PoSfRfffs plačan* v ^»Imtnt Leto XV., štev. 180 Ljubljana, sreda 8. avgusta 1934 Ceiia i,- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Teieton St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Laseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica flt. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina ^uaSa mesečno Din 25^« Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon ftt. 244a Celje, StrossmayerJeva ulica št. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po zagrebškem sokolskem zletu V nedeljo opolnoči so sokolske fanfare oznanile zaključek zagrebškega sokolskega zleta. A že prej, ko so na velikem stadionu pod Maksimirom imeli sokolski pevci iz vseh delov države svoj monstrekoncert in so posamezna društva pri razkošni iluminaciji še izvajala na. zletišču za zaključek svoje umetniško dovršene vaje, se je sokolska armada že pričela pripravljati na razhod. Za slovo se je Zagreb še enkrat odel v razkošje in navdušenje, s katerim je vse praznične dni pozdravljal sokolske goste. Vodometi na slovitem Zrinjevcu so vso noč žareli v mavričnih barvah. Vso noč je bil Zagreb kakor eno samo veliko taborišče, iz katerega se vojska razhaja po dobljeni zmagi. Zletniki so se odpeljali na vse štiri strani, spomin na, zmagoviti sokolski pohod pa je ostaL kakor da je izklesan iz kamna. Dejstvo enotne Jugoslavije in enotnega jugoslovenskega naroda je že dovolj močno in zmagovito, da si nihče več ne upa podvzemati resnega boja proti njemu. Toda vsak zmagovalec se mora zavedati, da je pridobljeno ohranili prav tako težka umetnost, kakor je novo zavojevati. Kakor je večen princip borbe, tako je večen pojav nejevere in dvoma med ljudmi. Slednjo ped svoje zemlje si mora narod vsak dan iznova priboriti in borba, ki gre za tem, mora biti prej naperjena zoper nejevero in dvom v narodu samem, kakor pa zoper nevarnost, ki preti od tujca. Tujci, ki jih je obstoj svobodne države, svobodnega jugoslovenskega naroda napravil nervozne, so pogostokrat v novejši politični zgodovini skušali stari kraljevski Zagreb zamotati v mrežo svojih nakan. V popolnem nepoznanju razmer in pravega ljudskega razpoloženja so računali, da bodo zlasti v Zagrebu našli plodna tla za svoje razdiralno delo. Kadar je našemu narodu nenaklonjeni inozemski tisk lahko zabeležil kakršnokoli notranjepolitično nesoglasje v naši državi, skoro vsakokrat je skušal v prvi vrsti kompromitirati Zagreb. V nedeljo pa je vse zagrebško občinstvo, ulica in elita, mali človek in pridobitnik z izredno enodušnostjo manifestiralo, da je Jugoslavija v Zagrebu prav tako živa resnica, kakor kjer-koii rned Balkanom in Triglavom. Če je res, da mora človek vsak dan iznova osvojiti vsak košček zemlje, je v nedeljo jugoslovenstvo vnovič Zagreb osvojilo zase. Jubilej hrvatskega Sokola je bil do neke mere obenem slovenski sokolski jubilej. V Ljubljani je Sokol kot prvi na slovanskem jugu razmahnil svoja krila, iz Ljubljane je seme sokolske ideje padlo v Zagreb. Tako sta si bili metropoli obeh najzapadnejših slovanskih vej na jugu blizu že tedaj, ko je bila misel na Jugoslavijo šele lastnina najdrznejših. Zagrebški zlet tega zgodovinskega momenta v svojih prireditvah ni posebej podčrtaval. Kakor so dali pred 60 leti brez vika in krika nacionalno zavedni Ljubljančani pobudo za ustanovitev zagrebškega Sokola, tako je Zagreb te dni na nevsiljiv, pa vendar lep način proslavil spomin na ta zgodovinski dogodek. Ko so se v nedeljo druga za drugo pojavljale v sprevodu slovenske sokolske župe, so desettisoči Zagrebčanov zmerom iznova prirejali navdušene ovacije Slovencem, ki so bili hrvatskemu narodu buditelji in vodniki v Sokolstvu. Vse malenkostne politične disharmonije, ki so se kdajkoli javljale med obema deloma jugoslovenskega naroda tokraj in onkraj Gorjancev, so bile samo plod strankarskih bojev, kakršne je poznal premagani čas. Danes se Slovenci in Hrvatje enako zavedamo, da ni za nas nobene druge poti v bodočnost kakor enotna, močna Jugoslavija. In v tem je bil poseben simbolični pomen zagrebškega jubileja: Hrvatje in Slovenci smo v nedeljo pred vso jugo-slovensko javnostjo, pred vsem slovan-stvom in pred vsem svetom vnovič skupno prisegli zvestobo svoji jugoslovenski domovini. Brez dvoma pomeni veliko, dragoceno dejanje, zbrati za nekaj intenzivnih ur narod iz vseh krajev in pokrajin k skupni manifestaciji. Človek je moral v svoji duši ohraniti še precej na turne preproščine, da razume, kaj se to pravi, če se za nekaj ur srečajo in razgo-vorijo med sabo ljudje, ki so doma —• recimo — nekje na meji Albanije, pod Triglavom, v Vojvodini in v kršili Hercegovini. En narod in ena država smo, ene usode smo deležni, pa naj bomo na skrajnem jugu ali pa na skrajnem severu doma. V tem je intimni, notranji pomen velikih nacionalnih manifestacij, ki jih površen človek pogostokrat vidi samo od vnanje, pompozne strani. Utrjevanje zavesti narodne skupnosti, ki je naša usoda in naša rešitev, ustvarjanje nacionalne skupnosti v ljudskih množicah, ki so jih oblikovali v zgodovini razni časovni vplivi in razne smeri •— to je smisel takšnih in podobnih prireditev. In lahko smo prepričani, da v tem stremljenju zasebne in javne žrtv« nikdar niso zaman. Od jugoslovenske skupnosti v slovansko in vo^čečloveško skupnost — to pa Nemškega narodnega junaka zadnja pot Ob ogromni udeležbi prebivalstva in z največjimi častmi je Nemčija včeraj položila svojega Hindenburga k večnemu počitku na torišču njegove zmage pri Tannenbergu Berlin, 7. avgusta, r. Z največjimi častmi je danes Nemčija spremila na zadnji poti svojega popularnega vojskovodjo iz svetovne vojne in svojega dolgoletnega državnega poglavarja, maršala Paula Hindenburga. Glavne pogrebne in žalne svečanosti so bile v Tannenbergu, kjer so položili krsto v grobnico pod maršalskim stolpom, ob istem času pa so se v vseh mestih in večjih krajih Nemčiie vršile žalne svečanosti. 68 vagonov vencev Že včeraj je odpeljalo predstavnike oblasti in organizacij ter zastopnike iz inozemstva iz Berlina v Tannenberg 18 posebnih vlakov. Tudi za novinarje jte bil sestavljen poseben vlak. Prevoz irRtevilnih vencev je oskrbel izredni tovorni vlak, ki je imel 68 vozov. Vsi so bili nabito polni rož, cvetja in vencev. Med njimi sta bila tudi dva krasna venca belih dalij, okrašena z jugoslovensko trobojnico in napisom v francoskem jeziku. Prvega je dal položiti na krsto Hindenburga Nj. Vel. kralj Aleksander, drugega pa jugoslovenska vlada Sploh je bilo na vencih opaziti barve vseh držav na svetu. Celo japonski mikado je naročil venec. Številne deputacije nacionalnih organizacij in vojaških formacij so že prejšnje dni s posebnimi vlaki krenile v Neudeck, od-nosno v Tannenberg. Vojaštvo se je koncentriralo v Hohenbergu, v neposredni bližini Tannenberga. kjer je bilo sploh središče vsega prometa zadnjih dni. Z vso naglico so morali zgraditi začasne stranske tire, da so mogli brez težav obvladati promet vlakov, ki so prihajali včerai vsake četrt ure. Polnočni sprevod Ob vsej poti iz Neudecka v Tannenberg. dolgi nad 20 km. so tvorili na obeh straneh dvovrstni špalir oddelki voiske ter hitlerjevski napadalni, zaščitni ter mladinski oddelki. Vsi. ki so bili. v špaliriu. so držali v rokah goreče baklje. Točno o polnoči so na. gradu Neudeck ugasnili vse luči in v istem trenutku prižgali baklje. Med zvonenjem zvonov in topovskimi streli so oficirji Hindenburgovih polkov ponesli krsto iz gradu ter jo položili na topovsko lafeto. Krsto sta spremljala dva oddelka konjenice, oddelek pehote in baterija topništva. Ob 6. zjutraj so dospeli do tkzv. Feld-herrenhiigla, odkoder je Hindenburg vodil bitko pri Tannenbergu. Tu se je sprevod za par minut ustavil in trobentači vseh 53 polkov, ki so sodelovali v tej bitki, so zatrobili generalni marš. Nato so prepeljali krsto do tannenberškega spomenika. Sest generalov jo je tam odneslo v maršalski stolp. Ves dopoldan so še tudi danes prihajali posebni vlaki s številnimi udeleženci pogreba. Navzoči so bili vsi člani deželnih vlad, vsa generaliteta in admiraliteta, predstavniki raznih nacionalnih organizacij ter zastopniki inozemskih državnih glavarjev. Jugoslovenskega kralja je zastopal berlinski poslanik Balugdžič. Vsi ti oficielni zastopniki, ki jih je bilo okrog 3000, so zasedli določena mesta na častnih tribunah 200.000 ljudi pri pogrebu V preddvorju tannenberškega spomenika, ki ga tvori osem visokih stolpov, je bil pred velikim križem postavljen katafalk, okrog katerega so se razvrstili zastavonoše vseh 53 polkov, ki so se udeležili tan-nenberške bitke. Dvorišče spomenika so obdali hitlerjevski oddelki, ter častna bataljona vojske in mornarice. Ob katafalku je zavzela svoja mesta duhovščina, med katero je bil tudi vratislavski kardinal nadškof Bertram. V okolici spomenika se je zbrala ogromna množica ljudstva, ki cenijo nad 200.000. Pogreb Ob 11. je 8 o.ficirjev prineslo krsto iz maršalskega stolpa na katafalk. Godba je igrala žalno koračnico, krsto pa so ovili s črno-belo-rdečo vojno zastavo, ki so jo ob štirih koncih držali po dva generala in dva admirala Pred krsto je držalo 7 generalov maršalske insignije Hindenburga. Protestantski vojaški škof Dohrmann je opravil molitve, nakar je imel kratek nagovor, v katerem je dejal, da je pokojni Hindenburg izrecno odredil, naj se pri njegovem pogrebu s posebno hvaležnostjo spominjajo vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Naročil je tudi, da ne želi nobenih slavospevov, pač pa ga naj priporoče božji milosti. Med grobno tišino je nato stopil na govorniški oder državni kancelar Hitler. V daljšem govoru je orisal Hindenburgovo Pogrom Židov v Alžira Podrobnosti o spopadih med muslimani in Židi —■ Vzroki trajne napetosti — Iskra v sod smodnika Šele obsedno stanje Je vzpostavilo red Pariz, 7. avgusta, k. Po poslednjtih vesteh eo dogodki v Conetantini v Alžiru, ki eo se izpremenili v pravo vojno med Židi in muslimani. dosegli tak obseg, da se je alžirski generalni guverner Carde, ki se je mudil v Pariza, snoči z letalom vrnil v kolonijo. Kakor beleži jo listi, Je bilo v teku krvavih dogodkov poslednjih 48 ur nad 100 ljudi ubitih in okrog tisoč ranjenih. Notranji minister Queuille ee je snoči 6 počitnic nenadoma vrnil v Pariz in izdal eek) vrsto odredb, da ee v Conetantini vzpostavi red. V Ccnetantino eo bile odposiane čete vojiaštva in orožništva od vseh strani Alžira. Tradicionalno sovraštvo med židovskim in muslimanskim elementom v eeverni Afriki je že večkrat povzročilo retene incidente, ki pa nikoli niso dosegli takega obsega, kakor sedai v Constantini. Francoski listi, ki se danee obširno bavi jo i vzroki krvavih dogodkov, pravijo, da je kolonialna politika favorizirala žide in jim prepuščala vsa mogoča mesta v kclonijalni upravi, kar je še bolj podžgalo fanatične muslimanske elemente k odporu proti Židom. Verskemu sovraštvu ee je na ta način pridružilo še socialno nasprotstvo. Poslednji povod za krvav* dogodke pa je bil naslednji: V soboto je neki židovski vojak v Conetantini v popolni pijanosti vstopil v neko mošejo bal ob času molitve in pričel peovati zbrane muslimanske vernike. Ti eo ga v divjam besu napadli, ga prepodili iz mošeje, nato pa pretepali in vlačili po mestu. Židovsko prebivalstvo jo tedaj popadla panika. Nekateri eo skušali rešiti do smrti ranjenega vojaka, e čimer pa so izzvali le še večje izpade fanatičnih mjsli-manov. Policija in vojaški oddelki constan-tinske posadke eo bili docela brez moči proti muslimanski množici, ki « posodami, polnimi bencina, vdirala v židovska stanovanja in lokale, jih zažigala ter pobila vsakega zida, otroka, ženo ali etarca, na katerega je naletela. Vojaštvo je sicer ar*, tiralo mnogo muslimanov, toda pogrom je kljub temu trajal vso noč. V nedeljo zjutraj so se zastopniki Židov in muslimanov zbrali na magistratu in skl -nili premirje. Kljub temu pa eo ee izgredi že opoldne obnovil L M jel imani eo oboroženi e palieami, noži in samokresi, znova navalili na žide. Razvijale so se pravcat- mora biti naš zadnji, najvišji cilj. Bratje Čehi, Rusi, Poljaki in še Bolgari so manifestirali z nami in za nas. Prav v času, ko je zapadna Evropa v šapah politične in duhovne krize, kakršne še ni doživel svet, se Slovani bližamo svojemu življenjskemu redu in medsebojni vzajemnosti. V tem smislu pomeni tudi zagrebški sokolski žlet novo vejico optimizma, do katerega imamo več pravice kakor kdorkoli. poulične bitke, ki so vse končale s porazom Židov, ker so muslimani v veliki ore-moči. Mestne oblasti so nujno zahtevale pomoči iz sosednih garnizij; vendar se položaj tudi včeraj dopoldne še ni izboljšal, marveč so ee požigi in pogromi nadaljevali: zato je bilo opoldne razglašeno obsedno stanje.- To je pomagalo in zvečer je končno zavladal v mestu mir. Pač pa ie več hiš v plamenih. Gasilci 6e zaman borijo proti divjemu 'elementu in jim je že pričelo primanjkovati vode. V ognju je našlo emrt tudi več prebivalcev. Poveljstvo nad mestom je prevzel general Tieffer, ki je izdal posebno stroge varnostne odredbe. Tadi v nekaterih okoliških vaseh je bilo ubitih več zidov. Uradno situacijsko poročilo Alžir, 7. avgusta. AA. Zadnja poročila o položaju v Constantini navajajo, da je po prihodu vojaških čet nastal mir. Pri spopadih je bilo ubitih 27 oseb, med njim; 22 Židov. Pobili so jih po večini v njihovih stanovanjih. 30 oseb je ranjenih. Med pobitimi Židi so bili nekateri znani kot trgovci in izposojevalci denarja. Verjetno je, da so postali žrtve osebne maščevalnosti. Evropcev muslimani niso nadlegovali. Tudi v okolici Constantine so bili izgredi. Tu so ubili dva Žida. Arabski voditelji očividno niso obvladali svojih množic. Verjetno je, da so se množice dale zavesti od profesionalnih agitatorjev. Oblasti so aretirale 40 oseb. Izdale so obsežne varnostne ukrepe zaradi pogreba židovskih žrtev. Samo proti Židom Pariz, 7. avgusta. AA. Generalni guverner Alžira, Carde, je pred svojim povrat-kom v Alžir izjavil novinarjem: »Poudarjam, da so bili dogodki naperjeni samo proti židom, kar je razvidno iz dejstva, da so ostale hiše kristjanov nedotaknjene in nepoškodovane. Položaj je sedaj normalen. To lahko trdim po najnovejših podatkih.« Belgijski fašisti so se razšli Bruselj, 7. avgusta. AA. Zaradi nedavne vladne odredbe o prepovedi strankarskih krojev in vojaško urejenih političnih organizacij je narodni poslanec in glavni poveljnik borbene organizacije »Dinaso« objavil proglas svojim pristašem, da razpu-šča svoje oddelke. Razkol med francoskimi bojevniki Pariz, 7. avgusta d. Odbor nacionalne federacije bivših frontnih bojevnikov je sklenil, da izstopi iz splošne konfederacije bivših bojevnikov. Kakor vse kaže, razpada enotna fronta organizacij bivših bojevnikov. Razkol utemeljujejo s protinarodno akcijo levega krila konfederacije. življenje in posebno podčrtal, da je pokojni maršal 9 dni nato, ko mu je cesar poveril kot upokojenemu generalu poveljstvo nad armadami v Vzhodni Prusiji, izvoje-val največjo zmago v nemški zgodovini in rešil nemška tla pred opustošenjem. Tragični konec svetovne vojne ne gre v breme Hindenburgu: ta konec pomeni samo obsodbo politikov. Toda staroskvna vojska je doživela nov triumf, ko nacionalna Nemčija 1. 1925 ni našla boljšega zastopnika kakor vojaka maršala Hindenburga. Bil je čudež previdnosti, da se je pod predsedstvom tega prvega vojaka in služabnika nemškega naroda moglo pripraviti vstajenje naroda in da je on sam odprl vrata nemškemu preporodu. Kot predsednik države je postal maršal zaščitnik narodno-socialistične revolucije in s tem tudi pre-rojenja nemškega naroda. Tu, kjer počivajo vojaki njegovih zmagovitih polkov, bo našel Hindenburg svoj večni pokoj med prapori in zastavami v večni paradi. Nemški narod bo romal k svojemu mrtvemu junaku, da bo tam v stiski črpal novih sil. V grobnici Po Hitlerjevem govoru so generali in admirali dvignili krsto s katafalka in jo med častnim špalirjem deputacij 53 Hindenburgovih polkov ponesli v grobnico. Pred vhodom v grobnico je stal general Mackensen v uniformi »huzarjev smrti« in se ganjeno poslovil od svojega nekdanjega vojnega tovariša. Tu sta bila navzoča tudi bivši prestolonaslednik Viljem v uniformi huzarskega oficirja ter podkancelar Papen v uniformi Hindenburgovih ulancev. Sprevod, ki so mu sledili Hitler z vsemi člani vlade, generali in admirali ter najožji sorodniki pokojnika, je spremljalo ogromno štirimotorno letalo »General feld-maršal Hindenburg« v spremstvu eskadril manjših letal, godba 3. gard,nega polka pa je zaigrala paradno koračnico, ki jo je Hindenburg najbolj ljubil. Slovo topov V trenutku, ko so krsto položili v grobnico, so začeli grmeti topovi, ki so oddali 101 strel, vse zbrane vojaške formacije pa so prezentirale orožje. Ob koncu je godba zaigrala znano nemško vojaško popevko »Ich hatt' eineo Kameraden«. Z defilejem čet pred grobnico je bila pogrebna svečanost zaključena. Zvečer ob 20. so v vseh cerkvah Nemčije eno uro zvonili z vsemi zvonovi, dočim so po hišah na oknih prižgali sveče. Žalne svečanosti v Tannenfoergu so prenašale vse nemške radiopostaje, tako da so jim mogli slediti po vsej Nemčiji. To je omogočilo, da so se istočasno vršile žalne svečanosti po vseh večjih mesitih im trgih, kjer so se ob uri pogreba zbrali oddelki vojaštva, hitlerjevski oddelki i i V Berlinu Berlin, 7. avgusta, g. Ves Berlin je hfl že v zgodnjih jutranjih urah v znamenj« pogrebnih svečanosti v Tannenbergu. Z vozov cestne železnice m avtobusov so vihrale črne zastavice. V iziložbah trgovin so bile postavljene slike in kipi Hindenibur-ga, obdani od gorečih sveč. Po glavnih trgih so se že od 9. dalje zbirale množice ljudstva. Zlasti pred palačo državnega predsednika so stale množice v gostih vrstah. Ob pol 12. je bilo ustavljeno vse dei lo v trgovinah, uradih jn tovarnah. Na vseh javnih trgih so se zbrale velike rrmožnee okoli zvočnikov. Ob 11.45 je bil za eno minuto ustavili en ves promet množice pa so stale razkritih glav po cestah in trgih. Šele polagoma so dobile berlinske ceste zopet normalno Kce. Zadušnica v Beogradu Beograd, 7. avgusta, p. V evangelski cerkvi je bila danes dopoldne ob 11. zadušnica za pokojnim predsednikom nemške republike Hind-:nburgom. Cerkev je bila vsa črno d ra p i rana, pred vhodom pa sta goreli dve veliki baklji. Med prvimi je prispel v cerkev ministrski predsednik Uzunovič v spremstvu zunanjega ministra Jevti-ca in ostalih članov vlade, ki so v Beogradu. Zadušnice 6e je udeležil tudi ves diplomatski zbor in vse uradništvo zunanjega ministrstva. Nj. Vel. kralja je zastopal general Kostič, prisoten pa je bil tudi komandant Beograda g-eneral Tomič z velikim številom generalov. Polnoštevilno je bila zastopana nemška kolonija. Po končani maši je prvi izrazil nemškemu poslanikj soža-lje v imenu kralja general Kostič, za njim pa v imenu vlade ministrski predsednik Uzunovič in zunanji minister Jevtič. Kraljeva zahvala Sokolom Brzojavka NJ« Vel« kralja starešini zagrebške župe Ban dr« Perovič o ponesrečenih terorističnih poskusih Zagreb, 7. avgusta, n. Starešina sokolske župe v Zagrebu dr. Oton Gav-rančič je prejel iz Niške banje naslednjo brzojavko: »Vam in Sokolom zagrebške župe se zahvalni jem za izraze zvestobe o priliki veličastnega slavija z najlepšimi željami za nadaljnji napredek in razvoj našega Sokolstva ki s pozdravom vsem Sokolom: Zdravo! — Aleksander.