom gg. : G. Mibelić za Vipavo, A. Kuder za Mokronog, M. Zwitter za Črnomelj, H. Lušin za Kadoljict), in dr. I, Jan za Kranjsko goro. (Oklici) Dne 6 septembra t. 1. nastal je poiar v vasi Deija Vas občine Trebnje, ki je v najkrajšem času nniČil devet posestnikom hiše, vsa gospodarska poslopja, hišao »pravo, obleke in orndja, ter vse spravljene poljske pridelke. Škoda presega sroto 60.000 K, zavarovalnina pa zuaša samo 13.000 K, Zima se bliža in pogorelci nimajo sredstev, da bi napravili iz podrtij stanovanja in da bi se preskrbeli z opravo, za liiso in gospodarstvo oajpotrebnejao, Spriéo te bede razpisujem pobiranje milih darov v vseh obćinah in župnijah našega okraja in apelujem tembolj na splušno milosrčnost, ker se gre za vas našega okraja in ker se zaradi manjšega števila oškodovanih ni dovolilo pobiranje po celi deželi. Darove sprejema okrajno glavarstvo. C. kr. okrajni glavar. (Poročila) se bosta dne 7. t. m. g. Ferd. Meditz, c. kr. sudni pristav v Metliki in gdč. Iva Polančeva, hčerka gospe Amalije Polanec, vdove c. kr, gimn.profesorja. Bilo srečno! (Umrla) je v Ljubljani dne 24. sept, t, 1. gospa Antonija Majzelj-nova, soproga trgovca, posestnika in gostilničarja gospoda Fr, Majzelj-na v Beli cerkvi pri Kovem mestu. Šla se je zdravit v Ljubljano, pa vkljub najboljši zdravniški pomoči in postrežbi je po kratki bolezni nmrla. Prepeljali so jo dne 26. septembra iz Ljubljane domov. Imela je v Ljubljani prav lep sprevod; na novomeškem kolodvoru jo je pričakovalo prav obilo olčinatva. Mil gosp. prost je blagoslovil še enkrat krsto in v dolgem sprevoda se je pomikal sprevod proti mestu in nadalje proti Beli cerkvi, kamor je dospel okoli 8. ure zvečer. Dne 27. sept. t. 1. je bil pogreb na tamošnjem pokopališču. Udeležila se ga je vsa župnija, iz vse okolice so prišli ji pjeni prijatelji in znanci izkazati zadnjo čast, gasilno društvo iz Št, Jerneja je nosilo prekrasne vence (31), dolenjsko pevsko društvo jej je z »pelo dve pesmi pred hiso in na pokopališču. Pogreb je vodil mil. gosp. prošt z asistenco 8 duhovnikov, v župni cerkvi je bilo potem slovesno žalno opravilo. Bila je blaga ranjka ljubeznjiva družica svojemu soprogu, skrbna mati svojim otrokom, dobra gospodinja svoji družini, in usmiljena podpornica revežem in bolnikom, katerim je na tihem obilo dobrega storila. Naj v miiu počiva ! (Volitev župana,) V občinski seji novomeški je bil 27. septembra t, 1, izvoljen županom, gospod S. iSladovič pl, Sladoevič, dosedanji župan, svetovalcem pa gg; Brunner, Rozman, Ogoreutz, (Novomeško zdravstveno okrožje) je dovolilo 100.000 K za zidanje ženske bolnice. (Fremeščenje žandar m ertjske postaje) Žan-darmerijska postaja v Viru pri Št. Vidu je premeščena v Zatičino. (Nove orgije) je dobila Župnijska cerkev sv, Alihaela pri Novem mestu, katere je postavila tvrdka Meyer iz Predarlskega. Orgije imajo 13 pevajočili spremenov in 10 zbiralnikov 1er dva manuala. Sistem je pnevmatičen. Tvrdka Meyer je postavila na Kranjskem že več lepih orgelj, tako v Zatičini v samostan.iki cerkvi in v Novem mestu v kapiteljski cerkvi, s katerimi deli je dosegla splošno priznanje. S ěmi-helskimi orgijami je tvrdka dosegla se večje zaupanje. Delo je solidno, fino izvršeno, mehanika precizno odgovarjajoča, ter značaj posamnih spremenov karakteristično