KRANJ, torek, 13. 11. 1984 CENA 23 din V d glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjer. H35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezda Št. 87 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO. )svet socialistične zveze fazne naloge krajevne konference dobčinski svet SZDL za Gorenjsko je v soboto sklical posvet takednikov krajevnih konferenc socialistične zveze, da bf točlenili naloge, ki čakajo najširšo organizacijo Kranj - Da so so po več letih zno-krajevni aktivisti sociuli-jpzveze, gre pripisati dejstvu, da Reorganizaciju veliko važnih na ^ Nedvomno je posvet spodbudila ;vno sklenjena razprava o slepih 13. seje CK ZKJ, ki je navr-fe precej ugotovitev o odgovornosti < zarije gospodarske razmere. Sjblemi zadevajo tiidi socialistično zvezo m njeno najmanjšo organizacijsko enoto. .Sobotni posvet se je dotaknil vprašanja, kakšni sta vsebina in organiziranost socialistične zveze in ali ustrezata današnjim razmeram. Dejavnost družbenopolitičnih organizacij vse bolj pogojuje združeno delo, zato je tudi aktivnost socialisti čne zveze in njenih frontnih delov tektonska vez med Kranjem in Ljubljano - Že lansko jesen so pri /jdjetm za ptt promet Kranj začeli z gradnjo koaksialnega telcfonske-pkabla ki bo povezoval ljubljansko tranzitno centralo z avtomatsko telefonsko centralo v Kranju. Razen telefonskih zvez bo ta kabel omogočal tudi prenos podatkov in mednarodni telefonski promet z Avstri-*Xjegova zmogljivost je kar velika, saj nuj bi zadoščal za naslednjih* fiittet let Ta slovenska poštarska investicija v telefonsko omrežje bo rftla okoli 130 milijonov dinarjev. V začetku oktobra so z deli pohi-«*in zemeljska dela opravili na dolžini 15 kilometrov, obenem pa ndiio tudi telefonsko omrežje med Ljubljano m Kranjem in bodo ta-hkrajani dobili več novih telefonskih priključkov. Letos naj bi za-^Uili gradbena dela in takoj začeli z montažo. (D. S.) — Foto: F. Perli* Nezadovoljni tako zaposleni kot stranke kprav se z reorganizacijo državne uprave ukvarjajo že nekaj let, niso zadovoljni niti ljudje, ki v njej delajo, niti tisti, ki tja prihajajo kot stranke — Namesto, da bi jo poenostavili, so organizacijo še bolj zapletli V vseh razpravah, ki jih je bilo do sedaj slišati o preobrazbi drža-m uprave so žal prevladovali tisti, ki so tožili o težavah in stiskah v državni upravi. Zelo redki so menili, da je reorganizacija še kaj drugega -kot zmanjševanje zaposlenih. Reorganizacija seje začela leta 1979, bil sprejet zakon o državni upravi, njen cilj pa je bil večja odpr-ItOftdo problemov ljudi. Vendar po petih letih niso zadovoljni niti Iju-fclri so zaposleni »na občini« ali v drugih upravnih organih, niti tisti, gačne predpise, najbrž niso krive le naštete težave. i Bogata.) vse boli naravnana h gospodarski •stabilizaciji. Posvet ni mogel mimo gospodarskega stanja na Gorenjskem, ki je letos slabše kot minula leta. Gospodarstvo sicer dosega republiško povprečje, vendar realno Gorenjska zaostaja in tuđi v občinah zastavljenim resolucijam niso docela zadostiti* Najhujši udarec letošnjemu gospodarjenju sta zadali jeseniška Železarna in kranjska Iskra Telematika. Ob gospodarskih težavah se napori za gospodarsko stabilizacijo krepijo in to ne le med gospodarstveniki, ki so zan.jo neposredno odgovorni. Zaskrbljenost za lastni standard in družbeni ■ razvoj raste. Tako imajo krajevne konference1 socialistične zveze važne naloge. Če prav smo že nekaj let vajeni tarnati, da aktivnost v krajevnih skupnostih pojema in da ljudje nočejo več prihajati- na sestanke, ker s svojimi pripombami ničesar ne dosežejo, pa velja omeniti primer, ki trditev postavlja na laž. V Radovljici je socialistična zveza sprožila javno razpravo o prostorskem načrtu za to. srednjeročno obdobje. Že dolgo ni bilo tako široke razprave in že dolgo socialistična zveza ni zbrala toliko pripomb kot tokrat. Vse pripombe so upošte vali in jih vnesli v srednjeročni plan. Predstavniki socialistične zveze iz krajevnih konferenc so se na posvetu pogovarjali o delu v krajevnih skupnostih in problemih, ki jih tarejo Oglašali so se tudi predstavniki društev in organizacij, kolektivnih članov socialistične zveze. Veliko besed je bilo o trenutnih slabostih v delegatskem sistemu, zaradi česar so aktivisti fronte poudarjali pomen skrbnih'priprav na prihodnje voli-tve-.