* ★ Zagreb, 7. avgusta, n. Ban dr. Ivo Perovič je sprejel skupino novinarjev, ki jim je dal več izjav o so-kolskih manifestacijah. Naglasil je, da je zagrebško prebivalstvo v zJetnih dneh zopet pokazalo svoj veliki patriotizem. Na vprašanje, kaj misli o brezuspešnih poizkusih, da bi se zlet moti) s terorističnimi dejanji, je g. ban odgovoril: »Ne razumem, kako si je mogoče misliti, da bi Zagreb in njegovo prebivalstvo s svojo visoko kulturo in slovansko rahločutnostjo; da bi Zagreb starodavnih rodbin s tradicionalno ukoreninjenim ponosom in vzgojenih v poštenju in časti; da bi ta Zagreb delovnih ljudi, ki so bili - vidno najitesneje spojeni z vsemi deli naše države, drugače reagirai na take poizkuse kakor s prezirom, ki ga zaslužijo.« Prihodnji pokrajinski zlet bo v Nišu Zagreb, 7. avgusta, n. Včeraj popol-dkie so starešino zagrebške sokolske župe dr. Otona Gavrančiča obiskali na njegovem domu v JuriŠičevi ulici zastopniki Slovanske sokolske zveze, na- šega, češkoslovaškega, poljskega, bolgarskega in ruskega Sokolstva. Prišel je tudi starosta pobratimske niške župe. Razvil se je prisrčen razgovor in so vsi zagotovili, da se bodo prihodnje leto zopet sestali na velikem sokolskem zletu v Nišu. Junaki v avdijenci pri Nj. Vel. kraljici Bled, 7. avgusta. AA. Po sokolskem zletu v Zagrebu je skupina bolgarskih Junakov pod vodstvom dr. Lazova odpotovala na Bled, kjer se je vpisala tudi v dvorno knjigo. Dopoldne so bili Junaki sprejeti v avdijenci pri Nj. V. kraljici in pri starešini SKJ, prestolonasledniku Petru. Kraljica je s prestolonaslednikom, ki je bil v sokolskem kroju, sprejela bolgarske Junake ▼ Suvoboru in se z njimi delj časa razgovar-jala. Bled, 7. avgusta, d. Danes so se mudili na Bledu člani in članice bolgarskega Junaka, kn so bili na sokolskem zletu v Zagrebu. Prišli so z dopoldanskim brzovlakom in so v svojih lepih krojih vzbujali pri domačinih in letoviščarjih nad vse simpatično pozornost. Povsod so bili predmet prisrčnega pozdravljanja. Po ogromni večini so prvič videli Bled in ostalo Slovenijo ter so bili vsi zadivljeni in srečni, čeprav so utrujeni od dolgega potovanja in od napora pri zagrebških svečanostih. Z večernim brzovlakom so se zopet vrnili preko Ljubljane, kjer pa niso izstopiti, proti Zagrebu in Beogradu, od koder odpotujejo jutri nazaj v svojo domovino. Bolgarske Junake je spremljalo na njihovem izletu več jugoslovenskih Sokolov, ki so jim bili ves čas ljubeznivi in neumorni vodniki. Poslednji žrtvi kakanjske tragedije najdeni Kakanj, 7. avgusta, n. V Stari jami, kjer je 20. aprila t. 1. zahtevala eksplozija plinov toliko žrtev, so d»nes odkrili poslednji dve trupli ponesrečenih rudarjev Ivana Bojiča in Jože Deliča. Trupli sta bili skoro popolnoma zogleneli. Akcija za spremembo zdravniškega zakona Zagreb, 7. avgusta, n. Na seji odbora zveze zdravniških zbornic je predsednik dr. Djuro Vranešič predlagal, naj se zahteva noveliranje zakona o zdravnikih. Dr. Vranešič je poudarjal, da je obstoječi zakon mestoma zelo nejasen, da vsebuje kontra-diktorna določila in da je zastarel. Predlog za noveliranje, odnosno izpremembo in dopolnitev obstoječega zdravniškega zakona so zastopniki vseh zdravniških zbornic živahno odobravali. O tem vprašanju bodo razpravljali tudi na konferenci zdravniških zbornic, ki bo na Bledu istočasno z zdravniškim kongresom. Italijanski pomorski manevri Rim, 7. avgusta, k. V južnem delu Ti-renskega morja so se pričele te dni velike vaje italijanske vojne mornarice. Pri manevrih sodeluje več križark, cela vrsta rušil-cev in podmornic ter tudi večje število letal. Mornarica se vadi predvsem v obstreljevanju ladij,, trdnjav ter letal. Včeraj si je vaje ogledal ministrski predsednik Mussolini. Manevrom je > nedelio prisostvovala tudi velika množica ljudi in izletnikov iz Rima. JL" •■.■tis- DoUSussovo nasledstvo Srdite borbe pri sestavljanju nove vlade — Kancelar Schuschnigg in njegovi politični nazori — Zveze s Papenom — Nacistični razkroj v Javni službi — Vezane roke režima v notranji in zunanji politiki Dunaj, 4. avgusta. Nova avstrijska vlada, ki je prevzela Dollfussovo politično dediščino, se ni sestavljala tako lahko in brez trenja, kakor bi se morda moglo sklepati iz podčrtavanja enotnosti in notranje solidarnosti, s katerim se je predstavila javnosti. Že zunanja slika njenega rojstva je imela vse znake izrednih in vznemirjenih razmer. Vsa javna poslopja okoli kancelarske palače so bila zasedena po oboroženih četah, na ulicah so bili postavljeni španski jezdeci, vsa policija je bila alarmirana, za heinrvvehrovske čete pa so njend voditelji odredili strogo pripravljenost. V provinci puč še sicer ni bil zadušen, vendar je na Dunaju vladal že popoln mir, vsled česar so Dunajčani izjemne varnostne ukrepe spravljali v zvezo s pogajanji za Dollfussovo nasledstvo, ki so se vlekla pozno v noč. Avtentičnih informacij o poteku pogajanj je prav malo, ve se pa, da se je bila srdita bitka med zastopniki raznih struj, ki so vsi zatrjevali, da nastopajo v Doll-fussovem smislu, vsak pa si je zamišljal idejno kontinuiteto drugače in na svoj način. Šele posredovanju zveznega predsednika Miklasa je uspelo, da se je dosegel kompromis in da ni prišlo že na tej prvi seji po ponesrečenem nacističnem prevratu do spora med raznimi pretendenti. Heimwehr je seveda prva prezentirala svoj račun in je očividno pričakovala, da bo Starhemberg vzel vajeti v roke. Odpor krščansko-socialnih desničarjev in njih bojne organizacije »Oesterreichische Sturm-scharen«, pa je bdi prevelik in teko je naposled zasedel kancekrsko mesto po letih najmlajši kandidat, Schuschnigg, ki je star šele 37 let, Heimwehr pa si je vendarle oja-?ila svojo dosedanjo pozicijo; dobila je štiri važne resore in dosegla razširjenje Star-hembergove kompetence. Celo Fey je ostal v vladi, akoTavno je moral zamenjati dosedanji delokrog z nedolžnim upravnim referatom, ni dvoma, da se bo znal uveljaviti, zlasti ker sta on in Sterhemberg postala vodilna člana specialnega ministrskega odbora za »likvidacijo unora«. Novi kancelaT dr. Kurt Schuschnigg je kot samostojen državnik še tako rekoč nepopisan list Dozdaj je v svoji politični karieri zvesto hodil po Dollfussovih stopinjah m šele zdaj bo mogel pokazati, kako zna s«m obvaladati situacijo. Splošno mu priznavajo velik talent, visoko inteldgenco in naobraženost. Schuschnigg izhaja iz desnega krila krščansko-socialne stranke, po prepričanju in vzgoji — kot generalski sin — je brez dvoma tudi naklonjen habsburškemu legitimizmu in je v tem ozira tudi že pokazal barvo, ko je šlo za pripravljanje nove ustave. Znano je, da je svojčas sam izdelal ustavni načrt, ki je predvideval re-stitucijo monarhije pod vlado »deželnega kneza«: fLandesfurst). Pozneje pa se je prilagodil kompromisnemu predlogu, kfi je pustil vprašanje vladavine odprto in se zadovoljil s črtanjem besede »republike« iz ustavnega teksta. Zatrjuje se, da novi kancelar tudi veliikonemštva a limine ne odklanja in da mu je samoavstrdjski horizont preozek, vendar si zamišlja bodočnost drugače, kakor nacionalistični glasniki anSlusa. V mislih mu je baje obnova katoliškega cesarstva, ki bi družilo vse južnonemške po- krajine. Na drugi strani ga pa smatrajo za preresnega političnega realista, da bi se vdajal sanjam in snoval načrte, ki so v današnjih razmerah neizvedljivi. V zvezi s Schuschniggovim imenom se v političnih krogih razpravlja tudi o Paneno-vem imenovanju in njegovih morebitnih posledicah. Trdi se namreč, da sta oba drža ^vnika gojila že dolgo časa medsebojne stike, ki še danes niso prekinjeni, in na marsikateri strani se domneva, da bi to dejstvo utegnilo bita merodajno za bodočo medsebojno politiko Berlina in Dunaja. Avstrijska vlada ima v domači, kakor v mednarodni politiki kolikor toliko vezane roke in bo morala vsaj v prvem času hoditi po poti, ki so jo začrtale realne razmere. Ni dvoma, da bo ostal v notranji politika dosedanji avtokratski kurz, le da bo po vsej priliki še poostren, kakor odgovarja ojačenju Starhembergovega vladnega krila. Novo vlado je zadelo vse breme likvidacije upora in njegovih posledic. Razmere same zahtevajo trdne roke, ker bi v sedanjem nejasnem stadiju bila vsaka popustljivost začetek kapitulacije. Seveda pa izjemni ukrepi, s katerimi je že začela, popularnosti vlade ne bodo povišali. Eno prvih dejanj Schuschnigg-Starhemibergovega režima so bile justifikacije upornikov, eno prvih legislativnih del pa zakon o izjemnem postopanju proti prevratnikom in o čiščenju. Hitlerjevski pač je razkril, kako globoko je segel nacistični razkroj v vse grane javne službe. Kompromitirani so sodniki, politični uradniki, učitelji, da tudi policija in vojska od najnžjih stopenj do najvišjih vrhov. S teko malo zanesljivim aparatom je vzpostavitev in ohranitev notranjega reda nemogoč in radikalnemu čiščenju se ne more odrekati upravičenosti. Seveda je vprašanje, kakšne bodo posledice, ki se danes niti od daleč ne dajo pregledati. Ce je res, kar zatrjuje vladnd tisk, da je namreč avstrijsko prebivalstvo v svoji večini za sedanjo državno politiko in da je upor zgolj delo inozemstva m njegovih eksponentov, utegne zdaj, pod vtisom kancelar-jevega umora, ki ga obsoja vsak kulturni človek, poostrenemu regimentu^ uspeti, da normalizira notranje-politično življenje m pripravi tla za stalno pomirjenje. Ce pa je odpor pognal globlje korenine, so drakonski ukrepi lahko tudi dvorezno orožje. Ohranitev dosedanjega političnega kur-za pa zahteva tudi mednarodni položaj Avstrije. Kajti odločilno inozemstvo je smatralo Dollfusovo politiko za najboljšo garancijo, da se ohrani samostojna Avstrija in prepreči anšlus. Zato se zlasti v Rimu, ki ima na Dunaju glavno besedo, odločno želi in zahteva nadaljevanje Dollfussovega kurza. S tem pa je za novo vlado dana vezana maršruta tudi v zunanji politiki. Zapadne sile ne bi prensle nobenih koncesij hitlerjevski ofenzivi in zato so najbrž nade, ki jih očividno veže Hitler na Papenovo osebo, brežizgledne. Zlasti si ne bo dala Italija vzeti svojega političnega mentorstva in poset Schuschnigga in Starhemberga pri MussoKniju, ki ga obojestransko časopisje že napoveduje, gotovo ne bo samo akt formalne kurtoazije. Avstrijski režim v sporu i evangelsko cerkvijo Vladni krogi dolže evangelsko cerkev, da podpira hitlerjevce - Priprave za nadaljnje procese proti upornikom — Nova JustifikaciJa Dunaj, 7. avgusta, r. Preiskava zoper udeležence dunajske revolucije je končana. Vsi prevratniki, ki so sodelovali pri napadu na kancelairsko palačo, pridejo pred izredno vojno sodišče. Vsi so obtoženi veleizdaje. Proti večji skupim je razen tega vložena obtožba zaradi umora, zlorabe uradne oblasti in zaradi zlonamerne poškodbe tuje lastnine. Danes se je pričela razprava proti Ernestu Fedkeju, ki je kot aktiven vojak sodeloval pri napadu ra kancelarsko palačo. V sodne zapore sta bila oddana tudi bivši direktor dunajske policije dr. Steinhausl in bivši policijski komisar dr. Gotzmann, ki sta obtožena, da sta sodelovala pri. pripravah za puč skupno z dr. Rintelenom. Kakor zatajujejo, je sedaj policijska preiskava nesporno ugotovila, da sta bila glavna organizatorja hitlerjevskega prevrata v Avstriji dunajska odvetnika dr. Wachter in dr. Eppinghausen, ki sta oba pobegnila v inozemstvo in se mudita po nekaterih vesteh v Švici, po drugih pa v Nemčiji. Stanje dr. Rintelena se je znova poslabšalo, tako da so zdravniki izgubili vsako upanje. Danes so prvič, odkar je aretiran, pustili k njemu njegovega sina. že iz tega sklepajo, da ni nobenega tipanja več, da bi okreval, ker mu doslej niso dopustili na-kakih obiskov, niti pod policijsko kontrolo. Po Dunaju se širijo tudd. vesti, da je v zadnjih dneh mnogo aretirancev izvršilo v zaporih samomore. Uradno teh vesti niti ne demantirajo niti ne potrjujejo. Veliko pozornost zbuja v javnosti spor, ki je nastal med vlado in evangelsko cerkvijo. Evangeiska cerkev v Avstriji tvoT, namreč še vedno sestavni del nemške evangelske cerkve in se smatra podrejeno nemškim cerkvenim poglavarjem, že pod Dollfussom so si prizadevali, da bi avstrijske evangeličane pregovorili, da bi se odcepili od nemške evangelske cerkve in ustanoviti samostojno avstrijsko evangelsko cerkev. Toda vsi ti poizkusi eo se izjalovili. Sedaj pa je prišlo do odkritega spora. Dunajski superintendent bi imel v nedeljo preči tati pastirsko pismo evangel-skih škofov, ki pa ga je vlada zaplenila. Vsebina tega pisma ni znana in avstrijski listi o tem ne smejo ničesar poročati, zatrjujejo pa, da je bila poslanica naperjena proti režimu, češ, da je brez potrebe prelil toliko krvi. Evangeličanom očitalo v vladnih krogih, da direktno podpirajo akcijo hitlerjevcev proti režimu. V dokaz navajajo, da so v neki evangelski cerkvi na Koroškem našli skrivališče municije in orožja, v Leobnu pa da so hitlerjevci streljali na heimwehrovce s stolpa tamošnje evangelske cerkve. Na ta spor je reagiral tudi kanceiar dr. Schuschnigg v svojem .nedeljskem, govoru v Maria ZeSlu, kjer je med drugim omenil, da se ne bo nikomur posrečilo izkonsbru-Irati naknadno za hiftlerjevske prevratnike neko junaštvo in mučeništvo. V Avstriji noče nihče kršiti verske svobode, toda vlada tudi ne bo trpela, da bi se avstrijskim katoličanom odrekalo nacionalno čustvovanje in da bi se katolicizem in nemška nacionalnost predstavljala kot dve nasprotni stvari Vsekakor je značilno za razmere, ki so zavladale v Avstriji, da se kljub poostrenim pogojem množi prestopanje iz katoliške v evangelsko cerkev, ker hočejo mnogi, ki niso pristaši sedanjega režima, na it* način dati duška svojemu razpoloženju. Dunaj, 7. avgusta, g. Dunajsko vofiaSko sodišče je bivšega vojaka Ernska Feikeja, obtoženega, da se je udeležil prevratne akcije v kancelar j evfi palači, obsodilo na smrt na vešaflih. Sodba je bitla ob 6. avečer izvršena. Vojaško sodišče v Celovcu Je danes nadaljevalo razpravo proti Kosteiltiikn in Bruno erju, fci sta obtožena za vratnega umora in veteuzdaje. CHba sta bila oproščena umora, pač pa spoznana kriva veleizdaje, zaradi česar ie bil Kosteinik obsojen na smrt, Brummer pa na 12 let težke ječe. Na prošnjo za poraifoščenje je biia smrtna kazen Kostefaika izipjemeinjena v 15 leit težke ječe. Novi begunci iz Avstrije v Jugoslavijo Zagreb, 7. avgiusta. n. Nocojšnje »Novosti« poročajo. V' Varaždin so pričele prihajati nove skupine narodnih sociafetov. Po večini so to n a rodno-soci alističm (sumtpa-tiizerjii, ki so jih začeli heimwehrovci z vso suio preganjati. Včeraj je prispelo v Varaždin 34 beguncev, danes 50. Begunci prepovedujejo, da bo ptribežalo kz Avstrije morda še okrog 200 ljudi. Protest angleškega novinarja proti nemški propagandi London, 7. avgusta. AA. Priče, posebni dopisnik lista >Daily Mail« v srednji Evropi, je protestiral pri nemški vladi zoper monakovsko radijsko prenašanje njegovega članka, v katerem je poročal o usmrtitvi Planette in Holzvvebra zaradi umora kancelarja Dollfussa. Dopisnik ugotavlja, da je napisal samo fco, da sta upornika junaško umrla, monakovska radijska postaja pa hoče njegovo poročilo tako obrniti, kakor da bi bil napisal pravcat slavospev morilcema^ J Več luči v skrivnost zločina in v dejanja še enkrat so na policiji zaslišali vse tri prijete LJubljana, 7. avgusta. — Ta je pa lepa, so ugotavljali ljudje, ko so brali razkritje o najdeni bogatiji v bednem torišču strahovitega zločina na Starem trgu 19. Le ogorčenje in obsodbo more vzbuditi tako razkritje hlinube z revščino. Toda, kakor je in kakor še bo pokazala preiskava, dičijo ljudi, ki jim pravica prti na ramena breme gnusnega zločina, enega najodvratnejših v naši kriminalni kroniki, še razne lastnosti in v kroniko o njihovem življenju in nehanju bodo Polagoma vpletene še različne cvetke. Odkod premoženje? Kakor je presenetljivo že samo dejstvo, da so Serševi in Jožefa Cepudrova premogli takšno premoženje, se obenem pojavlja tudi vprašanje: Od kod jim vse to? Od kod so izvirale razmeroma tako velike vsote gotovine? Samo na eno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske je imela Jožefa Cepudrova naloženih 68.610 Din, na drugo pri Poštni hranilnici pa 9000 Din. Ivana Serševa, borna kramarica ln pre-kupčevalka, ki se zadnja leta nt mogla Pohvaliti z zlatimi časi, je imela naloženih 16.000 Din, in sicer v Mestni hranilnici. A v gotovini so našli na Serševem stanovanju nekje 13.000 Din, v drugem predalu pa 900 Din. Ampak v kovčegu starega Serše so našli le 50 Din. Najbolj značilno pa je dejstvo, da Je bil ves denar — izvzemši le majhne znesse — vložen šele lani proti koncu leta In letos. Torej ni bil pod zaporo in so ga ženske lahko dvigale vsak čas in z njim poljubno razpolagale. Zdaj skuša policija pojasniti, kako so si ženske prihranile odnosno pridobile tako veliko premoženje. Posebno čudno se glasi zatrjevanje Ivane Serševe da ima prihranjenih le 5000 Din in da sploh nikoli ni mogla vložiti 16.000 Din. Ali jih je na njeno ime naložil kdo drugi, ali pa morda Ivana Serševa ne ve, kaj vse so našli na njenem stanovanju? Kratko: na policijski upravi domnevajo, da tiči za vsem tem premoženjem še kak zločin. In o tem zločinu je najbrž kaj vedel umorjeni France Serša. To bi bil zelo tehten razlog, da so Franceta Seršo na tako nečloveški način spravili s poti. Zaradi vsega tega mora preiskava kreniti še na nova pota. še bo troba potipati sem in tja, čeprav morda za enkrat spet v veliko temo, — ali ni šment, da ne bi vestno poizvedovanje na vse zadnje le dojelo in razplelo celotnega sklopa, ki ga predstavlja misterij zločina na Starem tr-gn St. 19. Franckina nova izpoved Natanko teden dni že traja preiskava Res da povsem neovrgljivo osumljencem še ni dokazana krivda, ali olb skrajni doslednosti se vedno bolj zožuje krog novih dokazov, ki govore za krivdo ne samo pokojne Jožefe Cepudrove, marveč tudi za največjo odgovornost in krivdo Antona Rozmana. Njima se pridružuje Frančiška Serševa — tej trojici očitajo glavno udeležbo pri mesar jen ju Franca Serše. Bolj v ozadju ostaja Ivana Serševa. Jadikuje venomer in dela se nevedno, očividno bolj nevedno — pravijo na policiji — kakor je v resnici. Policija je nameravala že vse do njih dni zbrano dokazno gradivo izročiti sodišču. Toda pridržala si je še em dan, da ponovno zasliši Frančiške Serševo- Naj se je Francka doslej pretvarjala, lagala, preklicevala in potem spet ponavljala, kar je izprva povedala — vsekakor so na policiji prepričani, da ravno ona lahko pove veliko več, kakor je doslej sploh povedala z vsemi svojimi zapletki vred. Največ pa je Francka izpovedala takoj prvi dan po aretaciji. Kakor se je izkazalo je bilo v teh njenih navedbah tudi največ resnice. Včerajšnje ponovno zaslišanje seveda spet ni bilo brez običajnih dramatičnih prizorov, iki so jih na policiji že tako vajeni: nekaj jadikovanja, potem majhna vrsta lažnih navedb, potem sklicevanje na ljubega iboga, malo solza, pa spet kaj novega, kaj silnega. — Kdo je bil tisto soboto zvečer pri vas, koga ste našli, ko ste se vrnili z večernega sprehoda? — On, — Rozman! — je prostodušno priznala Francka, natanko tako kakor pri prvem /zaslišanju. Takrat je že tudi povedala, da je Tone Rozman nesel neki zavoj s stanovanja Med tednom je vse preklicala im vztrajala na tem, da sploh ničesar ne ve. »Jaz sem doma našla le Pepo«, je trdila, »in Pepa me je zaklenila v drugo manjšo sobo.