pogođen. Salicional, Gamba, Celo so krasni spremeni. Pp. Vox coelestis spreinena, diven. Nasproti donijo polne orgije mogočno blesteče, tako da marsikatere orgije z vehko več spremeni ne dosežejo te moči, pa tudi v ftnih nuansah ne toliko nežnosti. Novo v orgijah je zveznik ki omogoči, da pedal doni na prvem manualu, kar je posebno za redovnice velike vrednosti, ker z navadnim ročnim igranjem doseže organistinja popolni pedalni efekt. V zadnjem času lepo obnovljena župna cerkev šmi-helska je a tem mojstrskim delum dobila krasen završek in naj bo na te lepe orgije ponosna cťla fara ker enakih nima daleč na okolu nobena župnija na deželi. (Pasji kontumac) je c, kr. deželna vlada za Kranjsko v okrajnih glavarstvih odpravila: Novomesto, Kočevje, Litija, Kamnik in Črnomelj, Samo v Vodicah v kamniškem okraju in v Vinicah v ćrnomeljskera okraju ostane še do 6. ozir. do 11, oktobra pasji kontumac. (Prepoved izvažanja prešičev) na Češko in Tirolsko je zaukazala c, kr. deželna vlada za Kranjsko iz sledečih občin na Dolenjskem, in sicer iz Trebnjega, Velike Loke, Dobrnič, Mirne peči, Dvora in Smuke v novomeškem, iz Št. Ruprta, Sv. Križa, Tržišča in Mokronoga v krškem, in iz Moravč, Dole, G-radišča in Prapreč v litijskem političnem okraju. To se je storilo radi tega, ker so se v zadnjem času piipetili nekateri slučaji svinjske kuge, s katerimi se je ta bolezen po teh izvažanjih zatrosila v imenovanih dveh kronovinah, Prepoved velja do preklica. (Obrtni shod) za vse kranjske obrtnike se priredi 15, oktobra v Ljubljani v mfstoem domu ob 9, uri dopoludne. Razposlala se bodo po celi deželi povabila, "Na shod bodo povabljeni državni in deželni poslanci. Dolžnost je slednjega obrtnika, da se tega shoda tudi zanesljivo udeleži, ker se gre za njegove lastne koristi v jako važnih obrtnih zadevah. (Deželna zveza) kranjskih obrtnih zadrug prične za svoje člane z 1, januarjem 1906 s poslovanjem mojstrska bolniške blagajne, kar bode brezdvomno koristilo našim obrtnikom, (Obrtni časopis) prične izdajati deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug z novim letom 1906 po dvakrat na mesec. List bode strokovne in gospodarsko politične vsebine, S tem se prične nova doba za naše obrtnike; npamo, da to idejo pozdravijo naši obrtniki z največjim veseljem, in store v lastno svojo korist vse, da se list postavi na najboljši temelj trajnosti, ^ivel obrtni stan! (Kolera.) Po uradnih poročilih v zadnjih dneh se ni T Avstriji noben nov slučaj kolere pojavil in tudi ni noben bolnik več za to bolezen bolan. (Svari SB občinstvo,) da ne kupuje ogrske razredne loterijske srečke (loze). Ne le, da dotičnik zapade občutni kazni, ampak tudi morebitni dobitki se mu odvzamejo. V zadnjem času pošiljajo se namreč taki pozivi od ogrskih tvrdk, ki v pretiranih obljubah vabijo na naročitev teh srečk, (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela v prete-čenem letu (1904) dohodkov 64.328 K in stroškov pa 61.096 K, (Meteor) so opazovali na Dunaju dne 18. septembra t, 1, okoli 7. ure zvečer. Tudi na Dolenjskem so nekateri videli to prikazen. (Škofovi zavodi) sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano so se dne 20. sept, t, 1, slovesno otvorili ob prav obilni, splošni vdeležbi. Zgradba stane približno 1,300.000 K, V njem bode prostora za 400 gojencev, ki bodo