*2ftJEd@J namreč velja razmislili o tem, kako v prihodnje zagotoviti delegatovo povratno informacijo, kako preprečiti, da bi delegacije razpadale še pred koncem mandata, kot se dogaja zdaj. pa tudi, kako naj poenostavijo povezavo med raznimi delegacijami za samoupravne interesne skupnosti, kako naj racionalizirajo skupnosti in delegatski sistem v njih, če naj bo v prihodnjem mandatu resnično središče odločanja. Volitve in priprave nanje pa so bile tretji razlog, zakaj so se po več letih znova sešli predsedniki krajevnih konferenc socialistične zveze. D. Z Žlebi r V SREDIŠČU POZORNOSTI Strah pred ljudmi Sprejemanjv ovrženet/a pro# t (irskega piutiu v radovi/;-s/;/ občini učinkuje kol ))oučna zgodba l'pe.jmo. da :aradi src(nega konca, ne ho hitro pozabljena. Prvi poduk, luulorljiški prostorski plan je padel, ker m bil lisklajen : interventnim :akonom o varovanju kmetijskih, zemljišč. Pristojni občinski upravni organi torej niso biti vestni iti pndui, tato p)> h' utlunl milijonov primerkov. Organizacijski komite Planica bo iztržek od prodanih znamk namenil za pripravo in izvedbo 8. svetovnega prvenstva. Na enak način so doslej v Jugoslaviji že večkrat, zbirali denar za organiziranje mednarodnih športnih tekmovanj, (cz) ranehom. Vplivni mož ni ovrgel za misli o igrah treh dežel. Dejal je, di le-ta pomeni oživljanje prvobitni olimpijske misli; določno pa se bo c njej izrekel, ko bo komite sprejo' uradno kandidaturo. Da so v Itali.j navdušeni nad zamislijo, potrjujete tudi dveinpolurna televizijska odda ja o Trbižu in okolici ter novinarski konferenca, na katero so predstavni ki Furlanije in Julijske krajine pova bili domače športne novinarje. Posopek je še najbolj na začetki v Beljaku. Neuradno zamisel tudi nt Koroškem uživa podporo, uradno pt se bodo o njej izrekli 30. novembra. V jeseniški občini kot tudi na Go renjskem in v Sloveniji čakajo ni študijo, ki jo bo do začetka decem bra izdelala skupna komisija treh dežel. V študiji bodo razložili okoli ščine, v katerih se je porodila zami sel, ocenili prostorske možnosti predstavili prenočitvene zmogljivo sti in pregledali, kateri športni ob jekti, potrebni za igre, so že zgrajen in homologirani (potrjeni s stran mednarodnih športnih organizacij, in kaj bi bilo treba nanovo zgraditi V petek je Franc Brelih, predsed nik jeseniške občinske skupščine seznanil, z zamislijo in dosedanjim aktivnostmi tudi predsedstvo skup ščine gorenjskih občin. Poudaril je da bi bile igre pomembne za gospo darsko krepitev Gornjesav*ke doli ne in cek.tne Gorenjske kakor tud za italijansko in avstrijsko zamej stvo, v katerem prevladuje slovensk živelj. Igre ne bi bile le domena jese niške občine, je dejal Franc Brelih temveč b. se v pripravo in izvedb« največjega srečanja športne mladi ne z vsega sveta vključile tudi ostal« gorenjske občine, preavsem rado vljiška z Bledom. Vsi športni objekti razen umetne sankaške proge, so ž» narejeni, prav tako tudi dvorane z« otvoritev iger in ^a delo poročeval cev. Na področji soč turističnih p in v Furlaniji-Ju jj^JiK? ce j več ... Skofjii Loku — Avto-moto (ffititvo Škojji. Loke je po petih letih spet pripravilo na cestah v Selški dolini tekmovanje v avtorallgju \u sliki: zmagovalca Hrane Kuznuč in Rudi Šali (Kompas llertz) med dr:no vožnjo na cesti od Hodnega proti Dražgošum (Več o rallgju na 6. strani.) — Foto: P Perdan O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA TOREK. 13. NOVEMBRA 11 PO JUGOSLAVIJI Letos več energije Po podatkih slovenskega eU ■' tiogospodarstcn so bile potrebe po električni energiji v Slnveniji letos kar za -t.9 odstotka večje kot lani 'v tem času in vo dosegle 7.400 milijonov kilo vat nih ur. \' tem času so proizvedli 7.800 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je za 2,5 odstotka več kot lani. Tako so letos oddali v druge republike 727 milijonov kilovatnih ur, od drugod pa je Slovenija dobila 635 milijonov kilovatnih ur. Več nafte iz Slavonije V Slavoniji in Baranji naj bi letos načrpali 1,09 milijonov ton surove nafte, kar je približno 4.5 odstotka več kot lani. V primerja- vi z letom 1982. ko so načrpali 1,16 milijona ton in letom prej, ko je iz vrtin priteklo 1,23 milijona ton nafte, se vidi. da izkoriščanje surove nafte v Slavoniji počasi upada. Da bi zaustavili zmanjšanje, sedaj raziskujejo tri nove vrtine. Slavonija je tudi pomembna proizvajalka zemeljskega plina. Letos naj bi ga pridobili 470 milijonov kubičnih metrov. Vatikan in naša cerkev odsvetujeta romanje V Vatikanu so objavili sporočilo jugoslovanske škofovske konference, ki odsvetuje organizirano romanje v Medjugorje v Hercegovini, kjer naj bi se ob tamkajšnji cerkvi prikazovala Marija. Menijo, da morajo pred tem izreči svoje mnetije cerkvene oblasti. Pomen dogodkov v Medjugorju bodo lahko ocenile izključno pristojne cerkvene oblasti, na osnovi poglobljenih strokovnih raziskav, pravi sporočilo, ki ga je objavila jugoslovanska škofovska konferenca. Pomembno je tudi mnenje