« Pa se je Francka spet premislila in se zagovorila: »Videla sem, kako je Pepa rezala očetovo truplo. Videla sem, kako ga je žagala in žgala gotove dele pa prekuhala in jih ponoči vrgla v kanal.« — V kateri kamal? — V tistega, ki je ca dvorišču in ki vodi v zbiralni kanal na Starem trgu. Dosedanja dokazovanja so dala že celo vrsto dokazov, kaJko znajo lagati aretiranci posefcej še pripadniki Serševe družine! Velika laž izhaja že iz Pepinega pisma, v katerem stoji črno na belem, da Francka ničesar ne ve o umoru. Lahko bi vtzeli za plemenito gesto, da je Jožefa Cepudrova, preden se je sodila sama, hotela vsaj svojo polsestro odrešiti vednosti in sokrivde. Toda že pri včerajšnjem zaslišanju je Francka Serševa sama znova prevzela nase precejšen del sokrivde in danes je včerajšnjo izpoved saroo še podkrepila. — Tisto soboto zvečer sem našla v sobi Toneta Rozmana in svojo polsestro Jožefo Cepudrova — A kaj in kako je bilo ■ očetom? — Očeta sem videla okrvavljenega na postelji ... Ob tistem prizoru sem se zgrozila, bila sem močno razburjena, da sem komaj vprašala: »Kaj pa je? Kaj se godi, za božjo voljo«? — »Saj vidiš,« me je odločno zavrnila Pepca. — In kaj je potem počel Rozman? — Rozman je kmalu potem odšel. — Očitno sta vam Rozman in Pepca zagrozila, da morate molčati ta da potem iz strahu niste hoteli s pravo besedo na dan? Molk. Francka «re predse, potem nadaljuje z izpovedjo: — Pomagala sem Pept, ko je spravljala posamezne kose v vrečo. Držala sem nahrbtnik ki vrečo. — 2e takoj pri prvem zaslišanju ste povedali, da je odnesel neke dele trupla iz hiše tudi Tone Rozman. Menili ste tedaj, da jih je spravil kje na Gradu. — Tako nekako, je danes potrdila Francka. Rozman se je ponoči vrnil k nam na stanovanje, bilo je menda kmalu po 1. uri. — In potem ste bali vsi trije — Tone Rozman in Pepca in vi — skupaj na delu, da se iznehite kosov umorjenega vašega očeta? Pomislite bil je vaš oče, razsekan in razžagam! — Ooo! Zaradi groze nisem mogla zdržati! Umaknila sem se v drugo sobo. — Pa so vam vendar očividno znane še marsikatere podrobnosti. Zdajci se Francka zdrzne in potoži za-sliševalnemu uradniku tako, kakor že nekaj krat v teku tedna: — Oh, ee tako bojim, da bom še jaa obsojena! čez čas potolažena nadaljuje: — V nedeljo zjutraj je Tone Rozman spet »zginil. V sobi sem videla, da je Pepca vse poribala. Pa se je vendar še videlo nekaj krvi po tleh, tam poleg gašperčka. Postelja je bila visoko postlana. Na njej je bil neki jerbas, ali nahrbtnik, ne vem tega točno povedati. Tam poleg je ždel tudi maček. — »In kaj vam Je tisto jutro rekla Pepca? — Okrog očetove postelje nič ne stikaj! — mi je zabičila, predem je odšla iz hiše. Ali to ni bilo zjutraj, temveč opoldne. — je prav za prav ubil vašega očeta? — Tega pa J®z natančno ne morem povedati. Ko se je ito zgodilo, mene še ni bilo doma. S tem Je bilo današnje zasliševanje Francke Seršetove zaključeno. Denar In ljubezni Antona Rozmana In spet Je prišel na vrsto glavni osum Ijenec Tone Rozman, trdovraten, da je kar neverjetno. Vztraja pri svojem, zanika vsako krivdo, pa naj ga obtožujejo še s tolike-rimi dokazi, ki se množc okrog njega Ko je policija včeraj spet temeljito preiskala stanovanje Serševih je našla poleg okrvavljenega nahrbtnika, nadalje poleg hranilnih knjižic in gotovine tudi sveženj ljuibavnih pisem. Tako, da, Tone Rozman Je vodil mever jetno obširno ljobavno korespondenco. Vsa tista pisma so mu v teku zadnjih let, ka-li, pisale prav različne ženske. Nu, 6aj na vse zadnje Tome Rozmam ni baš grd človek, je v najlepših letih, le hodi bolj težko, ker so mu na fronti omrznila stopala, v obraz pa je bledikav, ker je premnogo nočnih ur prestopal po ljubljanskih ulicah s palico v roki, vneto prodajajoč dnevnike in tednike. Prav gotovo je bil eden najbolj podjetnih ljubljanskih kolporterjev. Ljubljano je gotovo poznal v vseh njenih predelih in tako je morda prišlo že kar samo ob sebi, da je navezoval številna poznanstva s služkinjami, kuharicami in drugimi ženskami, ki jih je srečal na svojih pohodih. Dal pa se je tudi med male oglase. Ves tisti sveženj pisem Je Tome nekoč izročil Pepci Cepudrova. Zakaj? Najbrž na njeno zahtevo in za dokaz, da le njo edino srčmo ljubi... Iz vsebine večine teh pisem bi se daU posneti prav mičmi romančki. Kdo bi verjel da je bil Tone Rozman tak Don Juaa. Ali pa so morda res le ženske same norele xa njim?« »Ljubi Tonček, sladki moj banfoonček« — pa še tako in slično ee glasijo izlivi zaljubljenih ženskih src. Vabijo ga k sebi, obljubljajo mu neomejeno ljubezen. Hrepeneče ga zovejo, naj jim žrtvuje vsaj nekaj nočnih uric. Oh, seveda, tudi to stoji v enem im drugem pismu, da bree njega ni življenja. Iz vsega kar puhti erotičnost. In ne samo služkinje in kuharice in druge mameščenke iz Ljubljane, marveč tudi deželanke so Toneta Roamana pitale ® prav nežnimi imeni. Vsega skupaj izhajajo pisma od kakih petnajstih žensk. Toda pri tolikem poslovnem obsegu ljubeani Tome Rozman ni mogel voditi točne evidence. Najbrž marsikaj tudi ni ustrezalo njegovi maturi in njegovim kapricam. Pa je zato bila naravna posledica, da se je lju/bezen izprevrgla v sovraštvo in da so namesto nežnih ljuibavnih izraaov začeli deževati tudi očitki in prav krepke psovke. Razočaranje je pač hmda reč, zlasti če ga doživi zaljubljena ženska. Da bi bil imel Tone Roeman naravnost »demomičem« vpliv na ženske in na svojo okolico, menda ne bomo trdili. Ali podjetnosti in to izredne podjetnosti mu pa niti na policiji ne odrekajo. Najbolj Je bila pod njegovo Oblastjo Jožefa Cepudrova. Toda ne zaradi nje same, marveč zaradi denarja. In tu je jedro vseh Rozmanovih ljubezni in ljubimkanj. Denar, — ta Je bil zlasti za Toneta Ros-mana gospodar. Rdeča nit skozi vsa ljubavna pisana je tista, ki kaže, da je Tome Rozman vedno iskal stika le s takimi ženskami, o katerih je slutil ali vedel, da ao pe-tičme. Tone Rozman je bfl vesten te natančen rečumar. Sproti je beležil tudi vse izdatke, ki jih je imel zaradi Jožefe Cepudrove. NosU Ji je srčke ia ieota. Privoščil Ji je tu in tam vrček piva Povabil jo je časih na guljaž, še slasti rad pa na fiiloe žganja. Kdor pozna ponočno begam je kolporterjev, moških im zlasti še žensk, vš, kako trdo pri bor j en Je njihov zaslužek im kako potrebni so okrepčila. Toda Tome Rozman vse svoje gostoljubnosti nasproti Pepci ni izkazoval morda iz ljubezni ali dobrosrčnosti. O, ne! Pepa mu Je bila nekoč posodila 2000 Din. bi hladni račum&r Tome Roeman je ves dolg odplačal samo • takšnimi malenkostmi, ki jih Je vse po vrsti imel točno zabeležene ▼ svojem notezu z datumi in zneski. še ena priča Včeraj in danes je Tone Rozman pri zasliševanju ponovno vse tajil. Kako sodijo o nJem na policiji po vseh dosedanjih dokazih, ki so jih atorali zoper njega? Pravijo, da mu že trda prede. Včeraj se je javila neka priča, ki je bila srečala Toneta Roamana v nedeljo, ko je po krvavem zločinu stopah na Grad, noseč s seboj znaten zavoj. Ta priča Je neka šivilja, ki je z Rozmanom tudi govorila. Ko so mu pri zaslišanju to omenili, se je Tome ,v»«man izvik — Ne more biti tako, ker sem tedaj spal doma na Lončarski stezi št. 6. — Spali ste res, mu je ovrgel zasliševal-ni uradnik, toda šele po 9. uri, ko ste se vrnili domov po docela prečuti noči. Vaš stanodajalec Albin Lerch je izpovedal, da vas v soboto ponoči sploh ni bilo domov, marveč ste prišli trudni šele v nedeljo ob 9. uri. Spali ste nato ves dan do 6. popoldne. Ali veste, kdo vam je prinesel kosilo? — Kosilo? Ne vem. — Lerch vam je oPoldne prinesel lonček juhe im vas zbudil, čez čas se je vrnil, pa je juha še vedno nenačeta Ftala v lončku. Potem vas je Lerch ponovno zbudil in šele nato ste vi izpili juho kar v postelji. Potem pa ste ponovno zaspali. Ali je bilo tako? — Da, bilo je tako je vendar enkrat pritrdil Tone Rozman. Pogajanja med TPD in rudarji Ljubljana, 7. avgusta Kakor je »Jutro« nedavno poročalo, bi se morala danes vršiti ponovna pogajanja med zastopniki rudarskega delavstva in TPD glede končne ureditve mezdnega vprašanja. Vodstvo TPD vztraja, kakor nam iz delavskih krogov poročajo, na svojem stališču, da gospodarski položaj rudnika ne prenese več dosedanjih dajatev delavstvu. Med rudarji je to stališče družbe naletelo na odpor zlasti zaradi tega, ker je minister za šume in rude g. dr. Ul-manski, čigar energični nastop je pri zadnjih pogajanjih zapustil med rudarskim delavstvom najlepši spomin, izposloval za TPD pri vladi naročila za novih 6000 ton premoga na mesec. Zaradi pogojev, ki jih družba stavlja za pogajanja z rudarji, in pa zaradi dejstva, da se delavski zaupniki v revirjih do danes še niso mogli sporazumeti z delavstvom o njihovem stališču nasproti zahtevam družbe, se danes pogajanja niso mogla vršiti. Delavski zaupniki iz rtvirjevse vabilu na konferenco vobče niso odzvali in izmed delavskih zastopnikov se je v palači TPD zglasil danes dopoldne samo referent Delavske zbornice g. Joža Gol-majer. Rudarski zaupniki so pismeno zaprosili, naj bi se ponovna pogajanja odložila za teden dni. Zastopnik ministra za šume in rude, rudarski glavar inž. Močnik iz Zagreba, ki se zaradi mezdnega spora v trboveljskih rudnikih že nekaj dni mudi v Ljubljani, pa je izjavil, da želi g. minister takojšnjo razjasnitev položaja in da se naj konferenca vrši brez odloga. Zastopniki družbe, ministrstva in Delavske zbornice so nato sklenili, da se pogajanja določijo za jutri popoldne. G. Golmajer je takoj odpotoval v revirje, da obvesti delavske zaupnike o položaju in jih pridobi za udeležbo pri pogajanjih. Mednarodni šahovski turnir v Maribora Maribor, 7. avgtrfa. Dopoldne so bile odigrane prekinjen« partije, in sicer iz prvega kola profesor Stopam : dr. Drezga, Menčikova : Vidmar ter iz drug^a kola Menčikova : Ste mer. Prof. Stupan je v 73. potezi premagal dr. Drezgo. Menčikova se je takoj po ponovni ctvoritvi igre Steinerfu vdala, z Vidmarjem pa ja igro remizirala. Po dragem kolu Je bilo stanja točk naslednje: Pire, Spiehnann in 9teiner po IV*, Stupan 1, dr. Astaloš, dr. Drozga, Reifiž, Vidmar in Menčikova po V« točke. Kramer Bi je zaradi bolezni, za katero boleha že več let, defimitivno odpovedal nadaljnjemu sodelovanju na turnirja. Popoldne ob 15. so ee pričele partije tretjega kola. Rezultati so bili naslednji: Stei-ner je v 43. potezi premagal Vidmarja, Reifir v 29. potezi dr. Drezgo, Pire po krasni in ostri igri v 30. potezi Spiehnanna, Menčikova pa v 23. potezi prof. Stuspana. Dr. Astaloš je bil dan^s prost Stanje po tretjem kolu je bilo naslednje: Pire in Steiner po 21/*, Menčikova, Reifif in Spiehnann po l1/^, Stupan 1, dr. Astaloš, dr. Drezga in Vidmar po 1/t točke. Jjtri dopoldne ne bodo igrali, ker ©o partije tretjega kola že končane. V četrtem kolu, ki ga prično igrati jutri popoldne ob 15. in ki ga bodo eventualno nadaljevali še v četrtek dopoldne, se srečajo Vidmar z dr. Astalošem, Spiehnann z Reifirem, Menčikova s Pircem, Steiner s Stupanom, dr. Drezga pa bo prost. Beograjski šahovski turnir Beograd, 7. avgrasta. p. V prostorih šahovskega kluba so sooči odigrali drago kolo turnirja za državno prvenstvo. Na splošno presenečenje so se tudi v drugem kolu favoriti pokazali zelo slabe jn so po vrsti izgubili! Tako je Šorid (Ljubljana) doM partijo proti Maksimoviču, ki so ga smatrat za favorita. Mafcsimovič je slabo otvarid partijo, izgubil takoj v 'začetka dva kmeta in se mo-raJ naposled vdati Zelo razburljiva je bila partija Nikolič (Beograd) : Schreiber (Suibotica). Ves čas sta igrafla zelo temperamentno in končala re-mis. Prajv tako je remiiziirai zemumski favorit Matvejev proti Beograjčanu Feuerju. Največje presenečenje pa t vonj poraz velikega favorita Pavlica iz Banja Ldke, ki ie «g>ubil proti Grenčarskemru. Partija Siko-šek (LjtulMiana) : Carevič (Sombor) je bila prekinjena. Si-košek je hii v začetku boljši, pozneje pa je Carevič izenačil. Dopoldne se je partjja nadaljevala in je Sfkošek po napeti končnici zmagal. Po IT. kohi vodijo z dvema točkama Breder. Šorli, Siko-šek, Diaditrski im Jurisič. HI. kolo se igra noooj. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, ponekod, zlasti na zapadu bolj oblačno, splošno bolj toplo. Novosadska vremenska napoved za sredo: Prevladovalo bo vedro vreme v južnih krajih, v severnih bo oblačnost narasla, Možne lokalne nevihte. Dunajska vremenska napoved za sredo-Menjajoče, ponekod precei oblačno, brez sejjpli padavin ali spremembe temDeratura Proslava lOOletnice bratov Vošnjakov preložena na L 1937. Šoštanj, 7. avgusta Akcijski odbor za proslavo lOOletnice dr. Jože in Mihaela Vošnjaka v Šoštanju je nameraval skupno z Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani ta dva jubileja proslaviti letos 8. septembra glede na to, da sta oba brata bila rojena v Šoštanju (Jože 4. januarja 1834, Mihael pa 18. septembra 1837), da se njuno življenjsko delo medsebojno izpopolnjuje in da ne kaže obeh proslav ločiti. Z isto argumentacijo se je pa Akcijski odbor na predlog Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani sedaj odločil, glede na želje zadružnih delavcev, dalje upoštevajoč dolgotrajno krizo in tudi prekratek rok za brezhibno organizacijo v širokem obsegu zamišljene proslave (odkritje spominske plošče, razstava publikacij bratov Vošnjakov, kulturna razstava Šaleške doline, razstava del kiparja Ivana Napotnika in komemorativna razstava iz dobe slovenskih taborov) obe proslavi od-goditi na leto 1937,, to je ob lOOletnici za-drugarja in ustanovitelja Zveze slovenskih posojilnic Mihaela Vošnjaka. O tem obvešča akcijski odbor javnost s prošnjo, da blagovoli veliki interes in pripravljenost za sodelovanje, katero je pokazala že pri letošnjih pripravah, v nezmanjšani meri ohraniti tudi za odgodeno proslavo zadružnega dela in njegovih početkov, ki se ima vršiti leta 1937. Do tega časa se bodo tudi sedanje težke prilike znatno popravile in tako bo mogoče pomembno proslavo izvesti v stilu in obsegu, ki bo po svoji dostojnosti odgovarjal zgodovinskemu delu obeh bratov. Mednarodni učiteljski •t kongres v Pragi Ljubljana, 7. avgusta V dneh 9., TO. in 11. t m. se bo vršil v Pragi Vil. internacionalni kongres učiteljskih združenj. Priprave za kongres internacionalne zveze učiteljskih organizacij vrši Češkoslovaški učiteljski svaz. Na kongresu bodo zastopane učiteljske organizacije naslednjih držav: Anglije. Avstralije, Bolgarije, Danske, Škotske, Francije, Ho-landske, Japonske, Luksenburga, Norveške, Poljske, Rum unije, Švedske, Švice, ČJeškoslovašike, Nemčije in Jugoslavije. Za Jugoslavijo je poslalo delegata v Prago Jugoslovensko učiteljsko udruženje v Beogradu. Zastopal ga bo tajnik sekcije JUU za dravsko banovino g. Metod Kumelj, ki jo odpotoval na kongres z včerajšnjim opoldanskim brzim vlakom. Kongres bo obravnaval poleg organizacijsikih in internacionalnih stanovskih vprašanj tudi temi: učiteljska izobrazba in prosti čas mladostnika. K tema dvema vprašanjema, o katerih bosta referirala glavna sekretarja Internacionalne zveze učiteljskih udruženj iz Pariza g. D*umas in G. Lapierre, so poslala vsa udruženja že pismeno glavnemu sekretarijatu svoja stališča. Internacionalna zveza učiteljskih udruženj nima ni- | kakih političnih ciljev, marveč rešuje zgolj šolska vprašanja in se bavi tudi z učiteljskimi stanovskimi vprašanji. Njen glavni cilj pa je, doseči s pomočjo učiteljskih organizacij, čijih člani so poleg doma in družine prvi in najjačji vzgojni či-nitelji, med narod trajen mir. Internacionalna zveza skuša dvigniti nivo ljudske vzgoje. Trudi se, v vseh deželah izpopolniti pedagoške metode, dvigniti splošno in poklicno učiteljsko .izobrazbo, ter varovati stanovske interese učiteljskega stanu tako v gospodarskem, kakor duhovnem pogledu. Glede na svoje cilje je torej Internacionalna zveza učiteljskih združenj važna mednarodna institucija. Svoj sedež ima mednarodna zveza v Parizu, kjer se nahaja tudi stalni generalni sekretarijat. Zvezo upravlja poseben izvršni odbor, sestoječ iz stalnega zastopnika Anglije, Francije in Nemčije ter iz zastopnikov držav severne, srednje, južne in severnovzhodne Evrope in zastopnika izvnevropskih držav. Vsakoletni kongres določa, katere države, čijih učiteljske organizacije