obiskovali gimnazijo. Polovico jih je namenjenili za duhovski stan, druga polovica za druge stanove. Letos se je sprejelo v Zivod 96 dijakov; od teb ie 45 z Gorenjskega, z Dolenjskega in 20 z Nulranj* siiega, Otvoril se je pripravljalni tečaj, v katerem jih je vstopilo 27, in I, gimnazijski razred, v katerem je 69 dijakov. Večinoma jih je letos sprejetih kot plačujoči učenci, vendar jih je sedem med njimi, ki so brezplačno sprejeti. To je največji in najbolj moderno opremljen zavod te vrste. — Bil je to slovesen in vesel dan za prevzv, g. kneza in škofa, ko je videl prvi sad svojili velikanskih načrtov. Koliko so si nasprotniki prizadejali, da bi mu pokop^ili to pomenljivo delo, a z BdžJo pomočjo je premagal vse ovire. Da bi bilo tako tudi v naprej: dal Bog in trdno upamo! (Državni proračun) za I. 1906 ima tele državne prispevke, namenjene za Dolenjsko: 1.) za popravo državne ceste med Jngorjem in Metliko 30.000 K (4. obrok), 2,) za regulacijo Save 85.000 K in 3.) za popravila v državni gimnaziji v Budolfovem 1400 K, (Ponarejeni bankovci) po 50 K krožijo v prometu. Poznajo ge po tem, da imajo dve besedi napačno tiskani na ogrskem besedilu in sicer besedi: torvenyes in fotonaszos. Glasiti bi se morale: torvenyes in fotanaszos. Tudi je poznati pri številki 5 0, ki se nahaja na ogrskem besedilu na desni in levi strani spodaj, da je ničla manjše, debelejše in očividno poševno tiskana. Opozarja se vsak na te ponarejene bankovce, da jih ne sprejme, ne da bi vedel, od koft«. jih je prejel. (Zopet požari na Kranjskem ) Dne 8, sept. t. 1. je nastal ogenj v gfispitdarakem poslopju posestnika I. Pajserja v Podlipi pri Vrimiki. Ker je bilo spravljenega v gospodarskem poalopju obilo sena in otave, ni bilu pomoći. V kratkem ćasu ste se vžgali še hiša in mlin ter zgoreli. S težavo je reSil posestnik konje in govedo, da nui ni v plamemi poginila. Škoda se ceni na 7000 K, zavarovalna svota znaša 1600 K. Zanetil je vnuk posestnika, štiriletni dećek, igraje se z žveplenkami. Dne 12. septembra t. 1. je nastal ogenj v kozolcu posestnika Mlekuža v Mooswaldu pri Koievju, Vsled vetra se je ogenj raziirll tako naglo na liíáo in na zraven stoječa gospodarska poslopja, da je na pomoć pnhiteće gíisilno društvo iz Kočevja 8 silnim trudom ustavilo le nadaljno širjenje požara. Vsa škoda se ceni na 15.000 K, doéim znaši zavarovalna svota le 4000 K, Tudi v tem slučaju so ztiž^ali otroci. — Dne 16 sept. t. 1, je pogorela hiša posestniku Andreju Itovanu na Culu pri Vipavi. Dasi je \)il zavarovan, ima vendar še nad 4000 K škode. Ogenj je nastal po petrolejski svetilki, ki je strop vžgala. — Dne 18. sept. t. I. je nastal ogenj v gospodarskem poslopju Jere Hribar v Sv. Kiižu pri Kostanjevici. Požar se je hitro razširil na sosednja poslopja in Iretii posestnikom napravil škode nad 18 000 K, zavarovalna s^ota znaša pa komaj 4400 K. Le neumornemu trudu domaćega gasilnega društva in onega iz Kostanjevice se je zahvaliti, da se ogenj^ni še naprej širil. Zažgal je po neprevidnosti neki delavec. Škoda v tem kratkem času in samo pri teh požarih ztiaša nad 44,000 K, zavarovalna svota le lo.OOO K; zatorej je pač treba paEiti na ogenj in zlasti na posle in otroke, da nas ne pripravijo v veliko nesrečo. Oedalje se pa tudi čuti potreba deželnega prisilnega zavarovanja. Tu treba imeti pred očmi korist celo-kupnosti, ne pa dobiček posameznih. (Utopljenka.) 