komisije, ki jo je ustanovil škof Mostarja in Duvna Pavao Zanič. Ta komisija ugotavlja, da kljub izrecnim pozivom še naprej organizirajo romanja v Medjugorje, da vidci in krajevni duhovniki dajejo izjave o tamkajšnjih dogodkih in da se govori o domnevnih čudežnih ozdravitvah, ne da bi predložili ustrezno zdravniško dokumentacijo. Obe sporočili izražata zadržanost jugoslovanskih cerkvenih oblasti do dogajanja v Medjugorju. Enako mnenje izraža tudi Vatikan. Večje pokojnine S L decembrom se bodo pokojnine v Sloveniji povečaU za 4 odstotke, pri čemer bo upokojencem izplačan povišek za vse leto 1984. S 1. januarjem bodo pokojnine večje še za nadaljnjih 15 odstotkov in sicer na račun porasta osebnih dohodkov letos. Če bodo uradni statistični podatki potrdili sedanjo oceno o 47-odstotnem porastu nominalnih osebnih dohodkov v naši republiki v letu 1984 pa bo treba spomladi pokojnine uskladiti še za 3,5 odstotka. Zbornik NOB Gorenjske Radovljica — Pobudo Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, da bo pričel akcijo za izdajo zgodovinskega zbornika o Gorenjski med narodnoosvobodilno borbo, je podprla tudi" občinska organizacija zveze borcev Radovljica. Predsedstvo občinskega odbora zveze borcev je mnenja, da je nujno čim prej pričeti že glede na dejstvo, da tudi v naslednjem srednjeročnem programu skoraj ni možnosti za grtidnjo muzeja revolucije /.a Gorenjsko, ki naj bi zbiral in i^ej^dkikumentarno gradi-odilne borbe. Pohi-i zaradi preživelih 1, vsako leto manj. di z imenovanjem ra in predvidenimi zna področja, med mi so najuglednejši revolueio-organizatorii vstaje in borci tivisti Gdrttske. JR Delavska univerza preživlja težke čase V izobraževanju odraslih financiranje ni sisleinsko urejeno, kar občuti tudi vse siromašnejša Delavska univerza v Radovljici — Dve milijardi in pol za družbeno izobraževanje in del splošnega — Premalo celo za cnc.stuvno reprodukcijo Radovljica - Pred sprejemom zakona o usmerjenem izobraževanju so delavske univerze izvajale tudi programe pridobivanja izobrazbe. V Radovljici so imeli kar lfi oddelkov srednjih Sol. Zato ni čudno, če zad nja leta nazaduje, saj je izgubila dobršen del izobraževalnih programov in tudi vir financiranja. Izobraževa nje mladine in permanentno izobraževanje odraslih naj bi bilo tudi danes enakopravno, vendar ju že sistemska ureditev financiranja postavlja v rasličen položaj. Delavski univerzi daje skromen prispevek le občinska izobraževalna skupnost. 2,4 milijarde, kolikor dobijo iz občinske blagajne, zadošča za družbeno izobraževanje in del splošnega. Ko ne bi imeli štirih oddelkov osnovne šole, bi jo verjetno lahko kar zaprli. V osnovnošolskem izobraževanju odraslih so menda še rezerve. Vsaj pri radovljiški Delavski univerzi trdijo, da imajo v občini še blizu 3 tisoč delavcev z nedokončano osnovno šolo. Ne vedo pa, ali bodo teh tri tisoč lahko izobrazili, saj niti združeno delo niti izobraževalna skupnost za to ne kažata posebnega zanimanja. Dve milijardi in pol za zahteven program izobraževanja skozi vse leto komajda zadoščata. Letos jim bo menda uspelo zvoziti s pozitivno bilanco. Prispevek izobraževalne skupnosti je ravno zadosten za mati i ilane stroške in en osebni dohodek. Kje pa je vzdrževanje stavbe (stare radovljiške graščine), ki že davno ni več primerna za potrebe izobraževanja! Kje je nabava sodobne opreme, s katero bi delavska univei za dohajala sodobne (računalniške) zahteve združenega dela. Tako bo \se bolj zaostajala za časom, ker nima sredstev za nakup sodobne tehnologije, ker ji raziskovalna skup nost ne da, tovarne pa dajejo v sklade osnovnih šol. Pričakovati je, da bo donosno vsaj izobraževanje v tujih jezikih. Toda za to dodatno dejavnost kljub stalnemu moledovanju in dokazovanju, je da je Radovljica turistična občina in da to nedvomno potrebujejo, ne dobijo nič. Delavska univerza v Radovljici se zatorej počasi prilagaja skopim finančnim prilivom. Upadlo ji je družbeno izobraževanje, zato pa razvija nove oblike strokovnega, za katero je v tovarnah radovljiške občine največ zanimanja.. Veliko odziva je za tečaj šivanja in krojenja. Pripravljajo tudi usposabljanje za kurjače in voznike viličarjev pa za skladiščno poslovanje in higienski minimum. Odprli so tudi oddelek skrajšanega programa za kovinarje. Spomladi bodo ponovili neuspeli razpis za Tv stopnjo izobraževanja za kovinarje. Dogovarjajo se tudi za program Ži-vilskopredelovalne usmeritve. Vsaj kratkoročno, da si pomagajo iz težav. Dolgoročno pa bodo morali verjetno razmišljati o primernejših prostorih. Glede vsebine dela pa pričakujejo, da se bo delavska univerza enakopravneje vključila v družbeno srenjo in