so članice internacionalne zveze, dobijo za naslednje leto zastopnika v izvršni odbor. Zastopnike same nominirajo posamezna včlanjena učiteljska udruženja. Kongres bo zasedal v Obecnem domu v Pragi v dvorani trgovske zbornice. Po programu, ki ga je izdelal Češkoslovaški učiteljski svaz, si bodo udeleženci v času kongresa ogledali razne znamenitosti v Pragi in velik filmski atelje v bližini Prage na Berandovu. Kongresu zastopnikov Internacionalne zveze učiteljskih udruženj želimo pri njegovem delu obilo uspehov. Knjižnica za dvorski okraj v novih prostorih Ljubljana, 7. avgusta V nedeljo bo imelo Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj velik prosvetni praznik. Ob 10. bo slovesna otvoritev novih knjižničnih prostorov v Gregorčičevi ulici, v poslopju takoj na vogalu, kjer zaviješ iz Gradišča v imenovano ulico (poleg tvrdke The Rex & Comp.). Knjižnica se je že pred nekaj meseci preselila z Borštnikovega trga v te nove lepe svetle prostore. Da je dobila tako splošno ustrezajoč hram, je zasluga društvenega predsednika direktorja TSS Josipa Reis-nerja. Po njegovem prizadevanju in ob požrtvovalnosti učiteljev njegovega zavoda je dobila knjižnica tudi novo lično opravo. Društvo se prizadeva, da v vsakem pogledu ustreže bralcem z lepimi in zanimivimi knjigami in publikacijami iz naše domače kakor tudi iz svetovne literature. V nedeljo bo slovesni otvoritvi sledila po- Kldanska zabava na dvorišču g. Birka (pri leniku na Borštnikovem trgu). Da počastijo s svojo navzočnostjo društveni praznik, so vabljeni k otvoritvi kakor k popoldanskemu družabnemu sestanku ne le člani društva, ampak tudi vse naklonjeno občinstvo. Posebej še zahteva zavest, da se povabilu odzovejo pripadniki in somišljeniki obeh političnih organizacij JNS za dvorski okraj, katerima je to društvo Matica in jih veže najtesneje s skupnim pro- gramom in stremljenji. Ne smemo pozabiti. da je društvo od svojega postanka pred 26 leti vztrajno vršilo v tem mestnem okraju važno politično in prosvetno nalogo z velikim uspehom. Zatorej pojdimo v nedeljo v dvorski okraji Ob pasjih dnevih v Beogradu Medtem ko je gospoda v kopališčih — V senci 33° — — Plaža na Ehmavu in Savi Beograd, 7. avgusta Beograd precej spremeni v juliju in avgustu svoje lice. Največ spremembe se opaža v prometu, ki je v pasjih dneh kar zdecimiran. Gospoda je namreč zapustila vroča beograjska tla, limuzine počivajo s šoferji vred po garažah, medtem ko se gospoda hladi in zabava po kopališčih in letoviščih. Poslovni svet pa je ostal v prestolnici. Uradniki, delavci, privatni nameščenci ne poznajo kopališč in modernih »banj«. Zanje morata zadostovati Dunav in Sava s svojimi ne preveč na gosto posejanimi kopališči. Letos je bog še posebej z vročino potipal prestolnico. Sonce pripeka in pali, da človek kaT zeva. Vsaka senčica, še tako skromna in majčkena, pomenja tu cel paradiž. Pot cd ministrstev na Miloša Velikega ulici pa do Terazij zadostuje, da se ti srajca prilepi ob život, kakor da je s teboj zrasla. Asfalt pod teboj se vdaja, da imaš občutek, kakor da bi hodil po gumiju. Ves čas gledaš, kje je košček sence in po desetkrat prekoračiš ulico, samo da hodiš po senci! Ni čudno: pogledaš na toplomer v izložbi optika in vidiš: 33° C! In to v senci! Konji, s katerimi tu še precej vozarijo od kolodvora po vzpetini proti Slaviji, se kopljejo v lastnem znoju. Uboga žival! Blizu kolodvora zidajo novo invalidsko poslopje in je pri stavbi zaposleno mnogo delavcev. Tu je pravi pekel. Delavci delajo brez prestanka ves dan na žgočem soncu. Njihova pleča so gola in čisto počrnela od sonca. V uradih se pri odprtih oknih mučijo ob pisalnih strojih uradnice in si neprestano otirajo potne obraze. Kaj iepotičje, kaj barve — v vročini vse izgine! Srečaš znanca in mu pojamraš zaradi vročine, pa se odreže: »Pa vreme ti je, brate, za vročinu!« In se moraš vdati v svojo usodo. Čas je tak, kaj hočemo! Ženske so bolj praktične od nas moških. Novo modo so uvedle: obleke iz grobega platna, ki vpija znoj. Pa kljub temu trpe v pasji vročini. Če pogledaš ljudi po ulicah, se moreš nehote nasmehniti: premikajo se kakor tisti kobacajoči igralci tenisa v kakem kinu: počasi in leno, da ne>-hote misliš: glej, glej, tem se pa nikamor ne mudi! Vsak se boji hitreje stopiti, ker vsaka naglica po troj i telesno toploto in izparevanje. Tudi po živilskih trgih je položaj V! znamenju pasjih dni. Dasi so stojnice polne živil vsake vrste, se branjevcem niti ne ljubi kričati in glasne ponujati blaga. Gospodinje pristopajo, izbirajo, plačajo in {;redo. Še pogajat' za ceno se jim dosti ne jubi. Sicer je pa vse tako ceno: grozdje po 4 do 6 Din kg, breskve po 3 do 8 Din, JSimohod nepreglednega sokolskega sprevoda pred zastopnikom Nj. Vel. kralja pred 3Cax. gledaHščem na Trgu kralja Aleksandra Prva javna vaja kmečkih sokolskih čet mehko palmira milo- otepAMje hruške po 2 do 4 Din, rumene din je po dinarju, rdeče ljubenice po 2 do 4 Din najdebelejše, krasni paradižniki po dinarju kg, čebula po dinarju, 30 jajc za »banko« ali »kovača«, deset do štirinajst paprik za dinar, krompir po petdeset par kg. Kdo bi potem še mešetareko »glihal«. Popoldne po kosilu se pa ves Beograd prevaža. Tramvaji dreve v celih procesijah od Terazij do savske obale, prav do Gospodarske mehane in čukarice. Da bi videli vi te tramvaje! Nobena škatlica žvep-lenk ni tako dobro natlačena kakor so ti vozovi. Ljudje stoje celo na stopnicah. In vse to drevi k Savi na kopanje. Vsa kopališča ob Savi na kraju, ki so ga Beograjčani označili »Kod šest topola«, bodisi privatna ali mestna, so v popoldanskih urah prava pravcata ljudska mravljišča. Vse, kar se muči, peha in poti dopoldne, vse to hoče v popoldanskih urah zadostiti svojemu dopoldanskemu trpljenju. Toda moti se, kdor misli, da je to popoldansko kopanje kaka prav posebna zabava. Ima tudi svoje zelo nevšečne plati. Tako na primer še tista vožnja do kopališča. Mislite, da je prijetno tiščati svoje, od potu mokro telo ob prav tako znojnem telesu svojega bližnjega? In potem tista gneča po kopališčih! Vsa so nabito polna in v eni kabini ložirajo s svojimi oblekami po štirje kopalci. In bogve s kom vas združi usoda v isti kabini. Zase še lahko garantirate, za druge pa ne morete. Zato morate doma pustiti vse, karkoli ima svojo vrednost Če to pozabite napraviti, se boste zvečer zaman tolkli po glavi, ker vam je v gneči ali pa v kabini iz suknjiča izginila denarnica, ura ali prstan. Gospodje iizmoviči so na »poslu« in kradejo kakor srake, kljub temu, da je v vsakem kopališču po nekoliko »budnih očes«. Tudi odvoz iz kopališča ni prijeten. Če ae peljete, ste spet v gneči, če hodite, se spet znojite. Kakšen tovorni avto. nabasan s tonami blaga, vas po znojnem obrazu potem še lepo enakomerno popudra. Eheu! bi vzkliknil stari Grk, Ce bi mu bilo dano poditi in potiti se v teh dneh po prestolnici! Edino kar vas še tolaži v takih-le dnevih, je hladna pijača, za katero v obilni meri uprav samariiansko skrbe beograjski »kafedžije« in »mehandždje«. Tu imate široko polje udejstvovanja. Vse je ledeno hladno: pivo, vino, brizganci, boža, limonada in še druge abstinentom znane pijače. V večernih urah takole sedeti ob mrzli pijači na trotoarju kake beograjske krčme in poslušati cigane in pevačice, je še dosti prijetna zadeva. Samo vse to stane. Življenje poleti se v Beogradu neprimerno podraži in pravično bi bilo, da bi uradniki dobili v pasjih dneh posebne doklade. Ko po prijetnih uricah ob hladni pijači vstanete, se vam obraz zopet zguba v ne- Erijetnih skrbeh: kako spati v stanovanju, amot je vprav v večernih urah pritisnila vsa sopara? Srečni ste, če ste imuni napram stenicam (nekateri so!) ali če ste iz stanovanja spravili to nadležno golazen, kar je včasih pravo Sisifovo delo. Če najamete sobo, morate s temi živaldcami vnaprej računati, čeprav vam gazda daje »svoju čas-nu reč«, da ni v stanovanju stenic. In če ste enkrat toliko srečni, da ste izgnali enega belcebuba iz hiše, se vam pojavi drugi, v obliki prijaznih komarjev, ki vas popi-kajo, da ste pisani, kakor Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Taka je usoda ubogih prestolničnih meščanov v teh dneh poletne vročine. Če kdo ne verjame, pa naj poskusi! B. V* V oblasti ognja Plaha te, ki je b3o komaj 8 metrov oddaljeno od gorečega poslopja. Požrtvovalni gasilci obeh čet pa so preprečili vsako nesrečo in proti jutru tudi pogasili ogenj. Posestnik g. Mali trpi precejšnjo škodo, ker je bilo gospodarsko poslopje v zelo dobrem stanju. Z zavarovalnino je pokrit le del škode. Kako je požar nastal, niso še mogli ugotoviti To je zdaj že drugi slučaj v kamniškem srezu, da so šli gasilci z gasilske veselice gasit Lani se je to pripetilo na Duplici, ko so tudi okrog polnoči z gasilske veselice pohiteli gasit ogenj v Mengšu. Nenavaden prizor na Glavnem trga v Kamnika Kamnik, 7. avgusta DanaSnji kamniški tržni dan je bdi nenavadno dobro obiskan. Ob pol 12. uri, ko je bilo na trgu še prav živahno vrvenje, se je nudil ljudem nenavaden prizor. Iz veže Steletove hiše na Glavnem trgu so se nenadno privalili gosti oblaki sivkasto rumenega dima, ki je v hipu napolnih ves trg do šolskega poslopja. Med dimom so švignili iz veže tudi ognjeni zublji. Začudeni, kaj naj ta nenavadni pojav pomeni, so prihiteli ljudje iz vsega trga pred Steletovo vežo, kjer pa so videli, da ni nobene nevarnosti pred kakim požarom. Vzrok nenavadnega navala dima na trg je bU kmalu pojasnjen. V kletnem prostoru na desni strani veže je namreč gospod Janko Štele kuhal laneno olje, ki se je nenadno vžgalo in zagorelo s tako silo, da je dim v trenutku napolnil vse spodnje prostore in puhnil na trg. G. Janko Štele, ki je »tal v bližina kotla z lanenim oljem, je dobil hode opekline po rokah, po hribta in po glavi. Prvo pomoč mu ie nudil san. insp. g. dr. Pole. Iskra iz dimnika je uničila domačijo Ptuj, 7. avgusta V soboto okoli 8. zjutraj je nastal ogenj na gospodarskem poslopju posestnika Per-Soha Alojza v Stražgonjcih. Tisti čas je pekla gospodinja v kuhinji kruh. Najbrže je mak) več zakurila kakor običajno in tako so zaradi slabega dimnika uhajale iskre na slamnato streho, ki je bila mahoma v plamenih. Ogenj se je prenesel nato še na slamnato streho gospodarskega poslopja Ker sta bili poslopji deloma leseni, deloma zidani, je od vsega ostalo le nekaj razvalin in kar so rešili pohištva in živine. Zgorelo je razen poslopij še 90 stotov sena, 40 stotov slame, veliko pšenice in rži, razen tega še slamoreznica, en voz, en plug m več kokoši ter druga živila. Na pomoč bo prihiteli gasilci iz sikol, ki so ogenj po napornem gašenju lokaliziraK in preprečili nadaljnjo katastrofo. Še vedno beganci iz Avstrije Maribor, 7. avgusta Begunci iz Avstrije še vedno prihajajo v skupinah ali posamič preko naše meje, kjer najdejo začasno zatočišče. Tudi danes je prispela večja sikupina in je imela mariborska policija z njo precej posla Zanimivo je, da se jih je hotelo sekaj vtihotapiti v našo državo s posebnim vlakom, ki je vozil Dimajčane na naš Jadran. Toda avstrijska obmejna varnostna oblastva so posebni vlak temeljito preiskala in vse. ki niso imeli dovoljenja, spravila na varno. Med begunci je precej takih, ki 90 našli trenutno varno zatočišče pri sorodnikih ali znancih v Mariboru. Mnogi, ki so pri-bežali k nam, so že dobili potrebna dovoljenja za potovanje preko Italije v N—flijo. Požar v Tuhinjski dolini Kamnik, 7. avgusta. V ponedeljek je v prvi jutranji uri izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika in gostilničarja Ivana Malija v Lokah v Tuhinjski dolini. Gospodarsko poslopje stoji tik ob banovinski cesti in je nad 20 metrov dolgo, zidano in krito z opeko. V gospodarskem poslopju je hlev, pod, skedenj, shrambe za vozove in gospodarsko orodje, drvarnica in listnioa. V podstrešju poslopja je bilo več voz sena prve letošnje košnje. Začelo je goreti v sredini gospodarskega poslopja, po senu pa se je ogenj naglo razširil na vso zgradbo. Veliki ogenj je prebudil vaščane, ki »o takoj prihiteli reševat Hlapec, ka je spal na senu, se je komaj rešil iz plamenov. Iz sosednje tuhinjske Srednje vasi so prihiteli gasilci z brizgalno. Rešili so govedo iz hleva, izpod šupe pa so potegnili vozove in rešiti večino gospodarskega orodja. Gospodar je bil takrat še na gasilski veselica v Smartinu. Ko so tu opazili odsvite ognja iz Lok, 90 takoj pobrali gasilno orodje in se odpeljali na kraj požara, kjer so se pridružili gasilcem iz Srednje vasi. Da bi pogasili goreče poslopje, ni blo misliti, ker je bilo že vse v plamenih, pač pa je bila velika nevarnost da se zaradi velike vročine ne vžgejo sosednja poslopja- Kosmiči gorečega sena in slame so padali daleč naokrog, zato eo gasilci predvsem gledali, da omejajo, požar. Največje nevarnost je pretila hiši in gospodarskemu poslopju trgovca Alojzija Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefovac voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Joeefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. SAMO ŠE DANES monumentalno filmsko veledelo po znanem romanu A. D. En-nerya, ki je izhajal v »Slovenskem Narodu«. Telefon 2124 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečei Jutri: Bomba smeha: » LAŽNI FELDMARŠAL « Dve siroti ELITNI KINO MATICA ioifiiače vesti Najnovejši zvezek ŽIVLJENJA IN SVETA Pravkar izišli zvezek naše tedenske revije »Življenje in svet« priobčuje ob priliki stoletnici roistva S. P. Langleya začetek razprave »Sonce, njegovo izžarevanje in še kaj s: izpod perefa prof. M. Adleeiča (z Ju-stinovim lesorezom ameriškega astrofizika). Nadaljuje ee medicinski članek dr. Maksa Kramžarja »Utrjevanje«, zelo aktualen za ■dobo, v kateri živimo in še posebej za eport in telovadbo z ozirom na napačne pojime, ki vladajo v tem vpiašanju. Urednik Iv. Podr-ižaj priobčuje kratke potopisne beležke »Na nale-m južnem morju« (s slikami). Dr. Vlad. Travna r nadaljuje kroniko evoje »Kage na Slovenskem«, ki bo izredna posebnost v naših knjižnicah in po kateri bodo morali seči vpi, ki se bodo kakorkoli bavili z našo zgodovino. Dr. A. Deb?ljak je deloma pojasnil deloma presedel čudovito knjigo argentinskega kn jiževnika,, sedaj poslanika v Beogradu, Alberta M. Candiotija »Vrt ljubezni« pod naslovom »Argentinski romanopisec med Beduink. Sledi zanimiva razprava »Človek kot barometer«, ki poljudno razlaga vpliv vremena in leinih časov na razpoloženje in zdravje. Američanka M. Matches nadaljuje svoj potopis »Divji paradiži, ki opisuje kraje in ljudi daleč od evropske civilizacije. Zvezek vse-bjje poleg nekrologa Fr. Buličm običajne rubrike Tehniški obzornik (Kratko potovanje skozi deželo iekla Ameriko), Človek in dom. Šah, Za misleče glave in Humor ter j-e bogato ilustriran (med drugim z velikim lesorezom R. Riege-jla »Počitnice na morju«). Ve» to in še polno drugih kraifikfh zanimivosti stane v podrobni prodaji samo 2 Din, naročniki plačajo mesečno samo 8 Din, trimesečno pa le 20 Din. »Življenje in svet« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ♦ Gojenci pomorske akademije na obisku Pri škofu Učeliniju. Otok Lopud, kjer prebiva častitljivi kotorski škof Učelini, je (HI cilj ekskurzije gojencev pomorske vojne akademije iz Kotora. Ko je pristala šolska ladja, je deputacija pod vodstvom inšpektorja trgovinskega ministrstva g. Jovana Babica obiskala vladiko, ki je bil obiska tako vesel, da je Krenil iz gojenci na njihovo ladjo. Med mladino je ostal dalje časa tej- med razgovorom izrekel tudi naslednje lepe besede: Vi ste srečnejši od naših očetov in dedov, ki so pluli pod tujimi zastavami. Vi plujete pod našo narodno trobojn ico, ki je naposled vendarle doživela redko slavo, da vihra nad morji vsega sveta. V srcih nosite pravo ljubezen do našega velikega kralja in do naše velike Ieipe domovine. V sre&o in ponos naj vam bo tudi to, da ste odločeni iza branilce naše trobcjnice in naše lepe domovine. ♦ živahna poljska propaganda za naš Jadran. Zveza poljsko-jugoslovenskih lig razvija s poljSKo uradno turistično ustanovo »Frankopolcm« letos uspešno propagando sa naš Jadran. Organizirane so bile že mnoge ekskurzije v naše kra.ie, največja, ki šteje 136 članov, pa je sedaj na potu. Ti izletniki se bodo več dmi mudili v Splitu, Du/brovniikiu, Bpki in na Cetinju, preko Zagreba pa se bodo vrnili v domovino. ♦ 30letnica strelske družine v Vrblcl. Vas Vrbica blizu Kragujevca je imela v (nedeljo lepo slavje. Strelska družina Vrbi-čanov je praznovla svojo 301etnico in počastila ob tej priliki tudi spomin svojih članov, ki so dali življenje za domovino. Ta strelska družina je ena od najstarejših strelskih družin, odlikuje pa se tudi s svojo veliko požrtvovalnostjo, ker je takoj po osvobojen ju obnovila svoje delovanje ter zbrala pod svojim praporom veliko množico strelcev iz kragujevške okolice. Lepe slavnosti, tned katero so posvetili tudi nov prapor jubilejne strelske družine, so se rde leži! i člani uprave strelsse zveze ter mnogi drugi gosti iz Beograda. ♦ Baščanska plošča je najstarejši spomenik 1. 