14 septembra 1.1. zapustila je 82 letna slaboumna dekla Jera Škufca službo pri Katarini Milner v Safari in je hodila brez namena okoli. Drugi dan našel jo je pastir Alojzij Pečjak v Krki pri Poljanalt mrtvo. Jožef Kardel in Jožef Pograjc potegnila sta jo iz vode. Mrtvo-gledec Milia LanriČ je takoj utopljenko ogledal in ni nič sumljivih znamenj na nji našel. Mrlića so potem prepeljali v mrtvašnico sv. Martina pri ValiČni vasi. Stvar se je naznanila sodniji in glavarstvu. d.— (Mleko hočejo podražiti) pri vsakem litru za 4h — v Ljubljani. Dnsedaj je velialo mleko po Ifi h, od 1. oktobra naj bi se ga na drobno prodajalo po 20 b. Za mesto Ljubljano, kjer se računi, da se na dan porabi 10 — 12,0001 mleka, pomeni to zvišanje cene na let»» okrog 15 0.000 K, toliko namreč bi dobivala Ijubljanrika okolica vsako leto veĆ za mleko, kakor sedaj. Pač dovotj jasen m gljaj za naše dolenjske živinorejce in posestnike ob železnični progi, da bi se začeli bolj intenzivno pečati z govedorejo zlasti v namen, da bi mleko prodajali v LjubljHno, kal' bi vsled ugodne železničně zveze prav lahko storili. Tarifi za prevažanje živil so namreč veliko nižji, kakor od diugega blaga, (Današnji list) obsega deset strani. Gospodarske stvari. — (Jesensko gnojenje travnikov.) Bliža se Čas jesenske gnojitve, Vspehi, ki smo jih desegli po naših krajih z umetnimi gn«>jili, so tako dobri, da moramo umetna gnojila tudi naprej rabiti, ako hočemo povzdigniti našo živinorejo. Po naših krajih se pečamo preveč s poljedelstvom, da bi nam bilo mogoče, obrniti kaj domačega gnoja z:i travnike. Saj ga je še za njive premalo. V takih razmerah si monuno pomagati z iimetnimi gnojili, .Seveda je treba taka gnojila prav in v zadostni množini rabiti, sicer ni povidjnega ispeha. Za jesensko gnojenje se najbolj priporočita To maso v a žlindra in kaj ni t, — (Jesensko namakanje travnikov) je veliko vredno zn zboljšanje travniške rodovitosti. Zato pa dajmo napeljavati m o''račati viido na travnik, kjer koli je to mogoče, Tu in tam se d;i v tem ozirti brez posebnih stroškov doseči prav ugodne uspeh?. Taka voda j« zlata vredna. — (Poskušnje z umetnimi gnojili.) Kmetijska podružnica novomeška je napravila letos 12 poskusen j z umer^ nimi gnojili pri raznih gospodarjih iz okolice. O teb poskusih hočemo v tem lislu poročati, zaraditega prosimo dotične p. n. g, Mkirauc, jlramor, dr. P tznih, Skale, Smola, Windieclier; viriiiBti : gg. BerKoian, EokliS, Luíer, Ogoreat::, Bubrman ; zapisnikar: tajaik Stukelj. (ioiipod župan konštats.je eklep^noBt odbura, otvori aeja, imenike kot overovatelja ta)ii«nika današnje aeje g. Mogoliiia in Skaleta, ter preide k dnevneiim redu. l.i Čitanje zadnjega iejneea siapienika z dne 1. leptembra 1U05 It. 1245. Zapianik «e prečita ter odobri. Predno se preide na 2, toiko ilnevnega reda, prečita g. iupan dopis c, kr. okrajnega glavarstva z dne 12. septembra 1905 St. 22.190, v katerem ae Njeg. Veli-danstvo lalivaljnje mestnemu županstvu la udanoatuo izjavo povodnmNai-viàjega roj->tnega dneva 18. avgnsta t. 1. Na to preide g. žapan na 2. tuůho dnevnega reda. Poroiilo atareûintitva o proŇnjali: a) g. Franc Seidla la b| franc Kondriía. Po daljSi debati se na predlog g. Kofmana prostya g. Franc Seidla odstopi upravnemu in Ko'podarskemu odseku v iSe enkratno poroi&nje, b) Prebere «e proSnja g. Fratic Kondriéa, iz katere je razvidno, da iatei;a ue zadene nobena krivda, na kar stare^intitvo predlaga, da se globe oprosti. Ta predlog ae soglasno uprejine. 