da bo v sistemu usmerjenega izobraževanja tudi izobraževanje ob delu obnovilo svojCpoprejšnjo veljavo. w . D. Z. Žlebir Zakonska podlaga bogatenju jarodnoosvoi; treba tuj i jih je,'žl ali so se iškega odi i za posai Kranj — Precej zasebnih obrtnikov z izdatnimi dohodki ne plačuje davka, so ugotavljali na predsedstvu kranjskega sindikata. Občinske družbenopolitične skupnosti izgubljajo prihodke, saj niti tretjina davčnih zavezancev ne izpolnjuje svojih obveznosti do družbe. Očitno je nekaj narobe z davčnim sistemom, če ne more učinkovito zajeti vseh svojih dolžnikov. V davčnem sistemu se odraža, kako različni so pogoji pridobivanja dohodka. Tisti občani, ki delajo v družbenem sektorju, so na slabšem kot zasebniki. Oba bremenijo dajatve, le da jih je prvi prisiljen izpolnjevati, drugi pa se jim lahko izogne, ne da bi ga to kaj posebno prizadelo. Tudi med zasebnimi obrtniki so razlike. Oni, ki dela ročno, je z davkom bolj prizadet kot tisti, ki si pomaga z najmodernejšo mehanizacijo. Slednji namreč precejšnji del dohodka lahko piše kot amortizacijo. Ti paberki preproste logike so le dokaz, kako slabo je regulirano davčno področje, če peščici obrtnikov ne le omogoča, ampak naravnost spodbuja bogatenje. Hkrati ustvarja tudi ugodna tla nelojalni konkurenci, pa ne le med zasebnim sektorjem, zlasti med slednjim in družbenim sektorjem. Družbeni sektor običajno V konkurenčnem boju z zasebnim potegne krajši konec. Afc le da je obremenjen z neštetimi prispevki, od njega terjamo tudi ustrezen družbeni rcultat. Zasebnikov rezultat nas s tega stališča ne zanima (in njega še manj), bolj s plati, ki je osnova za davčno odmero. Vendar veliko obrtnikov zna tako prikazati svoj dohodek, da zanj odštejejo kar najmanj davka. Kajpak davčno utajo družba kaznuje, a kazen še zdaleč ni tolikšna, da bi se je prebrisani davčni zavezanci bali. Ob denimo dveh starih milijardah prometa sta dva milijona kazni malenkost. Ne smemo namreč pozabiti, da ima iznajdljiv, z zakoni in njegovimi vr-zelmi dodobra seznanjen obrtnik običajno nekajkrat višji dohodek kot direktor poslovno najuspešnejše kranjske tovarne. Kako se potem ne bi v brk smejal davčnemu inšpektorju in vsej upravi družbenih prihod- kov, če kot maleiikostno žepnino odšteje naloženo kazen. Z obojim, dav-čfiim sistemom in sankcijami, tako dosegamo prav nasprotni učinek. V ' Jugoslaviji zdaj pripravljamo nov davčni sistem. Nekateri sedanjega zagovarjajo, da je povsem dober, le dosledneje bi kazalo uresničiti določila sedanjega zakona in vnesti nekaj sprememb vanj. Vendar bo potrebno spremeniti vsaj smisel davčnega sistema, in sicer tako, da bo bolj uveljavljal ekonomski značaj davčre politike. Morda bi veljalo ta sistem tudi nekoliko poenostaviti, saj tako zapleten kot je sedaj, dopušča številne manipulacije. Na njegovih slabostih se je tudi razbohotil družbeni sloj, ki za razliko od drugih ne čuti ne stabilizacije, ne injlacije. D. Z. Žlebir te A J* UrtonovHdf G,a" občinske konferenc« SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Škofje Loka in Trtic ' ^— Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — V. d. glavni uradnik Igor Slavec — Odgovorni Jote Kosnjek — Novinarji: Laopoldlna Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humor, Helena Jelovčan, Inger. Stojan Saj«, Darinka Sedaj, Marija Voicjak, Cveto Zaplotnlk, Andrej Zaler in Danica Žlebir — »un na Mitjo Gorjupa, novinarja in poni je * svojim znanjem in angažiranostjo [ttornik novinarjem. Letošnjih študijskih fjcudeležilo okoli 250 novinarjev iz Slove-»edrugih republik, na njih pa so počastili flfejnjco ustanovitve novinarskega dru-[dtefega prvi predsednik pisatelj Ivan »Kudeležil prvega dne srečanja. I^tni govor 6 društvenem jubileju je Mjednik republiške konference SZDL (IJoc, takoj za tem pa je že stekel delo-Ij^jskih dni. Novinarji so govorili o so-S^n samoupravnem novinarstvu v da-*tWin današnjih razmerah. Osnove za ig,0r ni bilo potrebno umetno ustvarjati, ,^Kdanji praksi dilem in odprtih vprašaj preveč. Na primer o tem, kaj je anga-'■wn»«tvo, kaj je z vse pogostejšo delit-ihj^fjev na režimske in alternativne pa ^stjo virov informiran ja. Razprava se, novinarji pogovarjali predsednik repu-predsednica zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič in Marko Kosin je Vi a j več si ru'\ okoli pojma alternativen in o tem, kakšen predznak dajemo tej alternativ-nosti. Ali še drugače: ali je govora o alternativno-sti znotraj sistema socialističnega samoupravljanja ali o alternativnosti zunaj našega sistema. Iz vseh teh razmišljanj je mogoče strniti, da so vprašanja, ki se pojavljajo znotraj novinarskih vrst in zunaj njih o