1100 napisan v glagolici in vdol-foen v ka-men. To napis v starosloven-skem jeziku in z najstarejšim tipom glago-lice govori o nekem poklonu kralja Zvoni-mira, ki je obiskal Krk. Starodavna tn zgodovinsko zelo važna plošča je shramje- DebeH ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenči- ce izdatno iztrebljenje črevesja brez vsakega napora. na v cerkvici sv. Lucije v vasi Jurandvorn blizu Baške na Krku. Sedaj so sklenili, da bodo originalno ploščo v cerkvici nadomestili s kopijo, original pa kot veliko kultur-no-zgodovin&ko znamenitost izročili v varstvo Jugoslovenski akademiji v Zagrebu. ♦ Vojaške vesti. Poročnik bojnega broda 2. razreda Albin Hofibauer in poročnik fregate Anton Jutcas sta prideljena na službovanje k minerski komandi, Lnženjer-ski kapetan 2. razreda Boris Kandare pa na službo na kr. brodu »Dubrovniku«. ♦ Obnova katedrale v Djakovu. Na tzu-naj je znamenita katedrala v Djakovu, ki je bila močno poškodovana pri požaru meseca julija lanskega leta, že obnovljena, dela napredujejo tudi v notranjosti in so že pričeli iz dekoracijami. Ostale bodo vse freske razen ene, ki je popolnoma uničena. Namesto nje bo naslikal drugo zagrebški slikar Edo Kovačevi č. Do konca letošnjega leta bo, kakor kaže, obnovljena tudd notranjost "katedrale. VAŠ ORGANIZEM, ZLASTI PA ČREVA, je treba dnevno očistiti! Nič lažjega kakor to! Spijte dnevno na tešče nekaj kozarcev Rogaške mineralne vode, pa boste kmalu občutili njeno blagodejno delovanje! ♦ Protest zagrebških inženjerjev proti graditvi sarajevske katedrale po tujih načrtih. Sarajevski sekciji inženjerjev in arhitektov se je pridružila tudi zagrebška sekcija s protestom, ki odločno zavrača in obsoja namero, da ibi bila sarajevska katoliška katedrala zgrajena po načrtih tujih projeirtantov. Tudi resolucija zagrebških inženjerjev in arhitektov naglaša, da bi izvršitev te namere pomenila omalovaževanje domačih inženjerjev in arhitektov, ki uživajo vel.k sloves tudi preko meja države, poleg tega pa tudi omalovaževanje vsega našega kulturnega udejstvovanja. ♦ Jamarji vabijo v žrelo Gradišnice. Da, resno vabijo, kar priča njih neumorno delo v okolici Gradišnice in v Gradišnici sami. Imeli smo priliko videti že nekaj časa, kako marljivo je na delu ta »ekipa« nočni in dnevna čas, da čim lepše postreže in priredi tem več veselja in nudi tem več užitka svojim gostom, da vzbudi zanimanje in razumevanje za svoje delo. Doslej je prijavljenih že do^aj tujih gostov, brez dvoma pa se bo to število še pomnožilo. Tudi med domačini vlada veliko zanimanje za to prireditev. Vabijo posameznike, športna in planinska društva, da si ogledajo to najglobljo jamo v Sloveniji (213 m), saj bo vstop vanjo omogočen le v nedeljo 12. t. m. in to vsakomur z dvigalom, ki bo montirano nalašč za to. Ljubljančani imate zelo ugodno zvezo iz Ljubljane okrog 6.20, ob 10. in nekaj pred 14. Vrnete se lahno ob 22J50. Obisk Gradišnice bo zvezan z veliko gozdno prireditvijo na žendku v bližini Gradišnice. ♦ V nekaj dneh poteče prijavni rok za udeležbo na letošnjem jesenskem velesej-mu v Ljubljani, nakar bo uprava začela z dodeljevanjem razstavljenih prostorov, Ker je na razpolago samo še nekaj razstavnega prostora in pozneje menjavanje prostorov ne bo mogoče, naj se tvrdike, ki nameravajo sodelovati, pa še niso poslale svojih prijav, takoj prijavijo. ♦ Ali je Slavko Hartman utonil? Od nedelje zvečer pogrešajo Slavka H a r t m a -na, sina rotacijskega strojnika v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Deček, ki je šibke telesne postave, je star 13 let in je bil v kratkih hlačah in srajca. Ako bi bilo komni kaj znanega, kje se deček nahaja, prosijo starši, da javi to žendarmerijski postaji v Radovljici. Domneva se, da je padel na poti iz Radovljice pri Fuksovi brvi v Savo in utonil. ♦ Zvišana kazen ravnateljema »Edinosti« V Zagrebu obsojena ravnatelja »Edinosti« Kenda in Krištofič sta vložila prrziv in revizijo ter sedaj dosegla znatno — zvišanje kazni. Fra/njo Kenda je obsojen na 6 let robije in trajno Izgubo častnih pravic, Ignac Krištofič pa na 4 leta robije in na 4 letno izgubo častnih pravic. Odbite so tudi vse točke pritožbe. ♦ Pretep na pokopališču. Na pokopališču vasi Radevca v moravsfkem srezu je prišlo med vaščani do hudega krvavega pretepa. Po starem običaju je kmet Stepanovi§ ča- pcošek za ^ca^t fr dotnal, JMiši tcncfii stil spomin svoje pogojne hčerke tn so ga potem na pokopališče spremljali tudi številni vaščani. Kmet se je z duhovnikom razgovarjal, če bi lahko opravil spominske obrede ob 40dnevnici hčerkine smrti v vaški cerkvi. Duhovnik je imel pomisleke, češ, da je ta dan krstna slava mnogih va-ščanov in da je ne more združiti s slavami žalobnih obredov. V pomenek so se vmešavali tudi vaščani in ker je Stepanovič vztrajal pri svoji zahtevi obreda, je prišlo do hudega prepira, iz katerega se je razvil divjaški pretep na pokopališču. Nekaj va-ščanov je bilo ranjenih in sedaj se ukvarjajo orožniki z žalostnim dogodkom. ♦ Kamilično cvetje Je predelano v kremo brez vsake kemične primesi v »Kami-la« kremi. Le naravna cvetne kreme bodo povzročile revolucijo v kozmetiki! Opozarjamo na današnji oglas. ♦ Zadah po znoju — znoj pod pazduho. Uporabljajte »Nivosa«, ki je brez dvoma neškodljiva. Regulira izločevanje potu zdrave kože, odstranjuje neprijeten vonj in ostale zle posledice, kakor uničevanje perila in obleke. Dobiva se v lekarnah 'n drogerijah. Velika steklenica 26 Din. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Kopalni vlak na progi Lubljana -škofja Loka. Pričemši z današnjim dnem bo vozil na progi Ljubljana glavni kolodvor —škofja Loka ob lepem ln solnčnem vremenu dnevno kopalni vlak, ki bo odhajal iz Ljubljane glavni kolodvor ob delavnikih v škofjo Loko ob 14.15, ob nedeljah in praznikih pa oh 12.53 in prihaja v škofjo Loko ob delavnikih ob 14.54, ob nedeljah in praznikih pa ob 13.30 minut. — Iz škofje Loke se bo kopalni vlak vračal vsak dan ob 18.26 in bo prihajal na glavni kolodvor ob 19.03. Potniki plačajo za vožnjo s kopalnim vlakom polovico normalne (nekonkurenčne) vozne cene. Polovična vozmina se mora plačati za tja in nazaj hkrati. Otroci od 4. do 10. leta plačajo če-trtinko normalne vozne cene. Enosmerne polovične vozne karte, ki se izdajajo na osnovi legitimacij za državne nameščence, za te vlake ne veljajo. Te znižane cene veljajo od vseh .postaj na progi Ljubljana glavni kolodvor—škofja Loka Apeliramo na potujoče občinstvo, da se poslužuje kopalnega vlaka, ker je dnevna vožnja odvisna od zadostne frekvence. u— Jadralna sekcija Aerokluba v Ljubljani, ki vodi tečaje brezm0tornega letenja v Novi vasi na Blokah, vabi vse interesente, gimnazijce od 5. uazreda naprej ter vi-sokošolce naj se takoj javijo v tajništvu kluba, Gradišče 7, kjer dobijo točnejša pojasnila u— Upokojeno učiteljstvo ima svoj mesečni sestanek jutri 9. t. m. ob 4. popoldne na Ježici v gostilni g. Ramovša. Vabljeni vsi! u— Umrla je gospa Ivanka š a f e c, soproga upokojenega stražnika. Pogreb blage gospe bo jutri ob 14. i uradnih urah to prinesejo s seboj davčne knjižice, pobotnice to poštne položnice, da se odposlanec dravske finančne direkcije v Ljubljani lahko prepriča o pravilnem knjiženju pri davčni upravi. e— Falska elektrarna najmanj endcrat na mesec ukinja dobavo električnega toka za Celje in okolico, ker mora izvrševati razna popravila na daljnovodu. Tako je tudi v nedeljo dopoldne ukinila tok v veliko nezadovoljstvo radioamaterjev, ki niso mogli poslušati prenosa veličastne sokolske povorke v Zagrebu, pa tudi nezadovoljstvo frizerjev, ki dopoldne niso mogli delati z električno strujo. Nikoli ne čitamo, da bi v drugih večjih krajih tako pogosto in skoro v enakih presledkih ukinjali tok. Ali bi se ta zadeva ne dala tudi v Celju in okolici bolje urediti? e— Nesreča pri kopanju. V nedeljo je padla 241etma šivilja Marija Kovačeva z Zg. Hudtoje pri kopanju v Savinji v neko jamo in si občutno poškodovala levo nogo. Zdravi se v celjski bolnišmicL e— Pod avtomobilom. V ponedeljek dopoldne je neki avtomobil kz Celja povozil na državni cesti pred neko gostilno v Ga- Bernhard Kellermann »Predor u S čolnom in kamero na Jadran Pelješac od Stona do Trpnja, deželica z veliko bodočnostjo — Revščina, nov „rekord" in še kaj Trpanj—Pelješac Bogve, da sva se z Albertom težko odločila za to, da bi vrgla svoj načrt, po katerem bi si ogledala pred vsem zunanje dalmatinske otoke, v vodo in se sprijaznila pretežno z »obalno« plovbo. Pamet in letošnje neredne vremenske prilike so govorile proti avanturam na odprtem morju — v kolikor se jih moreva sploh izogniti; predsodki pa so nama pravili, da bo ves izlet po Neretvanskem kanalu en sam dolgčas in zguba. Pelješac proti korčulanski strani, Orebič, Trstenik, žuljana, da, to pozna danes že vsak otrok. A da bi bilo na njegovi vzhodni strani kaj posebnega, o tem še nismo ničesar slišali. Saj prospekti in brošure, ki vabijo tujce v deželo, ne vedo povedati nič posebnega o tem. Druga stran Neretvanskega kanala, Metkovič et-cetera, je sicer zbujala moje skomine že zaradi Neretve, ki je klasični pi&ce de for-ce za vsakega prepričanega kajakista (prav gotovo se bom s svojim čolničkom utopil in razbil nekoč baš v Neretvi.) Toda Albert je imel pomisleke zavoljo malarije in tako sva odločila, da se umakneva Met-koviču kolikor mogoče daleč. Kako krivični smo ljudje v svoji nevednosti! Danes sem zvedel, da je malarije okrog Metkoviča prilično konec, ker jo je požrla z njenimi inficiranimi komarji vred neka iz Amerike importirana ribica. Kar se tiče vzhodnega Pelješca in vse njegove okolice, pa sem še ves pod vtisom prekrasnih in prezanimivih stvari, ki sem jih doživel tu rttrog, in pravim, da bo nemara prav tukaj središčni doživljaj vse te avanture in da je prava sreča, da sva prišla baš sem. Videl sem deželico, v kateri se tepeta krš in rodovitnost, revščina in po naravi dano bogastvo, zaostalost in krepka volja naprej, krasota in še večja krasota. Dežela bodočnosti, danes še skoraj neznana in zanemarjena — škoda je bo, ko jo bosta »civilizacija« in tujski promet odkrili v njeni pravi vrednosti. Privoščim jo pa vsakomur. , ® Ze samo potovanje v svežem jugozapad-niku z razpetim jadrom iz malostonskega zaliva po temnomodri, razgibani modrini morja, mimo slikovitih, skalnih otočkov, ki vabijo k robinzonskemu življenju, in krš-nih bregov, od katerih se je med redkimi krošnjami dreves glasila neutrudna, uspavajoča pesem škržatov, je bila užitek zase. V trenutku sva opravila kakšnih deset kilometrov do prvega naselja, Luke. Kraj je čeden, a tako reven, da nisva dobila razen vode ničesar, kar bi naju zadržalo. Zato sva kmalu odjadrala naprej. Hipen severovzhodnik je naju ustavil pri Dubi (na Pelješcu je severno od Trpnja še en kraj tega imena), kar je bilo že zelo potrebno, saj sva prebrodila tega dne brez pravega odpočitka nekako 60 km poti. Severnik je postajal čedalje hujši, na odprtem morju bi ta čas imela pravega vraga. Ni kazaio drugo, nego da se utaboriva med oljkami, ki so vzrasle tu po pravem čudežu še precej številne iz sovražnih, kamenitih tal. « Kakšna revščina vlada v teh krajih! Zvečer sem stopil v vas, da nakupim kaj za večerjo in napolnim steklenico z vodo, ki je razen tiste izpod oblakov nič nimajo. Da bi videli, kakšno zmedo je napravil moj prihod med temi vrlimi ljudmi! Pete bi si obrusili od enega konca Pelješca do drugega, da ti ustrežejo, kajti sami nimajo skoraj ničesar. Vse so premetali po svojih shrambah, da so mi končno prinesli od tu eno jajce, od tam drugo, iz tretje hiše malo gnjati, iz četrte nekoliko nezrelih mandljev. Kruh, paradižniki, vino, sir, sadje — to so bile pobožne želje zanje same. In ko sem hotel izmenjati dvajsetak, da bi jim plačal (plačila pa še hoteli niso), ni imela vsa vas, kakšnih 15 hiš. toliko drobiža. Pustil sem vse neki ženski z naroČilom, naj ob priliki, ko utegne izmenjati, razdeli med tiste, od katerih sem kaj prejel. Letos bo vrhu vsega huda letina (če more biti v teh krajih sploh dobra), ker dežja ni od nikoder, a ribolov je zaradi stalnega viharnega vremena pod psom. Otrok pa nič koliko. In mladi, dokaj inteligentni in zgovorni možakar, ki me je spremljal v vas, je bil ujel majhno ribo in sumim, da je bilo to vsa večerja pet- ali šest-članske družine... Ta večer ml jed res nI šla v slast ,dasl se je naredila prekrasna, pokojna noč z neštetimi zvezdami, kvakanjem žab in pes-hiijo ribičev, ki so poskušali v daljavi svojo srečo z mrežami in so jim lučke na nevidnih ladjah svetile kakor velike, tajiustveue zvezde. Naslednje jutro sva v položni vožnji dosegla Drače (domačini pravijo Drač), pristanišče največjega kraja na Pelješcu, Janji-ne, ki leži malo bolj oddaljen na izrastku slikovitega hriba s strmim, rogu podobnim vrhom. Sploh mi ostane to jutro, ko sva dospela po zrcalno gladkem morju v zaliv pred Drače, ves posut z zelenimi in skalnatimi otočki, v neizbrisnem spominu. Nemogoče kaj takšnega popisati, treba Je doživeti. Ce povem, da je doslej samo Se Boka v večerni zarji napravila name tako močan vtis. mislim, da sem povedal za ljudi, ki imajo vsaj približen pojem o Boki, vse. Samo da je Boka epično veličasten spev pri-rode s posameznimi drobnimi idilami, Ja-njine s svojo pokrajino pa kakor lirična pesem. • Komaj sva znesla svoje stvari na kopno nekoliko zunaj pristanišča ob hišici z belim Filmsko veledelo, ki je zbudilo veliko zanimanja. V glavnih vlogah Paul Hartmann, Atila Horbiger, Gustav Grtindgens. Danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO »DVOR« Telefon 27-30 berju 431etnega delavca Karla Kneza iz Za-grada pri Celju. Knez si je zlomil levo nogo to dobil obtolčine po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Maratonski tekač« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Tretj dan Mariborskega tedna. Zanimanj« za prireditve letošnjega Maraixw-skeiga tedna je vedmo večje-. Vsak dan prihaja večje število tujcev. Včerai je priSo v Maribor tudi več skupin iz južnih krajev naše države. Prireditve Mariborskega tednia. je obiska ta vč&raa tudi skupina prekmurskih kmetovalcev, ki se niso mogii do-voij načuditi vsemu, kar so videli. Končno jc prišlo na Mariborski teden še več Grfoov. Čehosk>>vakov m Madžarov, ki so večinoma trgovci in potujejo privatno, da so ogledajo gospodarsko ži-vftjenje pri na«. a— Velika lovska strelska tekma v Mariboru. V okvira Mariborskega tedma bo v nedeljo, 12. t m. od 8. do 18. na vojaškem streftšču v i^advantjti velika lovska strelska tekma, ki jo priredi mariborska podružnica Slovenskega lovskega društva. Nastirelitev pušk in vežba na vse tarče se bosta vršili v soboto M. t m- od 15. ure do mraka. Razglasitev rezultatov jn razdelitev nagrad bo v nedeljo, 12. t m. ob 21. uri v lovski sobi pni »Orisi«. — Streljalo se bo s kroglo in zrnjem in sicer s kroglo na spominsko tarčo, na stoječega srnjaka, na izginjajo-5ega srnjaka, na izgirnjajočega ruševca, zajca in lisico ter na tarčo bežeče div^e svinje, z zrnjem pa na leteče golo-be, be-žečega zajca in na brakado. Udeleženci bodo tekmovali v nasilednjSh skupinah: juniorji — Slana podružnice SLD v Mariboru, seniorji — člani podružnice SLD v Mariboru, mojstri — člani podružnice SLD v Mariboru, lovski pazn ki — člani SLD in gostje, to so vsi strelci, bi vaso člani podružnice SLD v Mariboru. — Posebej se bo tekmovalo za prehodni pokal mariborske mestne občine. Za to konkurenco prihajajo v po štev le člani podružnice SLD v Mariboru, ki imajo stalno bivališče na ozemlju mariborske podružnice SLD. Tekmovalci za pokal se morajo prijaviti najkasneje do sobote 11. t- m. do 18. pismeno ali usfcmeno pri nač&inifcu strelskega odseka SLD v Mariboru g. ravnatelju dr. Kovačecu ali pri. strelskem mojstru g. Vukmaniču. Poznejše prijave se ne bodo upoštevale. Tekmovalci za pokal se z*bere Blair 59 do 59.75, 7% investicijsko 71.50 den., 4\c agrarne 38.50 — 39.50, 6% begluške 57.25 do 57.75, Narodna banka 4100 — 4150, Priv. agrarna banka 218 — 219.50 (219, 221.50). Dunaj. Duna-Sava-Jadran 9.70, Ruše 7 (v predborzi), Alpine-Montan 906. Blagovna tržišča SITO. 4- Chicago 7. avgueta. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100.75. za maj 104; koruza: za september 75.25. za decemb^«-77.875. -I- Winnipeg, 7. avgusta. Začetni tečaii: Pšenica: za avgust 94, za oktober 95. za le-oember 9.9 + Ljubljanska borza (7. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo e^ (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh) pšenica {po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50. baška. 80 kg po 157.50 do 160; kornca (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za julij 147.-tO do 150: moka: baška >0g« po 250 — 255. do 150: moka: baška .0g< po 255 _ 26o» banatska po 2«0 - 265 + Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet srednji. Pšenica (nova, 79 kg): baška okolica Novi Sad 105 — 107 50; okolica Sombor 102.50 do 105; srednjebaška, gornjebaška, gornje-banatska 106 — 107.50; baška ladja Tisa in ladja Begej 115 — 117 50; slavonska, sremska 102.50—105; baška ladja Dunav 112.50 do 115. Oves: baški, eremski, davon. 68 do 70; banatski 65 — 67; baški ladja 69 — 71. Ječmen: baški in sremski novi, 65 — 66 kg 90 — 82.50; pomladni, 67/68 kg 102.50—105. Koruza: baška 85 — 87: okolica Sombnr 85 — 86: banatska 83 — 85; sremska, pariteta Ind.iija 85 — 86; baška ladja Tisa, Dunav, Begej 94 — 96. — Moka: baška in banatska »0g< in >0gg< 185 — 206 (ereruska. slavonska 185 - 195); >2< 165 — 185 (165 — 175): »5« 145 _ 165 (145 — 155): >1< 125 — 145 (125 — 135): >7< in >8« 105 — 115 (105 — 110). Otrobi: baški in 6rp>mski 73 — 75; banatski 70 — 72; baški ladja 74 — 76. +• Somborska blagovna boria (7. t m ) Tendenca nespremenjena. Promet 36 vagonov. Pšenica (nova, 79 kg): baška, okolica Sombor 104 — 108; gornjebaška, gornjeba-natska 107 — 111; sremska 105 — 109; slavonska 103 — 107; banatska potiska 119 do 121; baška potiska 120 _ 122. Oves: baški, sremski 68 — 70. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 88 _ 90; baški pomladni, 67/68 kg 100 — 105; barenski 115 — 120. Koruza: baška, sremska 84 — 86; za avgust 85—87; baška, ladia Dunav, Tisa 94 — 96. Moka: baška >0g< in >0gg< 185 — 205; »25« 145 — 165; 3«. 