3.) Poroùilo policijskega odseka radi novega mestnega atražiiika. G. Rosman kot načelnik policijskega odseka paroùa, ila »e je namesto izstitpivšei,'a stražnika Ivana Rubasa 2 dnem 12. t. ni. tprejel kot provizoriien mestni stra/.nik Ignacij Kek, katero poročilo se na manje vzame. 4. Poročila županntva: a) radi pritožbe 18'Vo prisilne uaklaile v oběini Prečna, b) rafunaki lakljnčki za 1. 1M4, c) volitev revizorjev. G, Bosnian predlaga, da se proti prispevku mestne občine k 18"/o prisilni nakladi v občini Prečna, katera âe je isti nalovila laraili popravljanja cest, vloiti pritožba na veleslavní deželni odbor in sicer z oziron iia to, ker novomeška občina »toj del ceste vedno v redu drži, ako pa drugi nisii ceste popravljali, ne zaileue mestne občine nobena krivda in vsled tega tndi ni dolžna, te pričine naklade plačevali. Piedlog se sprejniesoglasno. Računski zak^uček mestne občine za L 1904 se prebere, na kar se izvolita kot pregledovalca istega g, Ogorentz in g. Skalé. Nadalje tie prebce poročilo pregledov al cev računskega zaključka mesrne liranilnice za I, IDOl, katero potočilo se vzame na znanje, 6. Slučajnosti, Poročilo glede poprave brvi proti Cegelnici, G. Bosnian kot zastopnik mostne občine pri komisiji, katera se je vršila na licu mesta, poda v tej zadevi sledeče poročilo: Pri ogledn sem dal na zapisnik naslednji agovor: Mestno županstvo ugovarja, (la bi moralo prispevati za to brv in aieer iz sledtčib vzrokov: „1. Ker ni nieHtna občina Se nikdar — po sklepn mestnega odbora — kaj prispevala za to brv, ker jo tndi ne rabi, dokaz temu, ko sedaj it^te iiže čez eno leto ni, a 8e ni Se nuben me.ičan radi tcfja pr.tožil. 2, Ker je ta brv v izključno porabo za občane občine Prečna. 3. Ako se pa upoSteva § 19 z dne 28. juL 1889 dež. zakona it, 17 o napravljanju in vzdržavanjo javnib necesarikih cest in potij prosi se, da ae tudi t tem smialu odloči za prispevek v razmetjn, ker novomeška občina oziroma nje občani iato prav nič ne rabijo, pač «koro izključno le občani Prečenske občine. Pač pa se ob jednem proai, ako bode morala mestna občina tndi kaj prispevati, da se postavi taka brv, katera bode tudi res trpežna ne pa len^ra, katero vsakokratna povodenj odnefte oziroma znatno poSkoduje." — Na to se sklene, da prispeva k •tri.ikom mestna občina četrtino ako se napraii trajna brv, če se pa napravi lesena, pa le petino. Nadalje pred.aga g. Roí>man, da se pri veleslav, deželnamu odboru store potrebni koraki, da se vprašanje filtra pri vodovodu v Stopičab že enkrat reSi. O. žnpan obljubi, da bo v tej za((evi pi>trebno nkrenil — Na to g, župan omen^ da je to zadnja tseja občinskega zaiitopa, ker ae bodi) v kratkem vrSile nove volitve, v kratkih potezab vriše delo* vanje celega mestnega zastopa in se zabvati mestnemu odboru za vse-atransko zaupanje in posebno še gg. svetovalcem, ki so ga v njegovem delovanju podpirali naglaiajoč osobito delijvaiije 1. svetovalca g. Busmaiin. G. Brnnner zabvaU se na to v imenu mestnega odbora g. žujiatin in bt»-resinstvii za vspešur> delovanje v korist mestne občine. Ker se ttihče več ne oglasi k besedi g. župan sejo zaključi. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Gdč. Kome Nežika 20 K ; neimenovana gdč. 2 K 20 li; gonpa M. Oblak 8 K; veleč. g. žnpnik A.. Knkelj ]0 K ; veleč. g. župnik Franc Dul'nar 10 K ^ veleč. gosp. župnik L, Kolbezen 10 K; veleč. g. žnpnik Miha Zupan 20 K ^ veleč, g. kaplan Knjižek 6 K; veieč, g. kaplan P'r. Vidmar 5 K; veleč, gost>. ŽnidsrŠič 10 E; Sodnijske poravnave po g. dr, K. Slancu 65 K; veleč. goi]>. župnik ,T, Vidergar 10 K; veleč. gosp. župnik V, Pau his 10 K; gospod dr. K. Slane za prvo polletje 100 K. Or. Jos. Marinko. Prošnja. Kakor nav&dno prejšnja leta se tudi letos zaupno obračam do p, n. občinstva, nij se blagovoljno spominja novomeake-dijaške kuhinje s svojimi darovi. Sprejel sem na brano ubo^ili dijakov, i/med katerih jih dobiva 54 vsak dan tudi večerjo, 57 je gimnazijcev^ drugi 80 iz Ijuil.ske šole. Većinuma se bodo podpirali popolnoma brezplačno — le nekaterih oiotje soobljubiJi nekaj živií^ Kako velike svote bodo potrebne, da se tako števil'j mladeničev preskrbi skozi 10 mesecev, ai vsakdo lahko misli,— Rrtdi teffa prav prisrčno prosim, naj ostanejo zvftsti staii dobrotniki, naj se jim pridružijo novi, zlasti še radi tega, kej sem po smrti ali odpotovanju nekatere dobrotnike izgubil. Po mestu in Kandiji se bode pobiralo začetkom vsaeega meseca. Poslal bom pobiravca tudi k nekaterim, ki doslej stí niso bili med d<»brotniki dijaške kuhinje. Pros m, naj mi tega ne zamerijo. Ako ne morejo ali ne marajo dijakov siromakov podpirati, naj to povedo in dobro je, Prav posebno pa se priporočam za ïivila. Vsaj okoli Novega mesta je letos letina dokaj bolja nego lani, zato se-trdno nadejam, da bode bolje tudi za naše dijake in — zame. Kuhinji pride prav vse, kar ljudje vřivajo, vendar pa bi š« prav posebno prosil krompirja, fii/da — in ako bi bilo kj& mogoče, kaj zrnja. Pomagajte Btudijoči mladini — in Bog gotovo tudi Vane ne odreče svojega blagoslova. Novo mesto, 28, septembra 1905. Dr. Josip Marinko. Umrli so: 22. sept,: Marija Molek, samska dekla, 83 let, ostareloit, St, 28, sept, : Angela Suster, hči uradnega sluge, i mesce, črevesu katar, St. 109. Loterijske številke. TRST, 16. septembra 75 «4 69 GRADEC, 23. septembra 67 19 54 1 80 66 78 iziineii lmlï\ uoiniičiiít (a 11-8-1) se sprejme takoj pri Peter Gorupiču, kovača v Kandiji pn Novem mestu. (2180-1) Prostorna hiša z vrtom v Rudolfovem št. 60 je radi smrti posestnice iz proste roke na prodaj, .j. (215; Potrdil »R javljamo vsetu Borodaihoni, prijateljem in znftuuetD prežaloBtnu rent, ilft je tin^n (»reljubljentk. ilobra sopro^n, uEiruma mati, taSùa iu utiira mati, t^jHpa Antonija Majzeljeva roj. AfldcrlióBYa posestnlca v Beli cerkvi daneH ob treh ]]Oiioli)]ie pa kratki b>>lexai, prevideua a «veto-tajHtri zfi iimirajiide, v 63. leta evuje duba v Ljubljani uiiruD v Giiepodn zaspala. /ieiiiQl)do bla-(fdslovili v t»rek, dtie 26, septembra 1905 ob ednajstili dopoldne v bili žalotiti v Ljubljani, Bleiweisciva ce«tA la, se uata prepeljali na jtiKtii kolodvor in odtod v Belo c.erkeT. Poi^reb v Beli cerkvi se ttíí v sredo, dne 27. sept, ob deitetlh dupoldne Sv, maNe zaïliilniee He bodo složile v veii cerkvah. Drago pokujnicu priparuûamo v bla^ «ipDtnin in molitev. BDia cerkev-Ljubljana, dne 