novinarstvu, pravzaprav odraz razmer v naši družbi. Prav zato je alternativno kot napredno spodbujajoče znotraj našega sistema potrebno. Potreben pa je tudi strpen odnos dQ njega, brez nepotrebnega etiketiranja. TREBA JE SPREJETI ODLOČITEV O RAZVOJU V petek dopoldne se je s slovenskimi novinarji pogovarjala predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine. Poudarila je, da se stabilizacijski program na nekaterih področjih resnično uspešneje uresničuje kot na drugih. Toda, če pogledamo v celoti, je bil v zadnjih dveh letih vendarle dosežen pomemben napredek na tem področju. Seveda bi bilo nevarno, če bi menili, da se sedaj za uresničevanje stabilizacijskega načrta ni več potrebno truditi. V tem času je bilo končno razčiščeno, kakšen je naš položaj v ekonomskih odnosih § tujino, dosegli smo pozitivno plačilno bilanco države in letos tudi pozitivno plačilno devizno bilanco s konvertibilnim področjem. Omejili smo skupno in splošno porabo in že letos dosegli cilj, planiran za leto 1985. To je, da ti dve porabi lahko predstavljata 30 odstotkov družbenega proizvoda. Imamo realnejše obresti in realnejši tečaj dinarja. Toda ob pozitivnih rezultatih, ki jih dosegamo, se bo treba še naprej spopadati z inflacijo. Ta nas bo spremljala še nekaj let, ker vzrok naše inflacije ni le prevelika poraba, temveč je inflacija tudi stroškovna. Milka Planine je tudi dejala, da bo leto 1985 za nas v marsičem odločilno. Odločiti se bomo morali kakšen bo naš prihodnji razvoj. Zato je zelo pomembno na kaj bomo naslonili srednjeročni načrt. Zvezni izvršni svet se že loteva nekaterih nujnih nalog, ki jih je treba uresničiti, če hočemo razvoj spraviti na pravo pot in ga pospešiti. Vendar ni dovolj, da o tem razmišlja le izvršni svet, temveč bo treba narediti korenite spremembe tudi v proizvodnji. Predvsem se bo treba spopasti z uravnilovko, ki se je ne da odpraviti z zakonom. To bodo morali doseči delavci sami. Zvezni izvršni svet pa naj bi do konca leta predlagal ureditev tečajnih razlik, pri katerih so zlasti pomembne tiste, ki so nastale pri Narodni banki Jugoslavije, saj jih je sedaj že za 1800 milijard dinarjev. Vseh skupaj je za 2100 milijard dinarjev. Pripravljajo tudi dogovor o ustvarjanju in delitvi dohodka, 6 davčnem sistemu, o sistemu in družbenem nadzoru cen, načrt ureditve devi- zne likvidnosti in do konca prvega četrtletja prihodnje leto naj bi prišel v skupščino tudi predlog sprememb deviznega zakona. Prihodnje leto, je dejala predsednica, se bo treba odločiti, kakšen* bo nadaljnji razvoj Jugoslavije, glede na razvoj tehnologije v svetu. Le tako bomo lahko zasedli pravo mesto v mednarodni menjavi. NUJEN JE DEMOKRATIČNI DIALOG Član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič pa je ocenil delo Zveze komunistov Jugoslavije v zadnjem letu. Dejal je, da Zveza komunistov lahko svojo vlogo opravlja v treh plasteh: v vplivu zveze komunistov kot organizacije delavskega razreda, v frontni organiziranosti socialističnih sil oziroma v SZDL in v delegatskih skupščinah. Dejal je tudi, da je 13. seja CK ZKJ s svojo odločitvijo, da da predlog sklepov v javno obravnavo, sprožila zelo'pomembno gibanje — ne le, da so v osnovnih organizacijah o delu ZK povedali svoje mnenje, ampak se je ZK začela spreminjati v akcijsko silo. S tem je prišel v ospredje tudi odnos vodstva ZK in članstva in hkrati odnos med federacijo in republikami ter pokrajinami. Ko je govoril o 14. seji CK ZKJ je Mitja Ribičič dejal, da je bila za nekatere šola, češ kaj si ZK privošči s takšnim dialogom. Hkrati pa vsi govorijo, da je bil dialog potreben. Ko do njega pride pa se ga bojijo. Odgovarjal je tudi na novinarska vprašanja. O demokratizaciji volilnega sistema je dejal, da bi bila dva kandidata za eno funkcijo golovo de-mokratičnejša oblika, vendar pa je treba demo-kratizacijo'začeti že v postopkih evidentiranja in kandidiranja. Govorili smo tudi o informiranju, kjer smo, kot je dejal Mitja Ribičič, še vedno šibki, zlasti, ko gre za občutljivi' stvari. 