125 — 145; >7< 105 — 110; »8« 105 — 107J50. Otrobi: baški 72.50 — 75. + Budimpeštanska tenainska borza (7. t m.) Tendenca čvnsta. Pšenica: za oktober 16.36 — 16.38, za marc 17.34 _ 1755; koruza: za september 10.78 — 10.80, za maj 9.72 — 9.74 Plinska vojna proti kobilicam Ukrajinska sovjetska republika je dala vsem svojim letalskim vojnim silam nalog, naj nastopijo s plinskimi bombami proti ogromnim rojem kobilic, ki prodirajo od juga proti severu. Kako nevarni postanejo lahko takšni roji za letino celih dežel, nam je iz izkušenj zadnjih let dobro znano. Dosedanji poskusi, da bi škodljivi mrčes iztrebili, pa so ostali precej brez uspeha. Slična akcija, kakršna je sedanja ukrajinska, se je v francoski Severni Afriki n. pr. popc'noma ponesrečila. Rusi nameravajo sedtaj nastopiti še bolj energično in z najhujšim strupom, kar ga je na razpolago, namreč s prusko kislino. Ozemlja, koder razsajajo kobilice, so ljudje že ostavili, ker bi bili drugače sami v nevarnosti, da jih uniči plin. Vojna proti kobilicam se bo izvedla z bombami in ognjemeti in računajo, da bo imela uspeh. Dillingerjevi možgani ukradeni Iz Chicaga poročajo, da so izginili možgani ubitega razbojnika Johna DdJlinger-ja. Policija meni, da se je ta nenavadna tatvina zgodila med tem, ko je bilo truplo razstavljeno Možgani so bili ta čas v posebni stekleni posodi. Sumijo, da je kakšen čuvaj prodal možgane kakšnemu zbiratelju kuriozitet. Možgane so hoteli po pogTebu znanstveno preiskati. krajev, ki so dajali že v davnih časih ponosen in uporen rod, pred katerim je imela tuja pohlepnost vražji strah. Do cerkvice vodijo tri stopnišča, kakšnih 300 stopnic bo v njih, a v vsaki je vklesano ime kakšnega meščana, ki je stopnico pokloniL Medtem ko sem jaz pohajkoval po tr-panjski okolici, se je Albert seznanil z dvema izvrstnima mladima človekoma, ki sta naju za popoldne povabila na majhno turo, na hrib Prvačdol. Stvar, ki jo iz Trpnja opraviš v dveh urah, saj ni niti 500 m visoka. Se vam zdi malenkost? Ni, če je človek navajen markiranih cesarskih cest po slovenskih planinah in je za te kozje steze, ki niso niti kozje steze, opremljen samo s šibkimi sandali. A šlo je po sreči in k temu ni malo pripomogla izjava obeh vrlih mladeničev, da sva sp oh prva tujca, ki sta naskočila Prvačdol. /orej »rekord«, ki se naj tudi zapiše v zgodovino slovenskega planinstva. A nadaljnjim tujcem bi na vsak način priporočal, naj bi stopili na Prvačdol, če jih zanese v Trpanj. Kajti razgled je ogromen, nepopisen in gotovo še zanimivejši nego s 400, 500 m višjega vrha Sv. Ilije nad Orebičem, ki slovi kot nekaj posebnega. S Prvačdola imaš približno isti pogled na morje z neštetimi velikimi in majhnimi otoki na obeh straneh pelješkega polotoka, v Neretvanski kanal in v mogočni skalni zid dalmatinske kop-nine je pogled celo neposrednejši, a vrh tega je pred teboj kakor velikanska zemljepisna karta razprostrt ves srednji, najlepši in najrodovitnješi del Pelješca, ki ga z vrha Sv. Ilije ne moreš videti. Mene je pogled v to veliko zemeljsko kotlino, ki jo proti morju zapirajo dolge verige hribov, še posebno zanimal, ker sem imel priliko spoznati na oko vse bogastvo in vso revščino pelješke zemlje. Danes ne pomeni skoraj nič in je treba velikega truda, da more preživljati svoje prebivalstvo. Lahko bi bila vrt in polje Dalmacije, a odločilni faktorji bi morali to uvideti in ji posvetiti svojo pozornost. Skrbeti bi bilo treba pred vsem za pogozdovalna dela za vodno vprašanje (pogoji za to so dani)- za zveze s svetom, sploh za vse, kar bi ljudem omogočilo življenje in delo na domači grudi, na-mestu da se morajo izseljevati v tujino s trebuhom za kruhom. Kaj pomaga tudi najboljša letina, če je ne morejo nikamor oddati? Na vsem polotoku, ki meri vendar 71 km v dolžino, ni razen nekoliko nedo-vršenih fragmentov, niti ene dobre ceste, a pred vsem ni absolutno nobene ceste, ki bi po dolgem vezala posamezne kraje med seboj in s kopnino. To na ozemlju, ki meri, kakor rečeno 71 km v dolžino! * Morali bi obiskati še neko podzemeljsko jamo, ki sta jo baš najina nova prijatelja odkrila na Prvačdolu, a medtem ko sem ju izpraševal o vseh mogočih stvareh, ki se ti če jo Pelješca in ki jih nameravam kdaj objaviti v obširnejšem članku, se je naredil večer. Sklenili sme, da se spustimo po drugi strani hriba v dolino in se vrnemo po njej v Trpanj. To sva z Albertom storila tem rajši, ker je bila na programu pokušnja slovitega pelješkega prošeka. Kdo bi se ga branil v domovini najognjevitejših dalmatinskih vin? In prošek pri nekem znancu najinih vodnikov, bivšem »Amerikancu«, v malem se-lu Oskorašno ob vznožju Prvačdola, je bil izvrsten. To sem videl najbolje potem, ko smo se vračali že ponoči po strašnih ka-menitih klancih, ki vežejo to idilično vasico s Trpnjem. Noge so kar same našle pravo stopinjo. A še bolj izvrstni so ti ljudje, njih gostoljubnost, njih prisrčnost, ki te spremeni že po prvih besedah v njihovega prijatelja. Vedno se bom rad vračal v te kraje in med te ljudi. Ali je potrebno pripomniti, da nocoj ne prenočujeva v šotoru, ker je naju, ne da bi vedela za to, že čakala postelja v domu enega izmed najinih vodnikov, in da sva morala tukaj tudi večerjati? Ta dan je bil v resnici najlepši in najbogatejši, kar sva jih preživela doslej ob sinjem Jadranu. Težko se bo posloviti od tu. A na to sedaj ne smem misliti. Ura je že davno čez polnoč. Zunaj je že vse utihnilo, le zdaj pa zdaj se od nekod oglasi bevskanje čaglja. Povedali so mi, da je teh divjih psov ali šakalov na polotoku in na bližnji Korčuli še vse polno, a da jih vidi redko kateri človek. Jaz vsaj še nisem videl nobenega, čeprav sem v peljeških nočeh 2e često slišal njih glas. Tudi zloglasnih peljeških kač nisem videl nobene. Nekje sem bral, da so jih zatrli indijski mun-gi, ki so se potem tako razmnožili, da so Pelješcem prava nadloga. Nu, na Pelješcu ne ve nihče ničesar o tem, gozdar Martinovič iz Drač, ki je sam širil munge po polotoku, pravi, da so menda že dolgo tega izumrli. Modrasi pa baje še ne. K. KOCJANČIC. Pristopajte h »Vodnikovi družbi" Letalo brez pilota Z zagrebške sokolske manifestacije Senzacionalna iznajdba francoskih vojaških inženjerjev, ki bo temeljito spremenila celotno letalsko tehniko: popolna in avtomatična stabiliteta letala v vseh položajih NJ' VeL kralja admiral Priča odgovarja na pozdrav starešine zagrebške sokolske župe dr. Gavrančiča ▼ pilotov prostor s pripravami za avtomatično stabiliziranje in ravnanje letala. Na levi poleg volana tako zvanl ki ureja vzlet, na desni trije vzvodi za stabilizacijo letala v treh ravninah, za volanom pretlkalna plošča z gumbi MED VSEMI PROBLEMI, KI ZANIMAJO LETALCA IN TUDI ŠIRŠE OBČINSTVO, JE NAJVAŽNEJŠI PROBLEM, KAKO BI LETALO V ZRAKU OBDRŽALI V RAVNOTEŽJU. NAJVEČ LETALSKIH NESREČ SE PRIMERJA BAŠ ZARADI TEGA KER TEGA PROBLEMA DOSLEJ ŠE NISO POPOLNOMA REŠILL TODA IZ FRANCIJE PRIHAJA VEST, DA JE KONČNO TUDI TO VPRAŠANJE REŠENO V VSEM SVOJEM OBSEGU IN ŠE ČEZ. Pretlkalna plošča s petimi gumbi, Id % enostavnim pritiskom ravnajo letalo v dvig, horicontalni polet, ohrat na desno, padanje in obrat na levo Štirje francoski tnženjerji, cTAigirillon, Aveline, Bernady m Grenicr so po dolgotrajnem raziskavanju in eksperimentiranju izumili pripravo, ki avtomatično ohranjuje letalo v določeni smeri, ne da bi se gugalo in treski, z enostavnimi pritiski na gumbe p* povzroči pilot lahko v trenutku vse obrate, ki jih hoče imeti, n. pr. dviganje, nižanje, horicontalni polet, obrat na levo in desno, vrhu tega pa s kombinacijo več teh efektov tudi bolj zamotano gibanje, n. pr. v gpirali. Prav tako se izvrši vzlet aH pristanek avtomatično, t j. s pritiskom na ffumlb. Več si skoraj ni mogoče želeti A vendar •o konstruktorji te priprave šli še dalje te sedaj preizkušajo dodatne priprave, ki bodo omogočile pilotriranje letal brez posadke, to se pravi tz daljave s pomočjo brezžičnih valov. Kakšen pomen bi imelo to za prevažanje tovora v mirnem času in seveda tudi za letalo kot vojno sredstvo, si lahko mislimo, zato ni čudno, da se zanimajo za novi francoski izum po vsem svetu, zanimajo pa se zanj posebno na Francoskem, kjer so ga v zadnjem času vneto preizkušali in so bili z uspehom zelo zadovoljni. Za ilustracijo povemo, da je manevriranje z novo napravo, kakor so pokazale strogo znanstvene meritve, tako točno m sigurno, da so tresljaji v poletu desetkrat sla-botnejši nego pri pilotiranju na roko. Velika prednost priprave za avtomatično pilo-tiranje pa je tudi ta, da se da vgraditi v vsako letalo. Podrobnosti o njeni zgradbi še manjkajo, vendar je znano, da sestoji v glavnem iz treh sistemov, enega nihalnega in dveh giroskopičnih, ki rabijo vsak zase za sta- bilizacijo guganja in tresljajev, smeri ( vzleta ter pristajanja. Posamezni sistemi i v zvezi z motorji in krmili na letalu in n bi jo za svoje delovanje dodatne električne motorje, ki jih gonijo spet motorji letale samega. Na posebni pretikalni plošči pred pilotovim sedežem so nameščeni gumbi, ki ravnajo letalo po pilotovi želji. Naprav« deluje avtomatično tako sigurno, da ima pilot med poletom skoro ves čas priliko ba-viti se sam z navigacijskim in opazovalnim delom. i Esperantski kongres V soboto se je v Stockhoimu pričel M. mednarodna esperantski kongres, kl se ga je udeležilo 2000 delegatov iz 30 dežeS. Ob tej priliki je prišlo v švedsko prestolnico okrog 10.000 inozemcev. Skupina Sokolic v lepih narodnih nošah Trgovina z mamili V New Torku je poJicija aretirala dva Italijana, ki sta imela pni sebi za 100.000 dolarjev heroina in morfija. Oblasti menijo, da sta člana mednarodne organizacije za trgovino z mamili, ki ima svoj sedež ▼ Parizu. Kako se branimo vročine? Naša obleka, hrana in stanovanje Resnični diktator Nemčije Da niti ne govorimo o težjih m najtežjih obolenjih, so prebavne motnje, netečnost, glavobol in podobne stvari prav pogosta posledica poletne vročine. Krivd smo večinoma sami, ker se ne znamo alri nočemo izogniti hudim vročinam. V poletju ni dobro preležati in presedati cele ure brez gibanja po soncu. To ni samo nezdravo, temveč tudi skrajno nevarno. Če se že hočemo sončiti (kar je sama na sebi zelo zdrava stvar), potem moramo storiti to tako, da ležemo le za kratek čas na sonce, potem spet po-šetamo, pri čemer moramo obiskati tudi senco. O obleki in obuvalu ve menda že ik, kakšna bi morala biti poleti (čeprav se vsak ne ozira v tem pogledu na pamet in dober nasvet), pač pa jih ni mnogo, ki bi vedeli, da so lasje naravna zaščita glave in da je zato popolnoma pogrešno izbriti jih do tal in stopati potem gologlav po son- cu. To ima za posledico lahko trajne kvare. Lahko, luknjičavo pokrivalo je prijetno tudi v največji vročini, če že nimaš las — seveda pa spadajo težki in neprezračni klobuki za ta čas v omaro. Kar se tiče hrane, bi mora! pač vedeti vsakdo, da jc zelenjava ta čas najbolj primerna, da ti pomaga prenašati vročino, nezmerno pitje kakršnihkoli pijač, naj si bo tudi vode, pa je na vsak način škodljivo. Potiš se potem neprestano in sri še bolj žejen. Najnaravnejša in najboljša »pijača« je'v vročih dneh pač mnogo svežega sadja, vroč (ne hladen) čaj po žličkah jc tudi izvrstno sredstvo za odžejanje. Če hočeš imeti hlad v stanovanju, za-temni prostore, ko si jih dobro prezračil, preden posije močno sonce vanje, vmesna vrata pa pusti odprta, da ne postane zrak dušljiv. Upor v umobolnici Nesrečni bolniki so oblegali vso noč zdravnike in drugo osebje — Bilanca: 4 mrtvi in 12 hudo ranjenih Dr. Sehaeht, Id hoče na gospodarskem polju odločiti usodo »tretjega cesarstva« Nemčija žaluje za maršalom Hindenburgom VeOika vročina, ki teži ta čas nad južno-vzhodno Evropo, je imela kaj slabe posledice v deželni bolnišnici v Cernovicah. Razumljivo Je, da osobje pri 30 stop. v senci ni bilo tako pazljivo kakor drugače in tako je enemu izmed pacientov uspelo, da Je prišel nemoteno v prazno ključarjevo sobo. Preden so stražarji kaj opazili, je že odprl celo vrsto celic z nevarnimi btazniiki. Vročina vpliva na duševnega botodka še huje nego na normalnega človeka, napravi ga silno razdraženega in tako je v hipu navalilo 44 blazne-žev na osobje in zdravnike. Zdravniki, ki so bili ta čas v senčnem paviljonu na vrtu, so se utegnili v zadnjem trenutku zapreti, a blazneži so paviljon obkolili in skušali vdreti vanj. Drugi so med tem na^ praviH kratek proces z vsem, kar so našli po bolnišnici premakljivega in zdrohiji-vega. Eksplozijska katastrofa na Japonskem V Mro&znski elektrarni na japonskem otoku Hondo se je pripetila silovita eksplozijska katastrofa, ki je zahtevala 34 smrtnih žrtev in okrog 100 ranjencev. Delavci bo r dtaanaitom razsfcreljevali skale, da bd mogli zgraditi nov jez. Zaradi nenavadne vročine se je dinamit predčasno vnel. Sila eksplozije in zračni pritisk sta nesrečnike, ki so bdH ta čas v bližini, zagnala na tuca-te metrov daleč. Na mestu nesreče se je nudil reševalcem, ki so prihiteli takoj od vseh strani na pomoč, stiašen prizor. Kjer so bile prej stroj -niče ta druge naprave elektrarne, zeva sedaj globoko žreJo, polno razbitih strojev ta zrušenih zidov. Daleč od elektrarne so se zrušile hiše hirošimskih predmestij, v mesbu samem so popokale vse šipe in stene so razp>okane kakor po potresu. Treba bo dolgega dela, da se zabrišejo posledice katastrofe > > v. T- ■" , , - 'M-,. /v ♦ v vi ..;.;.>;. .-:;..;: - V , > ■ Ameriški fašisti Ker je opičarstva med ljudmi dosti, ni čudno, da so sedaj tudi v Ameriki odkrili gibanje »srebrnih srajc«, fašistične organizacije, ki ji pripada baje mnogo častnikov. Razdeljene so v napadalne oddelke in člani nosijo kot simbol — kljukasti križ, čeprav niso nemškega pokolenja. 1 Program te organizacije je boj proti ko-i iimiImimi In židovstvu. Torej popotnoma Strežno osobje in čuvaji so se v naglici rešili v neko sobo in v kuhinjo ter se zaprli. Od tu pa so zaman skušali dobiti zvezo s svetom ali z zdravniki v paviljonu. Telefon je bil po vsej hiši uničen. Za oblegance je posta! p>oložaj tem hujši, ker je eden izmed umobolnih, misleč, da pride na prosto, uničil zaščitno pripravo vhodnih vrat, ki so se zdaj tako trdno zaprla, da bi jih ne mogel odpreti niti človek, ki se je na njih mehanizem spoznal. Zaman so strežaji skušali priti na prosto tudi s tem, da so prežagaii mrežo v nekem oknu. Umobolni jih niso pustili nikamor. Tako je trajalo obleganje ves dan, ponoči pa je postal položaj še hujši, ker je umobolnico uspelo, da so vdrli v kuhinjo, kier so z noži nevarno ranili tri strežaje. Samo s tem, da sta dva druga strežaja uporabila strelno orožje, je uspelo blaznike potisniti nazaj. Med tem pa so tudi zdravniki v paviljonu zaman p>oskušaH pomirjevalno vplivati na bolnike. Vsa noč je potekla tako po eni strani v divjanju, po drugi v strahu. Rešitev je prinesel šele zjutraj dobavitelj živeža, ki ni mogel v poslopje in je skozi okno zvedel, kaj se dogaja v njem. Alarmiral je policijo in ognjegasce. Po triurnem boju z brizgalnami so bili blazneži premagani. Bilanca tega vročega dne in strašne noči pa je bala: 4 mrtveci in 12 hudo ranjenih. ANEKDOT Ko si je Solon prizadeval, da bi sestavil zakonik za Atence, je izrazil neki prijatelj dvom nad uspehom tega podjetja. »Zakon je kakor p>ajčevina,< je dejal, »živalce se vanjo ujamejo, živali pa jo raztrgajo.« VSAK DAN ENA »Kako LJuDeznlvl profesor anatomije: lepe ključnice imate, gospodMfaai« Jpčndagr**« Strte«} ŠPORT Prvih pet točk v Budimpešti Bilanca prvega dne na tromatcbn Italija—Jugoslavija—Madžarska je bila zelo skromna. — Junak dneva je bil za nas Branko Ziherl (Pismo našega posebnega poročevalca) , Budapest, 5. avgusta. Budimpeštanski Cz4s4r - Ftirdo, bazen. V katerem se vršijo vsa velika tekmovanja, je bil zgrajen 1. 1926. za prvo tekmovanje za prvenstvo Evrope, ki so ga taji ra L priredili Madžari. Je sicer za tekmovanja najbolj prikladno, ker ima dobro urejene prostore za gledalce, in je med množico kopališč, ki jih je Pešta polna, morda edino, ki ima tudi skakalni stolp. Kopališč kot takih pa je mnogo lepših in popolnejših, med njimi na prvem mestu impozantni kriti bazen na Margaretskem otoku, ki je gotovo najlepši in najmodernejši v Evropi. Popularnosti plavalnega športa ▼ Madžarski si ne moremo niti predstavljati. Eno pa je treba pri vseh odlikah njihovih ambicij in ljubezni do plavanja Madžarom hudo zameriti: skakanje je pri njih omalovaževano in zapostavljeno do skrajnosti. Naprave za skoke so nepopolne, skakačev manjka in — kar je glavno — publika se ssa skoke ne zanima in jih noče gledati! Zato postavljajo oni skoke v spored vedno dober čas pred pričetkom tekmovanj in se skače taiko rekoč brez publike, kar se more nekoga, ki ne pozna razmer, kaj neprijetno dojmiti. Tudi v tromatchu Italija - Madžarska -Jugoslavija so skoke uvrstili na prvo mesto. Uro pred oficielno otvoritvijo tromat-cha so se včeraj vršili skoki s stolpa, ki so nam prinesli prvi — in doslej edini — uspeh in prve točke, že pri obveznih skokih, ko je naš Branko celo vodil, je bilo jasno, da bomo kar dobro odrezali, če bi ne bi1 o pri poljubnih skokih teh nesrečnih koeficientov, pa bi se bdlo dogodilo nekaj neverjetnega: Ziherl bi bil porazil renomi-ranega Vaj do, ki velja tu za resnega favorita na prvenstvu Evrope v "Mag&ebur-gu! Rezultat skokov: l.Vajda (Madžarska) 94.54 točk, 2. Di-biasi (Italija) 92.78, 3. Ziherl (Jugoslavija) 90.33, 4. Hody (Madžarska) 88.90, 5. Cozzi (Italija) 84.53, 6. Strnad (Jugoslavija) 69.63 točk. Točke: MadžarSka 6, Italija S, Jugoslavija 2. Po oficielni otvoritvi tromatcha in defl-?eju tekmovalcev, pri katerem so si Jugoslovani >na mah pridobili vse simpatije, je kot prva točka na programu 100 m prosto. — Povsem brez pravega razloga je bil start proglašen za nepravilen, česar pa vsi tekmovalci niso čuli in ustaviti se jih Je moglo šele, ko so preplavali že celih 50 metrov, zato je bila ta točka preložena na na kasneje. 100 m hrbtno. Takoj prevzame vodstvo Gazzari in si ga za centimeter za centimetrom povečava. Velik del publike glasno navija zanj — njegovo plavanje je odlično. Pri 80 m nekako pa mu poidejo moči. Obupno se bori, z nečloveško energijo iz-r-blja zadnje svoje sile —- vendar uspe obema Madžaroma, da ga tik pred ciljem prehitita. Rezultat: 1. Nagy 1:15.2, 2. Hazai (olba Madžarska) 1:15.4. 3. Gazzari (Jug.) 1:15.6, 4. Omero 1:18. 5. Ravera (oba Italija). 6. Marčeta (Jug.). Točke: Madžarska 14, Italija ta Jugoslavija pa 4. 100 m prosto. — Sigurna zmaga Ma- Italijanski plavači v Ljubljani Drevi bo v kopališču Ilirije prvo srečanje med italijanskimi in ilirijan-skimi plavači Drevi ob 21. bodo v kopališču Ilirije prvič nastopili najboljši italijanski plavači, kolikor niso odpotovali na evropsko prvenstvo v Magdeburg. Italijanslta reprezentanca, ki je sodelovala na tromatchu v Budimpešti, se bo na povrat-ku v domovino ustavila v Ljubljani, Jka- j noni«, pred katerimi sta bila naša Mini in ! Michalek kot neznatna žolarčka, dasi je Mini plaval skoro 5 sekund boljše od rekorda! Ta točka je dala evropskemu >swimmingTi novo zvezdo, mfedega signo-rija, ki je obračunal s Costolijem in Len-gyelom in se uvrstil med najboljše na celini. Rezultati: 1. Signori (Italija) 5:08.4, 2. LengyeJ (Madž.) 5:10, 3. Costoffi (It) 5:11, 4. Szabados (Madž. 5:24.8, 5. Mini 5:29.2, 6. Michalek (oba Jug-.). Točke: Madžarska 26, Itafija 13, Jugoslavija. 