21. aept. 10O5. Fran Majzetj, «oprog. — Tanica Lapajnetova roj. Majzeijeva, Pranja Zwttterjeva roj. Majzeljeva, Pepici Ualzeljova, bčere. — Mud. dr. Živko Lapajne, okrajni zdravnik. Davorin Zwltter, C, kr, soaui prigtav, zet», — NataSa Lapajnetova. vnukinja. NAZNANILO. (207-2-) ) ZAHVALA. Povodom preratje smrti naAe preblage soproge, osir. mamice, giispe Antonije Majzeljeïe roj, Anderliče^e (loilo nam je toliko jstazov fir£ne||!a sočutja, da nam ni m<»);oće «e vaakeiun in rsom, ki su nam «kniali v n&jbrid' kejitib urah olajŇivti neizmerni) bolefit, posebej ae zahvaliti. Zahvaljujemo se )ia ponebnu vsem ljubim Novu-meii£aii(it)i, ki su t tolikem itevilu epreiriill draK<> pokoj> nico H kolodvora, zahvaljujemo de mil, g, pruStu dr, S. Klbertu in ćast, dnhoviSini ssa spremstvo v Novem mestu in pri pogrebu, hvala cenj. gospodom pevcem zn milo petje, hvala fllaviii požarni hrambi st,-Jernejski, — srùna hvala ljubemu prijat-lju t;. Karoln Rozmanu ea lýegovo tulaíilno požrtvovalnost in ves njegov trud, — hvala koneino vsem darovalcem le lih vencev in vsem našim in naSe hlage inatne prijateljem, k so od blizu in daleč prihiteli izkassat ji zadnjo iatt. Ubranite naSo dobro mamo v blagem spominu I V Beli ceriivl, dne 28. septembra 1905, Žalujoči ostali. STANOVANJE obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kleti in drvarnice v pritlični hIŠI v Novem mestu hll âtev. 143 na Bregu blizu mosta se takoj tf^ odda v najem mirni stranki. — ťodrubiiosti v tiHlcRrni J, Krajec nasi, ali pa i»ri hišnem lastniku. (217-0-I) Prostovoljna dražba. Dne 5. oktobra 1905 ob 9. uri predpoldne se bo prostovoljno prodajalo HV^ na Ponikvah pri Trebnjem, obstoječe iz hiše Št. 5, z gospodarskega poslopja, njiv in travnikov. Kupci so vabljeni. (aoe) Proda se posamezno več k verskemu zalogu Kostanjevica na Dolenjskem pripadajočih in od skupnega zemljišča odbeljenih telesnin v celotnem površju okoli 600ha proti ponudbam, in sicer: 1. Od I, do Vin. skupine se prodajo parcele: Řt. 1100 in 1072/301 kataatralae oljcine Površje; parcela st. 3398 k&r. oijćme Bućka; parcele st. 658, 1103/1, 1092/66, 1038/2 in 3, 1097, 1098/1, 1083/2, 1104/84 kat. občine Mersečavaa; parcele st. 1168 kat, obč. Siuedniki parcele St. 1092/64, 109B, 1096 kat. občin« Mersedavas; parcfele Řt. 1072/302, 1101, 1086 kat. občine Površje; parcele št. 1106, 1685, 1689, 2776 kat, obè. Raka; parc, št, 889 kat. občine Površje; paie št, 906, 1560, 937, 938 kat, občine Sennse; pare. «t. 4173 kat. obč Eaka; pare, št. 1149, 1160, 1177/102, 1137, 1144, 948, 950, 969, 1027/2, 1042, 1028, 1131/1, 1131/2. 1132, 1116, 1127, 1184, 1186, 1193, 1196, 1197 kat. obfi. Smednik. 2. Od. xni. skupine se prodajo parcsle št, 3594/80, 3694/3, 3594/82, 3594 81 kat. občine Gorenjepolje. 3. Od XX, skupine se prodajo parcele št. 1822/1 kat. obč. Planina. 