1. Bogataj 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, f 3. NOVEMBRA ^ r VAŠA PISMA NEZADOVOLJEN Z VOZNIMI REDI Prebral sem že nekaj pritožb na račun spremenjenega voznega reda lokalnih avtobusov v Kranju, vendar menim, da pritožbe niso bile upoštevane. Najbolj se pritožujejo ljudje, ki stanujejo pri Vodovodnem stolpu ali na Kokrici. Pripeljejo se le do Globusa, kjer morajo za pot v Iskro, Savo ali Tekstilindus iskanj novo zvezo. Sprašujem, zakaj je bilo treba že utečen vozni red lokalca spremeniti. Ali zaradi cene ali zara-di drugih razlogov. Ljudje povsem ne verjamejo trditvam Alpetoura, da je t tem vozni park bolje izkoriščen. Izjave Alpetoura, da imajo zaposleni v omenjenih tovarnah direktno zvezo, drže. Vendar so ti avtobusi sedaj že tako natrpani, da za morebitne nove potnike, in teh po-z.mi zanesljivo ne bo manjkalo, sploh ne bo prostora. Poraja se mi nekaj vprašanj oziroma pomislekov. Komu je namenjen lokalni avtobus, ki odpelje zjutraj ob 5.05 in 6.05 z Mlake. Delavcem v tovarnah prav gotovo ne. Tudi otroci z Mlake in Kokrice, ki se vozijo v Kranj v šolo, imajo začetek pouka ob sedmih. Obsojeni so torej na dolgo čakanje ali pa na zamujanje. Kdo se torej vozi v teh avtobusih: poslovni ljudje, gospodinje, upokojenci? V prvem avtobusu gotovo ne. saj je vedno skoraj prazen. Svoje pisanje zaključujem z vprašanjem, ali se te stvari ne bi dale drugače urediti. Zakaj ne bi cene uskladili in bi veljala do konca vožnje, tako kot je v Kranju že bilo in kot imajo urejeno v drugih mestih. Jože škofic, Golniška 2, Kranj ZAHVALA ZA USPEL KONCERT Komisija za kulturo sindikalne organizacije v jeseniški Železarni je nas, upokojence iz Krope, povabila na koncert Pihalnega orkestra jeseniških Železarjev, ki je bil 26. oktobra zvečer v Domu Julke in Albina Pibernik na Juvorniku. Kro-parji smo se radi odzvali vabilu. Napolnili smo avtobus in s tem dokazali, da imamo radi glasbo in petje. Organizatorjem in izvajalcem se za povabilo in koncert najtopleje zahvaljujemo. Poldrugo uro dolg koncert je kar prehitro minil. Zahvala tudi Sonji Jekovec. Vse pa nas je čudilo, da se koncerta ni udeležilo več domačinov. Ivan Mihelič, DU Kropu NAŠA NERODNOST Na Bledu sem bila na prireditvi Evropa pleše. Dvorana je bila polna, zato tudi izkupiček ni bil majhen. Ni moj namen ocenjevati kvaliteto prireditve. Zbodlo me je podeljevanje spominskih daril. Trije najboljši so prejeli dostojna spominska darila, ostali pa manjše, cenene Pionirjeve jagodne bonbonie-re in steklenice Fruškogorskega biserja. Niti prvo niti drugo ni bilo primerno aranžirano, zavito vsaj v celofan ali navadni bel papir. Vsako darilo, še tako skromno, s primernim aranžmajem, veliko pridobi. Darila, kakršna so podelili na Bledu, vsekakor niso v ponos monde-nemu turističnemu kraju, znanemu po vsem svetu. Koliko več pa bi stala majhne, majolika, pletna, prtiček ali kaj podobnega, bolj domačega, lepo aranžirano, zavito, z nageljč-kom. Taka bonboniera stane 240 dinarjev, pletna pa okrog 200 oziroma 223 dinarjev. Prodajalna Dom na Bledu ima veliko takšnih spominkov, prav tako pa Murka, kjer znajo darilo še lepo aranžirati. Se dobremu znancu podarimo zavito steklenico! Ne vem, kaj so mislili plesalci. Kaj dobrega gotovo ne, sicer ne bi plesalke z bonbonierami pod pazduho tako hitro odšle z odra. V. M. Uspešni cerkljanski krvodajalci Cerklje — Krajevna organizacija Rdečega križa Cerklje je med najbolj uspešnimi v kranjski občini. To se med drugim kaže tudi v številu krvodajalcev. Letošnje krvodajalske akcije se je udeležilo kar 312 krvodajalcev iz Cerkelj Med njimi je tudi več takih, ki so kri darovali že več kot stokrat, kot na primer Anton Gerkman, Ivan Luboj iz Ccr kelj (58-krat), Lojze Ropret iz Dvorij (53-krat) in številni drugi. Delo krajevne organizacije RK uspešno vodi predsednik Franc Bolka, v organizaciji pa že vrsto let delajo Mara Tarman, Cilka Rozman, Anton Gerkman in Slavka Perko, vsi iz Cerkelj, Anica Pučko in Lojze Murko, oba iz Zg. Brnika, Andrej Žarga iz Grada, Jana in Kristina Petek iz Šmartna in še drugi. Zelo dobro je tudi sodelovanje z osnovno šolo Davorin Jenko in občinskim odborom Rdečega križa Kranj ter vsemi krajevnimi skupnostmi pod Krvavcem. Na zadnji krvodajalski akciji ni manjkal 63-letni Anton Gerkman iz Cerkelj, ki je v 41 letih že 108-krat daroval kri. Sam pravi takole: »V vseh teh letih sem, kolikor se spominjam, 17-krat rešil nekomu življenje, ko je bilo treba hitro darovati kri. Nekajkrat se je zgodilo, da so mi vzeli tudi do 900 kubičnih centimetrov krvi, sicer bi ponesrečenec umrl.Še pred desetimi in več leti se je dogajalo,da je bilo treba kar nenadoma in celo ponoči zbrati po več krvodajalcev, če je šlo za ponesrečenega, ki je potreboval večje količine krvi. Prvo večjo krvodajalsko akcijo pa smo v Cerkljah organizirali 16. avgusta 1953 leta, udeležilo pa se je je 152 krvodajalcev iz takratne cerkljanske občine. Sedaj je na območju sedmih krajevnih skupnosti med krvodajalce vpisanih okoli 500 krajanov, vsako leto pa je med njimi več kot 15 odstotkov novih. Sam bom kri daroval, dokler bom mogel.