5. S to točko je bQ plavalni det prvega dne tromatcha zaključen. Vmes so se vršile domače točke, pri katerih je omeniti dva odlična rezultata: 171etni junior Pyber je plaval 800 m 11:06.4, znana Magda Gea-key pa je za 100 m rabila 1:11.2! Nato še je vršila še water-poJo tekma Italija : Madžarska, ki je po nezanimivi igri, ki jo je prvi polčas spremljal najhujši naliv, končala z 9:0 za Madžare; slednji so več kot polovico drugega polčasa igrali s 6 igrači. Bilanca prvega dne: Nepričakovan uspeh Ziherlov, popoln debakl na&h sprin-terjev, nepotreben poraz Gazzarijev — Gazzari je starta! bolan in danes leži — in — 5 točk! še nekaj je zanimivo: na vseh progah so državni prvaki bali premagani (Fritscha je premagal Ciganovič, Michale-ka Mini, Marčeto pa Gazzari, i Gazzari i Mini pa sta dosegla rezultate, znatno boljše od drž. rekorda- še eno zanimivo vprašanje je sprožilo včerajšnje tekmovanje: Ziherl in Gazzari sta se v najhujši konkurenci odlično odrezala. Vsi računajo na njiju dober place-ment v Magdeburgu —- ona dva pa ostaneta doma! Zakaj ? — Ker je. kot smo bili semkaj obveščeni, ministrstvo za. telesno vzgojo dovolilo iz neznanega vzroka start v Magdeburgu samo water-polo moštvu, vsem ostalim pa prepovedalo. In ker savez ne more dobiti onih 20.000 Din. ki mu jih je ministrstvo odobrilo že pred meseci. Te razloge smo obrazložili tukajšnjim plavalnim krogom in kar. ne morejo se naču- . diti, kako je to mogoče... —šič. * Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu iz Budimpešte je treba še omeniti, da je v waterpolo tekmi zmagala Madžarska nad Jugoslavijo z 12:2 (6:2). Končno stanje točk je bdlo: Madžarska 49, Italija 37, Jugoslavija 17. Wtafberpolo tekma med Jugoslavijo in Italijo se je končala neodločeno 1:1. V nekaj vrstah Po četrtem kolu državnih prvenstvenih tekem se je slika o položaju klubov po posameznih skupinah že toliko razčistila, da so privrele v športni javnosti — in takoj seveda tudi v listih — na dan prve, toda že zelo slabe strani letošnjega sistema. Predvsem je začelo prireditelje skrbeti, kaj bo z nekaterimi favoriti, ki so zaostali na dnu tabel in jim sem in tja grozi že resna nevarnost, da ne bodo videli ožjega tekmovanja Med njimi so najprej na vrsti Gradjanski in Concordia iz Zagreba, splitski Hajduk in beograjska Jugoslavija. Dalje se je pokazalo, da občinstvo tem tekmam po skupinah ne posveča baš preveč zanimanja in morajo klubi globoko segati v »prazne« žepe, da krijejo režijo. V tem pogledu je vsaj dozdaj Ljubljana še dovolj na dobrem, ker so pač nasprotniki V. skupine zanjo še zmerom — zdaj pa še posebno privlačen nasprotnik. Kakšen bo končni uspeh letošnjega sistema, je težko reči v naprej, kaže pa vse, da bomo lahko zadovoljni, če se bo izvedel do. konca po začrtanem sporedu. Da bodo čitatelji dobiH nekoliko vpogleda v čudne prvenstvene tablice ostalih skupin, jih objavljamo v celoti: L BSK 3 3 0 0 8:1 6 Vojvodina 3 1 1 1 7 :4 3 Jugoslavija 3 0 2 1 4:5 2 Tri zvezde 2 1 0 1 2:5 2 ŽSK 3 0 * 1 2 1:7 1 II. Bask 2 1 I O 7:1 3 Sparta 1 1 0 0 5:0 2 Radnički 2 0 1 1 0:5 1 Gradjanski 1 0 • 0 1 1:7 0 IIL Slavija (5) 3 3 0 0 9:2 6 Sašk 5 1 1 3 5:7 3 Split 4 1 1 2 3: 10 3 Hajduk 2 1 • 0 1 4 :2 2 IV. Slavija (O) 3 3 0 0 10:3 6 Concordia 3 1 1 1 11 :4 3 Krajišnik 3 1 0 2 3:4 2 Spored za prihodnjo nedeljo je naslednji: v Beogradu Jugoslavija : Vojvodina, v Nišu Bask : Gradjanski (N.), v Apatinu Tri zvezde : ŽSK, v Banjaluki Krajišpik : CcnooTdia in v Osijeku Hajduk : Slavija (oba O.). Izločilne tekme za Davisov pokal 1935 v Budimpešti so se končale: Madžarska : Norveška 3 : 2. Prva dva singla so dobili Madžari, double Norvežani, v zadnjih dveh singlih pa je Gabrovits (M.) odpravil Smitha (N.) 6 : 3, 7 : 5, 6 : 4, Haanes (N.) pa Strauba (M.) 6 : 2, 6 : 3, 6 : 2. Naš nasprotnik so tore! Madžari! — V ostalih so zmagali Holandci nad Monakom 4 : 1, Poljaki pa nad Estonci 5 * {L Službene objave LNP (Seja k. e. 2. avgusta.) Navzoči: Krati, Logar Tomšič, Kosirnik, Grabrijan, inž. Kuljiš. — Kaznuje se po §§ 19 in 33 kaz. pravilnika Jože Bese-ničar, Reka, s šestmesečno zabrano igran jn: všteje se m i suspenz, kazen mu poteč«? 13. januarja 1935. — Kaznuje se po §§ 19 in 33 kazenskega pravilnika Frane Repovž, Reka, z 8mesečno zabrano igranja, kazen mu poteče 4. marca 1935. — Spis o gornjih dveh zadevah se glede izjav ss. Cimpermana in Dolinarja odstopi u. o. — Gornja kazen ie bila izrečena na podlaei sodnikove prijave in prijave Korotana-Kranj, po vestni preiskavi in zaslišanju verodostojnih prič, ki so dokazale, da sta omenjena igralca o priliki tekme Reka:Korotan dne 8. julija^ v Ljubljani z življenjsko nevarno igro težje poškodovala na tleh ležfečega igralca Koro-tana. da je moral iskati zdra-vniške pomoči; imenovana sta zakrivila prestopke po citiranih §§ kazenskega pravilnika in fa Je bilo po istih §§ kaznovati, pri čemer je k. o. izrekel najmilejše možne kazni (sicer določata gornja §§ za tako delikte doživljenjsko diskvalifikacijo). — Suspendira se po § 55 kaz prav. Branko Palčič, Elan; spis se odstopi u. o. e predlogom, da izreče suspenz klubu. — Suspendira ee po § 55 kaz. prav. Jože Šenica, Korotan - Kranj; akt se odstopi u. o. s predlogom, da se klub suspendira — Opozarjajo se vsi klubi, da v bodoče točno dostavijo zahtevane zapisnike 0 zaslišanjih igrakj^v, sicer bodo igralci suspendirani in klubi predloženi upravnemu odboru iv suspenz. Tajnik I1L Lahkoatletski tek po Maribora, Id ga priredi danes v sredo ob 19. poverjeništvo J LAS v Mariboru za častna darila »Mariborskega tedne«, obeta po prijavah sodeč, prvovrstni športni užitek. Mariborski kluW bodo' postavili po več moštev, ki pa bodo imela težko borbo z zastopniki sokolskih društev. Po daljšem presledku bodo tekmovali tudi atleti SK Ptuja, ki so svoječasno baš v stafetnih tekih dosegli odlične uspehe. Tekmovalna proga vodi po Koroščevi cesti preko Zrinjskega trga in Kolodvorske ulice na Aleksandrovo cesto k cilju, ki oo na Trgu Svobode in meri skupno 1810 m. Razdelitev nagrad zmagovalcem bo takoj po zaključnem teku na Trgu Svobode. Ljubelska dirka. Pod pokroviteljstvom župana in mestnega načelnika Liubliane dr. Dinka»Puca bo priredila ASK Ilirija na praznik dne 15. t. m. IV. Liubelisko gorsko hitrostno dirko za vse kategorije športnih in turističnih motorjev. Dirkalna proga je dolga 5150 m; start bo ob pristavi g. barona Borna, cilj vrh Ljube1 ja. Dosedanji mednarodni rekord na tej prog' 5:31,8 (povprečno km 55.980 na uro) in prehodno darilo g. Kocbeka brani Anton Uroič, član L hrv. motokluba Zagreb. Uroič se je že prijavil za tekmo; vsekakor bo imel mnogo posla, če bo hotel ta rekord obdržati, ker so se razen vseh domačih tekmovalcev prijavili tudi znani inozemski dirkači brata Hubmann iz Gradca, Vogel iz Dunaja in Hohnel iz Celovca. Borba bo gotovo zelo napeta in bo nudila res najboljši šport Prijave sprejema tajništvo MK Ilirije, Miklošičeva cesta 15 (telefon -2066), kjer se dobe tudi vse informacija glede dirke. it. Kolesarska dirka v Slovenjgradcu. Kolesarska sekcija SKK Msl:n,'e je priredi'« preteklo nedeljo kolesarsko d.rko na 28 km dolgi progi Slovenjgradec — Šmartno — Dravogrod — Slovenjgradec. Za dirko j« bilo prijavljenih vsega 16 dirkačev, in sicer za glavno skupino štirje, med njimi novinci pa 12 dirkačev. Na cilj je prispelo samo 12 dirkačev, ostali štirje pa so imeli defekte. V glavni skupini so se plasirali: 1 Cajnko Vinko 49:20; 2. Paradiž Fortunat 49:21; 3. Mlčoh Jožef 50:49; med novinci pa: 1. Tomažin Franc 53:16; 2. Sešel Franc 54:23; 3. Maks Mrzel 54:30. Dirki je prisostvovalo zelo mnogo občinstva, kar je dokaz, da vlada tudi tamkaj veliko zanimanje za kolesarski šport Posebno nas je tzne-nadil mladi favorit Paradiž, ki je topot drugič tekmoval, pa se tesno držai najboljšega vozača Cajnka s samo sekundo razlike. Službene objave poverjeništva JLAS v Mariboru. Sestanek razsodišča za stafetni tek po rnestu dne 8. t m. je točno ob 18. na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Vsak prijavljeni klub mora postaviti po 3 starejše Teditelje, ki naj se javijo tehničnemu vodji. Garderobe: za sokolska društva na letnem telovadišču Sokola-matica, za športna društva pa v slačilnicah ISSK Maribora. Vsi tekmovalci prijavljenih štafet morajo biti ob 18.50 v dresih na igrišču, kjer imajo kapetani oddati postavo moštev tehničnemu vodji. Start je točno ob 19. Poverjenik JLAS. SK Ilirija (Lahkoat3e«ka sekcija). Drevi ob 18. se morajo zglasiti na telovadišču ljubljanskega Sokola tile atleti: Glavnik 1 in n, Juričev. Outrata, Priboršek, Jerman, Vovko, UUsperger, Pukelstein, Prelil, Pipan, Cadež. Ob 19. je tam sestanek naslednjih, ki so prijavljeni za drž. prvenstvo: Brilnett, Slapar, Sodnik, Svetek, 09termain, Bručan, Jamar, Starman, šporn, Stepišnik, Banko, Stegu K., Deč-man, Gregorka, Jeglič, Ruzman, Zupan in Dobovšek. Sestanek ie strogo obvezen za vse zaradi razgovora in določil za potovanje v Zagreb. Ponovno se opozarjajo vsi, ki niso še oddali opreme, da to uredijo brezpogojno danes. Dalje morajo oddati LahkoatletSke čevljei vsi, ki ne posečajo redno treningov. V prihodnjih dneh bo pobiral sekcijski blagajnik članarino, na kar se člani opozarjajo. Današnji trening bo na Sokolovom telovadišču. — (Hazenska sekcija.) Današnji trening bo na Sokolovem telovadišču v Tivoliju. Po treningu važen sestanek. Trening- in sestanek sta obvezna zlasti rs Ivico, Jožo. Elzo, Milico. Slapar-jervo, Silvo, Marto, Priboškovo, Preglovo, Sodnikovo. Gajškovo, Ponikvarjevo. Udeležba pa je tudi za vse ostale obvezna! Športni drobiž Finski lahkoatletski prvaki V Tammerforsu so imeli Finci evojn letožn.ia lahkoathtska prvenstva, ki so precej trpela zaradi slabega vremena, pa 60 kljub temu rezultati še zmerom takšni, da ee mora pred njimi skriti marsikatera evropska »velesila« v lahki atletiki. Torej podrobno: na 100 m in 200 m Strandvall 10.9 ozir.22.2; na 400 m Fabrizius 50.1, na 800 m Lavra 1:56.1; na 1500 m Mattilainen 4:02.2, na 5000 m Malti 14:49.2; na 10.000 m Salmiren 31:05.3 na 110 m t zaprekami Sjostedt 15.1; na 4n0 m z zaprekami A. Jarvinen 55.5; v diskj kotkas 46.72 m, v kopju M. Jarvinen 72.47 m, v kladivu Porholla 49.65 m, v krogli Kunlsi 14.925 m, v skoku v višino Kotkas 1.95. m, v daljino Tolama 7J.6 m in ob palici Sariaho 3.70 m. Ptuj hoče privabiti tujce Ptuj, 7. avgusta Naš znameniti Ptuj že od nekdaj pogreša one delavnosti v tujsko prometni propagandi, kakor jo imajo drugi naši kraji. Treba se bo tudi v tem pogledu malo zganiti, da pride v naše mesto in okolico več življenja, saj je splošno znano, da so se drugi kraji z dobro propagando razgibali iz najbolj neznatnih in nepoznanih krajev v velike prometne centre. Seveda ne gre delati propagando za tujski promet samo v tem smislu, da pridobimo tujca v naše mesto, marveč je treba v prvi vrsti tudi nuditi tujcu vso udobnost, ki si jo zaželi za časa svojega bivanja na oddihu, da mu bo bivanje res prijetno in adobno. Zatorej je treba tujcu nuditi ugodne železniške in avtobusne zveze, urediti je treba temu primerno naše hotele in restavracije, pa tudi mestno kopališče, ki bi se dalo z malenkostnimi stroški razširiti in preurediti tako, da bo ustrezalo današnjim potrebam. Zahteve niso velike, vse to pa bi se dalo urediti s skromnimi sredstvi in sdste>-matičnim delom. Vsak lep kraj ima kaj posebno privlačnega in gotovo je Ptuj eno tistih mest, ki se lahko ponaša z zakladom lepote in zgodovine. Tu so v prvi vrsti naši zgodovinski spomeniki, potem pa okolica z divnimi vinogradnimi Halozami in Slovenskimi goricami, ki nudijo tujcu že ob pogledu iz Ptuja prelestno sliko. Prejšnja desetletja so hodili mnogi gostje v naše kraje ne samo ogledovat zgodovinske znamenitosti mesta Ptuja, marveč so letovali tudi po naših zidanc&h, kjer so se zdravili z grozdjem". Ravno v tem pogledu so znali Nemci prej delati veliko večjo reklamo za naše mesto, in reči mo^ ramo, da ne brez uspeha. Pa naj tudi ni bila ta agitacija vedno v skladu z nacionalnimi prilikami, gospodarski uspeh je bil •vsekakor zadovoljiv in naši nasprotniki vprav nanj danes tako radi kažejo. Želeti je zatorej, da se ta izpadek nadomesti, pa ne od onih, ki izrabljajo naše gostoljublje čisto v druge svrhe, marveč moramo zainteresirati za naše kraje brate iz južnih krajev. Kakor slišimo, dela na tem naše Olepševalno in tujsko prometno društvo, da spet oživi tujski promet. Pripravlja se izdaja propagandne brošurice »Vodič skozi Ptuj in okolico«, ki bo pisana v slovenščini, srbohrvaščini in nemškem jeziku. Društvo se le še bori s finančnimi prilikami in je dolžnost odločujočih činiteljev v Ptuju, da pokret gmotno podpro, ker edino oni bodo imeli v prvi vrsti koristi od tega. Olepševalnemu društvu pa želimo, da *ztraja pri započe-tem delu in uspehi boao vidni morda žc prihodnje leto! .., Iz makedonske arheološke zakladnice Bitolj, ▼ avgustu V »zlati dolini« med Ohridom in Strugo, kjer so naši starinoslovci v zadnjih letih našli in izkopali starine ogromne vrednosti, znanstvene in stvarne, so sedaj spet začeli razkopavati grobišče, ki je v minulih letil dalo našim muzejem toliko neprecenljivih dragocenosti. Razkopava-nje se vrši pod vodstvom beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Nikole Vuli-ca in kustosa skopljanskega muzeja, prof. Milovana Kokiča. Po prepričanju teh strokovnjakov se je morala nahajati v bližini grobišča bogata naselbina, ki je na tako dragocen način pokopavala svoje pokojnike, kakor so pokazali njihovi doslej razkriti grobovi. Zato se pričakuje, da bodo nova razkopavanja odkrila še nova in najbrž še večja arheološka bogastva, kot so jih dosedanja, in tudi taka, da se bo po njih moglo točno ugotoviti, kateremu narodu so pripadali ti starodavni naseljenci. Doslej se je našel pri razkopavanju velik vrč in razna manjša lončenina, po čemer se da sklepati, da je upravičena domneva voditeljev razkopavanja, po kateri se je na planoti nad grobiščem nahajala naselbina. Razkopavanje se vrši * največjo vnemo in seveda z vso potrebno skrbnostjo in natančnostjo. Te dni pa se je tudi vračal s svojega znanstvenega potovanja po naših južnih krajih profesor skopljan&ke filozofske fakultete, dr. Fran Mesesnel, ki je raziskaval zlasti kraje okoli Prespanskega jezera. Tu je naletel pri vasi Dolencih v džavatski občini na dragoceno arheološko odkritje. Neki arnavtski kmet je namreč pri kopanju na svoji njivi, zadel ob nekako zidov-je. Misleč, da se krijejo tu neki zakladi, je previdno kopal dalje m je tako prihajalo na dan vse mogočnejše zidovje. Zakladov pa ni bilo. Za to najdbo je izvedelo tudi novo muzejsko društvo v Bitolju, ki je naielo nekaj kmetov, da bo razkopavali, ali je poseglo vmes sresko načel-ništvo, ki je ustavilo razkopavanje do prihoda strokovnjakov. Tedaj je prišel tjakaj dr. Mesesnel, ki je temeljito pregledal ves teren in izkopanine, pri čemer je ugotovil, da gre za starorimsko trdnjavo, tabor (»castra«), ki je ščitil veliko prometno žilo, vodečo na vzhod. »Via Egnatia« je vodila tod. Tabor je bil četverokoten s približno po 100 m dolgimi stranicami. Zidovi so merili po polckug meter debelosti. Ob južnozapadnem zidu, znotraj, pa je dr. Mesesnel ugotovil ostanke starokr-ščanske bazilike z dobro ohranjenim mozaičnim tlakom v raznih barvah in črte-žih, po katerih sodi, da je iz šestega stoletja Bazilika je po njegovem mnenju imela tri ladje, ki so jih ločili marmorni stebri, in tri apside. Ker se je bati, da bi okoliško ljudstvo, iščoč zakladov, moglo s svojim skrivnim razkopavanjem poškodovati te dragocene starine, je pač nujno želeti, da bi prometno oblastvo čimprej določilo strokovnjake, ki naj vodijo nadaljnja razkopavanja in dobijo za to potrebna sredstva Obupno dejanje steklarskega pomočnika Celje, 7. avgusta Danes okrog pol 11. dopoldne si je 341er-ni, pri tvrdki J. Wesnerja nasl. v Celju zaposleni steklarski pomočnik Jože Veter-nik, mož najemnice gostilne Gsund, v Gosposki ulici, v shrambi v svojem stanovanju v Gosposki ulici 18 z britvijo prere-zal vrat Obupanca so takoj odpeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, kjer je že ob pol 12. podlegel strašni rani. Kaj je Veternika, ki je bi marljiv in skrben mož, gnalo v smrt, ni znano. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 2. temperatura, 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 6. avgusta Ljubljana 7, 7«2.1, 16.0, 79, 0, 1, —, —; LJubljana 13, 759.9, £4.4, 43, SWE, 1, —, —; Maribor 7, 761.5, 15.0, 80, 0. 6, —, —; Zagreb 7, 761.9, 19.0, 70, El, 3, —, —; Beograd 7, 762.4, 16.0, 70, 0, 0, 3.0, dež; Sarajevo 7, 7&3.9, 13.0, 80, 0, 0, —, —; Skopi je 7, 761.4, 20.0, 40, W3, 0, —, —; Split 7, 760.1, 23.0, 50, NE2, 0, —, —; Kumbor 7, 758.7, 25.0, 60, N2, 0, —, —; Rab 7, 760.4, 2CL.0, .55, SSE2, 1, —, —. Temperatura: Ljubljana 26.0, 15-2; Maribor 22.2, 14.0; Zagreb —,17.0; Beograd 25.0, 12.0; Sarajevo —, 8.0; Skoplje 35.0, 17.0; Split 29.0, 20.0; Kramfbor —, 21.0; Rab —, 19.0. 7. avgusta Ljubljana 7, 758.9, 16.0, 76, 0, —, —J Ljubljana 13, 755.6, 26.1, 44, WSW1, 4, —, Maribor 7, 758.5, 15.0, 80, 0, 0, —, —; Zagreb 7, 758.1, 17.0, 80, 0, 0, —, —; Beograd 7. 758.5, 18.0, 60, 0, 8, —. Sarajevo 7, 760.6, 14.0, 80, SSE1, 6, —; Skoplje 7, 759.2, 20.0, 50, 0, 0,- —, —; Siplit 7, 758.0, 25.0, 50, NE1, 0, —, —; Kuinbor 7, 758.4, 22.0, 80, W3, 0, —, —; Rab 7, 758.1, 22.0, 50, 0, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 27.4, 1S.0; Maribor 24.5, 14.0; Zagreb 27.0, 16:0; Beograd 26.0, 14.0; Sarajevo 27.0, 8.0; Sfkoplje 29J), 12.0; Split 32.0, 21.0; Kumbor —, 20.0; Rab —, 20.0. Pregled vremena 7. t. m.: Pritisk je oslabel v južni, a pojačal se v severni Evropi. Slaba depresija nad Francijo in okoli Kav-kaTo je pa res zelo zanimivo, Mr. Garragan. Cez nekaj dni boste spet slišali o meni. Kakšen je vaš naslov ?< Garragan, ves sijoč od sreče in hvaležnosti do Macphersona, je napisal naslov na svojo vizitko in jo podal Macphersonu. »Kdaj vam smem pripeljati model svojega motorja, Mr. Macpherson?« je vprašal. »Čeprav je zelo preprost, boste vendar lahko videli, da so moji računi pravilni.< »Nikar se sami ne trudite, Mr. Garragan. Danes popoldne ali jutri zjutraj pošljemo ponj. Saj boste doma< »Da, doma bom.< Macpherson je vstal in v čudni zadregi pomolil Garraganu roko. »Zelo me je veselilo, da sem vas spoznal, Mr. Garragan.