4. Od XXII, skupine ae prodajo parcele št. 1760/14 kat. obč, Cattž; parcele št. 37, 115, 116, 117, 95, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 107, 108, 109, 189, 7, liiOO, 1323, 1324 in 1325 kat, obć. Certna. Kupovalci naj vložijo svoje z eno krono kolekovane ponudbe najkasneje du 30. oktobra 1905 do 12 ure pređp(ddne piitmenn ali pdtom zapisnika pri c, kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri C. kr. gozdnem in domeDskeni oskrbiiištTU v Kostanjevici. V teh kupnih ponudbah naj kupci izrecno navedejo, da so jim kupni pogoji dobro znani in zn nje obvezni, da ne odstopijo od svojih ponudb do konečne, odločilne rešitve in da se zavežejo plačati v slučaju odobritve kupne ponudbe pristojbine kolekov in pristojbino za prenos imovine. Pismene kupne ponudbe morajo biti lastnorcčno in od dyeh prič piidpisane. Kupni ponudbi se mora prih)Žiti varščino deset odstotkov od ponujene cene v gotovini ali v vrednostnih pupilarno varnih papirjih. Varščina v gotovini se po potrditvi kupne ponudbe vračuni v kupno ceno. Seznamek natančnejega popisa, puvišja, cenilne vrednosti, lege pusanifKtiili t«lesnin in načti so na ogled pri c. kr. gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Ourici in pa pri C. kr. gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. Vzorci kupnih ponudeb in prepisi kupnih pogojev se dobijo brezplačno pri c. kr gozdnem in domenskem ravnateljstvu v Gorici ali pa pri c. kr, gozdnem in domenskem oskrbništvu v Kostanjevici. C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo, v Glirici, 11, sept. 1905. V najem '' — gosillua T NoTen mestu na račun Naslovi na upravnistvo „Dol. Novic." (20a.8-l) s potrebnimi stavbami, orodjem in zemljiščem, oddaljena pol ure od Črnomlja tfV se proda iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji pri Anton Zurc -U, trgovcu v Črnomlju. * Ceno češko perje za blazine! Ď kilo: DOTO (iflknhljeno K 9'60, boljSe mte K 12'— belo ka^oi mah mehko K 18'—. E —, belo kot nnPg, kakor mah mebko, oskubljeno E 3D*—, K 36'— fie razpošilja poštnine prosto po poStaem povcetji, Zameoa ÎQ preklic proti poTrnitvi poScnine doTtjljeo. Benedikt Sachsel, Lobes 294, poŠta Phen, Čelko. n60-6-5) na Glavnem trgu se dá v najem, kakor tudi pritlično stanovanje iz 3 sob, kuhinje in drvarnice skupaj ali vsako posebej, ose-a-a) Nataacaeje pri S. pl, SladoviČU v Novem mestu. Prodajalna Deček (184-0-3) iz posteoe hiše, kateri im& veselje do mesarske obrti in je ljudsko áolo dovrâi), se sprejme takoj pri Jos. Windischerju v Kandiji pri Novem mestu. Udanu podpisADa slav. občinstvu ňajuljudneje naznanjava, da sva zopet začela nekdanjo srojo pekarijo na Glaînem trga t Rudolfovem ter se bova potrudila slav. občinstvu v vsakem oziru z dobrim in cenim pecivom postreii. Za prav obilen ubisk se priporočajoó z odlifnim spo Sto vanj em Í206-2-2) Jakob in Antonija Paučič. V Kandiji pri Rudolfovem je iz proste roke "a prodaj vellko posestvo obstoječe iz dveli hiš, hleva, svinjaka in kozolca. Pri hišah se nahaja lep vrt, njive in travnik. Več pove lastnica (ow-io) Zofija Kastelic v Kandiji. rn ( on S ni JÍ za Kandijo in okolico - reg. zadruga z neomejeno zavezo - sprejema hranilne vloge rd vsacfg«, Će je njen ud ali ne, ter obrestuje po éVlo Obresti se pripisujejo koncem vsacega leta brez posebnega naruC.la. Bentni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istei^a odtegovala vlagateljem. (212-5-1) (189-0-3) muropoljske pasme, dve leti star je na prodaj v hlevu deželne kmetijske šole na Grmu. na Glavnem trgu v Novem mestu, ste takoj = /a oddati. Natančneje pri (sa-o-iij g, Ant, pl, Fiohtenau v Novem mestu. Kt^ Prodam nin t ( SÎ010 iïO Î (19Ď-0.3) V Novem mestu. Jos. Medved v Gorici. Pozor! Pozor! Pozor! Za čas jeseni in zime se opozarja na novo veliko zalogo a