« Anton Gerkman ima polne že tri krvodajalske izkaznice. Sedaj je predsednik uspešne krvodajalske komisije, dvanajst let pa je bil tudi predsednik krajevne organizacije RK. Velja tudi omeniti, da je odličen organizator, za kar je prejel več priznanj, med drugim tudi zlato in srebrno načko Jugoslovanskega rdečega križa za organizacijo krvodajalstva. V svoji zbirki ima tudi vse značke krvodajalstva, med drugim tudi zlato plaketo Rdečega križa Slovenije, bronasto p.iznanje OF in priznanje krajevne skupnosti Cerklje. Ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva pri nas pa je prejel še posebno priznanje. J. Kuhar J Aitobusnoposiujulišvc ..... I'» SkofjeUrtkl cesti r Strutišču pri Kranju ro~, orecej avtobmov. Mfidtem ko so druga postajah#ču kphkor tort ko ureiena je iole (U Hlikii r nmeri proti Kranju :v velo Um iu'ur*jvha ,n iud pndnlmn eruditu. Do :„ne sv ,vijh,:ne hO dalo rr, :aj ,/,«■ rediti, spomlad, pa hi postajališč reljulo urediti - I./. /•'. 1'erdan * lou Mrhovinarji slovenskega jezika Čeprav so časi hudi in zahteva jo stabilizacijsko obnašanje, sem se tokrat pregrešil. Svoji bodika-vi ženi sem kupil 30 šturih milijo nov vrednega fička, ki se mu si cer lepše reče ZASTAVA 750 LE. Ko sem si gu pobliže ogledal, se nisem več čudil, da so natančni Angleži posneli o njem prvora zredno (gospodarsko) kriminalko, kije bojda dokaj sramotna slika celotnega našega gospodarstva. Avto je narejen na hitro, površno, slabo... . In takšno kot avtomobil je tudi njegovo tehnično navodilo v slovenščini. Bolj ko sem ga prebiral, bolj sem si želel spoznati mrhovinarje iz Kragujevca, ki so lepo slovensko besedo iuko salamen sko zmrcvarili, da me je kot Slo venca pošteno sram. Takole svetujem možem iz Crvene zastave: še preden vas zaloti slovensko je zikovno razsodišče, popravite spakedrane in nerazumljive »slovenske« stavke in besede. Če je to prevelik izdatek, podražite avtomobile in kajpak t' ceno vraču najte še delo neoporečnega prevajalca. Jaz, Bodikavec, bom prvi, ki bom dvignil roko v skupnosti za cene. Že večkrat ste mi očitali, da sem kritizer ali vaška čenča, da sem premalo določen . .. Mak! Tokrut vem dobesedno prepišem iz »Ten-ničkega navodila« spakedrane »slovenske« stavke in besede — ne vseh, nekaj pa vendarle: »Dopolnjevanje tehničkega navodila se opravlja z novim izdanjem . . . Vse dokler se motor ne ogreje, postopno vračati ročico naprave uplinjača za hladen zagon in s plinom večati vrtijanje motorja ... Vsakih 2500 km kontrolirati skozi maznice namazani krmilne sornike srednjih koles... Ob začetku zime v motor naliti odgovarajuće olje... Za zamenjavo tekočine odpreti čep na dnu hladilnika in čep na vod-nij črpalku ... V letnjem času ZASTAVA naliva v sistem vodo. a v zimskem nesmrzljivo tekočino.. . Jermena za pogon alterna-torja in vodne črpalje sta dovolj napeta, če pod močjo 98,1 X upogib in večji od 1 do 1,5 cm . .. Pred nastavljanjem očistiti kontakte in kaniti nekaj kapljic motornega olja na pol t s (filc) pod razdelilno ščetko ter v mazali-cc . . . Prosti hod pedale sklopke mora biti okrug 20 mm . . . POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zore Zapisovanje pogovora pri Marenkovcu nad Zalo. 108. zapis S tem pisanjem končujem svoje jesensko romanje po blegoškem gorovju in pogovore s hribovskimi ljudmi, ki žive tako visoko in so najbrž srečnejši od onih v dolinah. Vsekakor pa so bolj zdravi in modrejši. Zadnja postaja moi je poti bo v drobceni vasici, ki ji komaj smemo tako reči, saj obstaja iz ene same kmetije, kjer žive le še trije, že starejši ljudje ... KRAJEVNO IME Ze v 89. zapisu sem se v dvomih ustavljal pri lepem krajpvnem imenu Zala. Po razlagi učenih profesorjev Bezlaja in Planine pomeni nekaj slabega, zlega. »Ime Zala ne pomeni, da je to kaka lepotica ampak nasprotno —,slab, zli potok ali kraj.« Tudi za romantično sotesko — kratki vintgar, po kateri toče potok Zala pred izlitjem v Davščico, naj bi njuna trditev veljala. Ali zato ker lahko pomi.sli-mo na hudournik, ki vse potrga? Tudi za obsežen gozd v Žirovskem vrhu (zahodno od Lučen in južno od Javorča), ki ga poznamo iz Tavčarjevih novel »V Zali«, bi utegnila trditev obeh strokovnjakov veljati, saj so nekoč tam kopali jame, pasti za volkove, in lovili medvede (novela »Amandus«). Toda že pri imenu Zalega loga spet razmišljam — tako lepa vas v sklepu Selške doline, z bleščečimi modro sivkastim! škriljasti-mi strehami vendar ne more biti zla — saj je tako lepa, zala! Celo prvi naseljenci so se preselili s puste zemlje v hribu v bolj mil, lepši svet ob Selški Sori! ZALA Samotna hribovska kmetija, ki zdaj kar samcata »predstavlja« vasico Zala, ni prav nič zla. Prej prijetna, sap leži v ljubki dolinici med senožetmi in sadnim drevjem. Po domače se pravi domačiji »pri Špehu«. pišejo pa se Derlink. Oče, mati in sin. Prej jih je bilo pri hiši