« »Hvala, hvala,< je presrečen zajecljal Garragan in pijan od radosti zapustil sobo. Macpherson je gledal za njim in stal nekaj časa zamišljen na mestu. Nato se je zbral in poklical Trevelyanovo pisarno. »Halo! Polkovnik Trevelyan? Ali ste že našli Garragana? Tako. Škoda! Namreč: škoda za vas. Zaradi premije mislim. Gotovo vas bo zanimalo zvedeti, kje stanuje Mr. Garragan. Ne, ni slaba šala. Mr. Garragan stanuje v boardinghousu Mrs. Dodgeve.c Segel je po Garraganovo vizitko in prebral polkovniku naslov. »Nikar se ne jezite, polkovnik. Sicer je bila pa vaša psihologija pravilna. Mož res ni nevaren. A vendar ga dajte skrbno opazovati, tako, da ne bo ničesar slutil, jelite? Good bye, polkovnik.« Po tem razgovoru je vzel Macpherson Garraganove risbe in šel k Royu Carruthersu. »Spet je nekdo izumil lahki motor, Carruthers.« Prvi inženjer je zaničljivo skomignil z rameni. »Neki berlinski profesor mi priporoča te načrte. Vsekako si jih moramo natančneje ogledati.« »Jasno, Mr. Macpherson,« je nejeverno rekel Carruthers. 29 Macpherson je pričakoval Glorijo doma, ker ji svoje presenetljive novice ni hotel povedati na postaji. Ko je Glorija, spremljana od Heniksteina, vročično vznemirjena stopila v sobo, je bilo njeno prvo vprašanje: »Kaj se je zgodilo z Garraganom?« »Od Garragana se ti ni ničesar več bati, Glorija,« je zmagoslavno rekel Macpherson. Smrten strah je presunil Glorijino srce. Ali je bila prišla prepozno? Ali je sedel Garragan v norišnici? Ali so ga bili spravili s poti? Roka ji je zatrepetala in segla v zrak. »Govori jasneje, Leslie,« je zajecljala. »Govoril sem z Garraganom. Ničesar ne ve o tebi. V Nevyork Je prišel po opravkih.« Glorija je omahnila. Henikstein je priskočil in jo spremil K naslanjaču. »Vse to mi moraš obširno in natanko razpovedati, Leslie.« Macpherson je jel zložno in z nekakšnim zadovoljstvom poročati, kako je bilo. Glorija je držala glavo po strani, kakor da bi poslušala rajsko godbo. »Ali je vse to resnica, Leslie? Odpusti mi, kar verjeti ne morem. Pokaži mi njegovo vizitko.« Podal ji je Garraganovo vizitko. Spoznala je njegovo pisavo in minuto ali kaj strmela vanjo. Stanoval je v skromnem boardinghousu. Ubog je bil in brez pomoči. Kakor obupan berač si je bil moral priboriti dostop do Macphersona. Oči so ji zažarele. »Kaj se bo zgodilo z Garraganom?« je obrzdano in ravnodušno vprašala. »Nekaj dolarjev mu bomo dali in ga poslali domov,« je smehljaje se odvrnil Macpherson. Kako je Glorija v tem trenutku sovražila Leslieja in njegov; smehljaj! »Pa njegov izum? Kaj bo z izumom?« »Stvar je na papirju zelo lepa, a v praksi neizvedljiva. Motor ne bi bil dolgo kos našim cestam in vozovom. Canuthers tako pravi.« Glorija je vzrojila. »Carruthers laže. Sama. nevoščljivost ga je. Izum je dober., Leslie. To je najboljši izum, ki se je kdaj komu posrečil.« CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Dtn 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din &.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20__ Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aii dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17._. Mali oglasi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« n««« m ' - Uin J.- v znamkah. odgovor, priložite Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,,Jutra", Ljubljana« Samo ilustrirana slovenska revija ^Življenje ia svet" vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za a Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 ^ r Izurjena šivilja » perilo in obferke, hod? šivat na dom.. Naslov v j oglaenem oddelku »Jutra« 2043E-2 I Kupitn Seseda 1 Din davek 2 Oln. i za šifro ali dajanje na | slova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Otroški bicikelj lesen, kupim. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod »Biicikeij«. 20434-7 Železne cevi eca 1000 m sta rih, 25 em prem«!*, a M 2000 m po 15 can premera, kupim«. Cevi ee bodo uporabljale pod malini pritiskom. — P&- Talofnn 9flliQ I Enonadstrop. vBo t C1C1UII OMOU | novo, d«Tii prost«, tik koliodvora t m e e t ti na Štajerskem prodom proti plačilu t hranilnih knji Premog Karbopakete drva tn koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. K žica.h Mestne hranilnice Maribor, do dveh tretjin, ostalo v gotovimi. Naslov pove ogla«, oddelek Jutra 30414-20 Razmnoževalni Posestvo ob dri. cesti Blekova twf —Dol. Logatec, naprodaj. Hiša je novejša im v do-aparat I breim stanju, z večjim najnovejši, združen Ciklo- zemlj,iSCem. travniške in still-Sapirograf. se za 660 parceJe. — Ugoden Din dobi pri Viršček Ao- Pojasnila daje Po- dreju, Noto mesto. I sojitai«* v Logatcu do 20418-6 6re^e avgusta. 3046P-20 Službo dobi dcseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na «lova S Din. Najmanjši znesek 17 Din Blagajničarko • kavcijo, iščem za tek-Ktilrno podjetje v Sremu. Stalno mesto, takoj&ea nastop. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Biage.jničarka«. 20182-1 Dobro kuharico eBinuostojiiio, veščo vlaganja, -ur. privatno, išče go-ptJi M-i! y Paar, J-esemrce. liioa 300 »ia.' 20412-1 Pečarja diobregn strokovnjaka za po&ta-vvenje epre.ime takoj Hauptimao, Moei.e. 30433-1 Vrtnarja *&<*m za takojšen nastop na deželi. — Ponudbe na (*S as. oddelek »Jutra« pod »Vrtnar«. 20410-1 Brivskega pomočnika dioVega delavca sprejme takoj Avgust Delbello, brivec, Domžale. 20448-4 Pek. pomočnika ali vajenca ki bi ra-zmaiš-aj tudi k ruti. sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jratra«. 20480-1 Služkinjo Irf wia eamostojoo d|fMbro kuhati iu je vajena drugih hišn i-h dol. išče boljša družina. Naslov pove oglasim oddelek »Jutra«. 20445-1 rt eseda 1 Din davek 2 Dtn za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjša znesek 17 Din. Vajenca rt. Ljnblijace, sprejmem v I trgovino mešanega bla^a-Pomudbe nn oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hna.na j v hišic. 20378-44 Reform steklenice čisto bovo. i dvema so- mid.be Da upravo termal- I za vkuhavanje sadja im po- I bama, kuhinjo in z lepim neg« kopališča Dolenjske 1 vrtin in. M letos cenejše. — pritličjem, zraven leip vrt. Toplice. 20448-7 | Cenike zahtevajte od Bvrd- nasajen e sadnim drevjem, ke Lovro Pebovar. Ivanj- I prodam po ugodni eeul »Prilika« I kovol. 18260-6 Pripravno za obrtnika aH samo Kersnikova štev. 7 Ift U|1 letovi^arjcu - Pojasnila in nakupuje nove m do- WMM» Smlednik: 20444-20 bro ohranjene prem-čmine j Be.seda 1 Din davek 2 Din vseh vrst. Za pismene od- I za §ifr0 au dajanje na govore zna mik o. Zapomni- | siova 5 Din. Najmanjši Enosob. stanovanje takoj oddam v Hreoovt ulici 16. 20496-31 Enosob. stanovanje oddam takoj ali g 1. septembrom. Ljubljana VH, Cernotova 26 (zraven nove cerkve). 20435-2« Stanovanie ra 2 sob. lubi* nue io potiUio, oddam c 1. novembrom. LjubLjaoa VII, Aleševčerva St«v. 40. 20*42-31 Dvosob. stanovanje oddam v Ljubljani, Stre-'iSca niw» it. 10 — pri Mestnem domu. 90454-81 te si naš naslov! 20447-7 znesek 17 Din. Kupim preprogo 3X4, perzijsko ali navadno. Ponudibe ne oglas, oddelek »Jutra« pod šifro I shlTm »Uffodno takoj«. 20458-7 ?rel>- P™'5®® Hranilne vloge vseh bank kupujemo ta prodajalno najipovoiijneje in promiptuo. Bankarsko poslovni zavod A. d.. Za Sobo odda | Besed« SC para d*v«t Din u iifro »u da | lanje naslova 3 Oln. Nft) -nan)« znesek 19 Oln 2 opremljeni sobi Potniki Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Zastopnike r vseh krajih sprejme do-1 mača zavarovalnica proti proviziiji in mesečmj plačL [ Ponud be Da podrmž. Jutea j T Mariboru pod »3.506«. 20ft5O-5 I Sluf.be išče ieseda SO para da ve« t Din za šifro ali da ianje naslova 3 Din Na) manjši »nesek 13 Oln Orožnik žefi kakršnokoli shržbc aH ] zaposlitev. Naslov v ogl. oddeltn »Jutra«. 20099-2 | Mlada prodajalka i®učena v mešani stroki, želi mesto — najraje na Gorenjskem. Naslov pove og'.a6ni oddeleik »Jutra«. 20413-2 Absolventka dvorazredne drž. trg. šole z že trimesečno pre.kso, išče mesto v kaki industriji, advofcaitu aH trg. podjetju. — Zmožna vse>h pisarniških del. Ponudbe prosi na oglasni oddeleik »Jirtm« pod si-fno »Skromna plača«. 20450-21 TeL hit. 38-38. Za odgovor priil.ožite znamko za 3 Din. 196-16 | Posredujem denar tflica 6/n. I l e p i. s kopalnico, lift, vsaka svoj vhod, poleg nebotičnika takoj ali pozneje oddam — tudii dijakinjam. Cena zmerna. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra c. 20427-23 mEd I iBeseda 1 Din. davek 2 Din | za šifro ali dajanje na siova 5 Dm. Najmanjši I tia hranilne knjižice znesek 17 Din. I velikih denarnih zavodov | LepO, SnaŽnO SObO oddam r centirn Naslov v oglasnem oddelka »Juitra«. 20429-33 Tovorni avto I Rudolf Zore, Ljubljana ranjen brezhiben, 3% do ©edaliSka 12. 20304-16 j 4M;tonski, kupimo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Juitra« pod »Tovorni avto«. 20303-10 Avto »Tatra« Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje feopuje. prodaja. lombardU St- P~azinik. Zagreb dvoeUindrski. kupim Ne- Var^avk-a 6, telefon 28-33 slov pove oglasni oddelek I 19950-16 »Jutra«. 20368-10 |__-_ Hranilno knjižico Zadmnižrie rveze 1 zneskom Lepo, zračno sobo v bližina banske palače takoj oddam 1 ali 2. osebama. Cesta na Rožnik št. blU (blizu Dukičeve v Me). 20424-23 Chevrolet dr^otoneki, za takojSnjo Lepo sobo s poceb. vhodom in elek- voinjii^ prodam zT^ I ~ I denarnih zavodov Kaiser I T Ljubljani. Dam visoko Naslov v »glasnem oddd Dravograd^ »S - P- ' ^^ ^^ ■ nudibe na nasl^ovt Sersic Motor s prikolico atli majhen avto v dobrem stanju, kupiim. Ivan, posestnik. Raib. I Sobo I s posebnim vhodom, takoj oddam na Resltfevi cesti 7 20.000 Din posojila I prtfličje. 20456-23 _ ,, . - , 1 iščem protS vfcnji®bi na , Ponud.be na og^as. oddelek ^tJlno in posestvo. Na- »Juto« pod »Strela«. ^^ laBBi »Jutra«. 20438-A6 Knjige Beseda 1 Din davek 2 Din eeseda 1 Dtn davek 2 Din za šifro ali dajanje na ,a gifr0 ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši ,iova 5 Din. Nalmanjši znese'' 17 Din. | znesek :t Din Sobo strogo separirano, pooenl oddam v Križevnišlki ni. Stev. 6, pritličje levo — Ramor. 20456-23 Stanovanje Kupimo: Dum as, G. Th. Rotman: Peter Plaveč im Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Grof Monte Christo ^^ ta betoc,'iTa® (slov. izdaja). - ponudite T »edini mest« od^ Jugoslovanski knjigarn' v v T.inWifl,niL %niV7J5 trgovini Perdan nas*.. — bjuft>,]a.n4. 20457-8 | 20SM7 Prodam Seseda 1 Dta. davek 2 Dta. za šifro ali dajanje na | slova S Dta. Najmanjši znesek 17 Dta. beseda I Dta davek 3 Din Ohšimn skladišče I2® 41fro aH da^anJ® n® znesek 17 Din Sobo In kuhinjo e shrambo, v pritličju oddam s 1. septembrom v Lep »dvorski nlici št. 3. 20417-31 Vinski paviljon z vsem inventarjem oddam v najem za vel esejem. — Narfov pove ogl. oddeleik »Jutra«. Gospodinje, gostilne in obrtniki zamudi/te ogodne pri- I Beseda 1 Dta davek 2 Din lik«. Rad: izpraznitve za za slfro aj) dajanje na loge prodaja n skladišča ,iOVB 5 Din NalmanIS Stanko Florjančič. žeiez^ oina. Resljova cest« 3 pn Zmajskem po naj- nižjiih ceno*^ Vhod t akla (liSča s£ooci dvo^Sie. 190-6 V »Pegleznu« na Poljanski eeaoi štev. 1 20416-171 oddam takoj še eno konv-fortmio trisobno stamovamje z simekim vrtom. 200(55-01 Dvosob. stanovanje oddam t septembrom v Sp. SiSki, Alešenčeva ee-sta &t. 42. 20*53-21 Stanovanja rfeseda 1 Din davek 2Dta za šifro ali dajanje na slova S Dta. Najmanlš-enesek «V ntn Dvosob. stanovanje išče družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tri odrasle«. 20431-2&/« Neveljavnost potrdila. Herko Ivan, mehaničaT in šofer, bivajoč v Mariboru, Slovenska ulica, 8, pristojen t Avstrijo, je iiguihil potrdil« dovoljenja od bivše inšpekci je de" a v M a- Dijakilte sobe seseda I Din davek 2 Dta za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijakinjo rJboru, dne 16. «pr. 1936 sredmjih šol. sprejmem št. 12(77, za nemoteno za- hrano in stanovanje po poalitev na ozeanlju naše I zmemi čemi. Klavir, i»-driave v smislu § 7 pra- strukcrja in kopalnica vilnika o zapori en ju 5)0- | razpoi!ago._ — Ponudbe oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Strogo nadi^-rtifevo«. 20451-2S Vrednot l zemcev z dme 94. noveta:-ji 8loV8 5 Dln Najmanja znesek 17 Din. Srebrne krone staro zlato in srebro Sobe išče Besed« 50 para. davek 3 Dta za šifro ali da-lanje naslova 3 Din Naj manjši znesek 13 Dta k n p a j • rafinerija dragih kovin v Ljubljani, Duška - ulic« štev. 36 — vhod ta SODO I Vidovdaneke ceste (pri go ISSe akademik v nernSki | stilni M ožina). 70 družini radi koovorzacije. Ponudbe na oglas, odd-el. »Jutra« pod »Stialnost 30120-23a . tseseaa 1 Uin. davek 2 Din [za šifro ali dajanje na | slova S Dta. Najmanjši «SM>»K 17 otn. Sadje Elektromotor 220/380 voltov, 4.8 kw. poceni proda Josip Ora- Prazno sobo v kleti, iščem. Ponudbe na o^la«. oddeiek Jutra pod značko »Svetla«-. 20430-31/a Informacije Beeeda 1 Din. davek 2 Dta za Slfro ali dajanj« oa slova S Dta. Najmanjš? znesek 17 Din. Prekfic Podpisana Sušnvk Amalija s tem obžalujem m preklicu jem. kar sem neresničnega govorila o Janežič Ivano, krovskem mojstra, glede njegove obrti. V Ljubljani, 7. aiv%. 1904. Sušnik Amalija. 30438-31 PrekUcujem tean potom izjavo, priob-čemo februarja, da nisem plačnik za svojo ženo! — Inž. Viktor Ceme. Niš. 30437-31 Maline v količinah nad 2000 kg kupim. Prevzamem na me- iem. Moste pri LjuMjani^ ^ % gv(/0m P(>midbe 20390-29 Anton Roj«, Stična. -9236-94 Obrt Beseda 1 Dta. davek 2 Din za šifro ali dajanje na alova S Dta. Najmanjši znesek 17 Dta. Seno staro io novo, prešano tli nepre^ano, kupuje stalno Anton Birgmayer, Maribor — Meljeki dvor. 20462-33 Beeeda 2 Din. davek 2 Din za šifro all dajanje na* slova S Dta. Najmanjši znesek 30 Din. Gospodična __________ stara 25 le*, s netaj ka- I za šifro all dajanje na pitala, žeii znanja z dr- I slova 5 Dta. Najmanjši žamim osluSbence«n ali trgovcem. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Zenitov«. 2045S-35 Beseda 1 Din. davek 2 Din, za šifro all dajanje na slova 5 Dta. Najmanjši znesek 17 Dta Pozor! Pozor! Damskl frizerji! Ako hočete s trajno ou-dn»!a«ijo zadovoljiti vaše strank«, uporabite preparat »Adonis«. — Zaloga: Navinšek, Ljubljana. 19362-90 Razno I Beseda I Din. davek 3 Dta. znesek 1* Din. V globoki žalosti naznanjamo vaem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naSa srčno ljubljena mamica, stara mamica, tašča in svakinja, gospa Ivanka Šafec, roj. Debevc soproga stražnika v pok. dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 9. avgusta 1934., ob 2. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. avgusta 1934. Ferdo Šafec, soprog; Julči por. 81-hofer, Ferdo, Justi, Mirni, Zora, otroci, in vse ostalo sorodstvo. Meetm pogrebni zavod Zahvala. IGN. VOK LJUBLJANA Tavčarjeva ulica Podružnice: Kranj, Novo mesto tn Celje. Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Ko ao prišli do Jernačevine. so se postavili župan in redarja vsak za svoj grm, kjer jih ni bilo videti, Janko in Peter pa seveda takisto, le nekoliko za njimi. Deset minut še niso čakali, ko sta se pokazala dva moža. Vlomilca sicer nista bila videti, ker se nista prav nič trudila, da bi ostala skrita, ampak sta se veselo držala pod pazduho in pela šaljivo pesem. Sejem železa rabljenega in novega, veliko skladišče strojev, jermenie, konzoi, U in I tra-verz, tračnic, jekla, pločevin«, eevi itd. Miroslav Kras, Zagreb. Sajmnšna 48/a, telefon 66-49. 175-6 N »dimo Vam ta majhen denar dobra • b I a 8 H » A. Presker jrnespV 17 ntn Loka! v bližini sodišča v Ljub- I ljani. primeren za pisarne ta trgovino, oddam s 1 novembrom. Naslov v | ogl. odd. »Jutra«. 30231-19 V »Peglezntt« v na Poljanski cesti Stev. 1 oddam še nekaj trgovpfldh lokalov. 20056-19 | Beseda 1 Din. davek 2 Din sa šifro alt dajanje na UaMjaoa. Sv. Petra cesta I ,lova , o,,, Na1man16, 138 I znese v- »7 Din Otroški vozički Vilo malo rabljeni, športni ta erM>" 434 dvoatamovanjBko, globoki ugodno naprodaj. T Ljubljani aH najbližji Istotam se sprejmejo vb®- I o^o"110 kupim. Nekaj hi-kovretoi dobro ohranjeni po^ke željen«, ostalo pla- čam v gotovini. Posredo-preametl v nakup valci izključeni. Ponudibe »Promet«, nasproti križev- | na ogl. odd. »Jutra« pod I mške cenfcve. 20449-6 1 »Mirna lega«. 20140-20 I Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja ob smrti naše nepozabne mame, stare mame itd., gospe Ivane Rogel vdove dimnikarskega mojstra izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni sestram >Zavetišča sv. Jožefa« za vso skrb in požrtvovalnost ob njeni težki bolezni, darovalcem cvetja in vsem, ki ste drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat Bog plačaj! Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 13. t. m, ob %7. uri zjutraj v novi cerkvi v šiški. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1934. Poskusil sem ii Hko britvic vendar boljše 3 DESETKRAT BRIJE za 2 dinarja nova odliko vaaa britvica Rivojj Stev. 300, ker js narejena iz specalnega solimgemskeg« jekla s fino ostrino. Poe kueite britvice Rivoii = v zelenem omotu za vsako brado po 1 Bin, v piavesn omota m Brdo brado po 2 Din. Neštevjlna prizna-Btja' iS fotografij« so naq boljši dokaa, da eo britvice Rivoli nemadomesrtf.ji ve. Dobivajo se poveod. k j«r bi jih pa še n« bido, tja pošiljaimo fraclko najmanj 30 kesnadov, ako nam znesek v sna-m&aA pošljete naprej. Poskušajte tudi droge speeialitete Rivcrti, ki so t e»vojo izv rsrtno kakovostjo in Trpkima oenami pridobH« sve brrnri rekord. Za britvice iič-eimo preprodajalce za vsak večji kraj. — FRANCUSKI MAGAZ1N, OSIJEK. 96K1 DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA. Cim pa opazite pri deci ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna« čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »MAGNA« prašek se dobiva v lekarnah, zavojček Din 4—. Reg. S. br. 4788-32. K U B A N T-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca In ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Lenstek, Ljubljana, Resi jeva cesta L ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Za srez Radovljico zaloga mineralne vode SLATINA — RADENCI PAAR FRANC JESENICE GORENJSKO Potrti globoke Žalosti naznanjamo tužno vest, da Je 6. t. m. po kratki bolezni preminula v Zagrebu naša nad vse ljubljena mati, stara mati itd., gospa Mila ikmm v 82. letu star os' Pogreb se bo vršil danes r Zagrebu na Mirogoj. Ljubljana—Zagreb, dne 8. avgusta 1934. 6636 Žalujoče rodbine: ROGEL, BEVC, ŠTRUKELJ. Žalujoči ostali. 6634 Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja xa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Franc Jezeršek. Za toaeratni del je odgovoren Aiojs Novak. Val x Ljubljani