pet. — Pred leti je imela vasica še dve kmetiji; pri Mohorju je v hudi zimi 1952 hiša propadla, na Kovku pa so kmetijo že pred de setletji opustili. In tako ima vasica Zala eno samo kmetijo in tri prebivalce. Najbrž ji na Slovenskem ni primere — tate*^ cen, samostojen kraj .. • ČAS V OBDOBJU NOB Nenadoma je postala Zala*' membno ime v našem osv««-nem boju. Ves čas Miti pisih govoril o padlih, o uspelih"«-o konferencah, srečanjih - se& moram spregovoriti o partija«-* karni. To je nekaj novega, pc*-Čeravno nisem kak »popotni jih krajev«, pa tudi ne »iz dr sov«, se bom moral poslužiti in.. mojega prijatelja vodnika po tt* jih, tovariša M. M. No, to kar sedaj pišem, mi je on: Le 1 km zahodno od (Farjev toka in južno nad dolino Davče* močno zakonspirirana posebna 9. partizanskega korpusa. Zanje* deli redki, zato so tudi podatki( dokaj različni, nekateri netočni bila ta enota povedana r ur.1 Gorenjskega vojnega podroejain zana na isto transportno pot Potok—Cerkno, ji namenjam več prostora. Za oskrbo vojaških ambulant nišnic z zdravili in sanitetnim lom je 9. korpus v letu 1944 na mestih postavil tri partizanske ne, centralno z imenom »Neveni* Spodnjo Trebušo, terensko »Jugo« v okolici Predmeje in t apoteko »Sever« v Rižni grupi v dolini (Davča — Zala). Apoteko Sever, imenovano s mi T AS (= terenska apoteka, ustanovil v začetku druge polov*'* 1944 Ivan Toporiš-Sine (rojen It** Kranja. Bil je sin načelnika Je« postaje, maturant kranjske pa**, iz 1. 1941 in je že imel enoleten i** ški staž. OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH PRA VNIK SVETUJE PRENOS STANOVANJSKE PRAMCE T. K. iz Radovljice Živite s svojo družino v stanovanju, ki je družbena last. V istem stanovanju je živel tudi vaš oče. ki je pred kratkim umrl in je bi! nosilce stanovanjske pra vice, ter ženska, s katero je več let živel vaš oče v iz. ven/akonsk: zvozi. Zanima vas. ee bo ros pridobila stanovanjsko pravico ta ženska? Odgovor: Po /akonu o stanovanjskih razmerjih pridobi v primeru, da imetnik stanovanjski' pravice umre; stanovanjsko pravico na stanovanju, ki ga je souporabi jal, njegov zakonec ali z njim izenačena oseba, to je moški oziroma ženska, katerih dalj časa trajajoča življenjska skupnost / imetnikom stano vanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvozi in družinskih razmerjih enake pravni' posledici' kot zakonska.Zveza, šele v primeru, da zakonca oziroma z njimi izenačene osebe umrlega imetnika stanovanjsko pravice ni, postane novi imetnik stanovanjske pravice Uporabnik stanovanja, ki ga predlagajo drugi uporabniki ali pa ga določi stanodajalec, če takega predloga ni. ODPOVED STANOVANJSKEGA RAZMERJA I). V iz Klanja Temeljna organizacija, kjer ste bili zaposleni, vam je dala stanovanje. To stanovanje zolite obdržal., ker \am v delovni organizaciji*, kjer ste sedaj zaposleni, stanovanjskega problema ne bi mogli rešiti, Sprasu jote nas \ kakšnem roku lahko temeljna orgunizaci i.i. v kateri sle bili zaposleni, zahteva izselitev iz sta nov uilja.' Odgovor: Zakon o stanovanjskih razmerjih dok)'1 rok za odpoved stanovanjskega razmerja, m sil mesece po pravnomočni odločitvi o prenehanju nega razmerja. Omenimo pa naj še to. da odpoved velja v primeru, če ste kot imetnik stanoval vice dopolnili skupno deset let delovne dolu najmanj pet let delovne dobe pri temeljni organi' ji. kjer ste stanovanje dobili. Ta drugi pogoj določen v samoupravnem splošnem aktu terr.iv ganiz.aci je PRODAJA ZEMLJE L. B. iz Kranja Y lasti imate parcelo, ki leži v območju. tU nem '.a gradnjo. Predvideva se. da bo občin.i kom lastnike parcel razlastila, vi pa bi v primeru nujene možnosti uveljavili prednostno pravicoi bo. Niste se namreč si' odločili, ali bi gradili na zemlji hišo. pa vas zanima, kako je s kasnejšo jo zemlje oziroma hiše? Odgovor; Kot imetnik pravice uporabe boste ko to pravico na zemljišču prenesli s pravnim le na zakoncu, potomce, in posvojence ter n konce, ti pa bodo to pravico lahko prenesli sds svojega zakonca, potomce in posvojence ter-njiho zakonce. Če pa bi se odločili pričeti zidati hifc) : kasneje prodati, jo boste lahko prodali, ko~bo *gnt na najmanj do tretje gradbene faze po preteku; let. Ta rok prične teci z dnem. ko vam bo izdanogr beno dovoljenje. Pred iztekom tega roka bosu* bo, zgrajeno do tretje grudbene\u/.o, lahko prenov na zakonca, potomce in posvojence tet njihove ee. starše in posvojitelje ter njihove zakonce. Se\\ boste lahko \ primeru prenosa lastninske pravie stavbi na drugega, lahko zahtevah za prenos pu uporabe zemljišča odškodnino po predpisih ora/i 13. NOVEMBRA 1984 lilka Ahačič: KULTURA 5. STRAN >lna dvorana je plačilo „.1 majčkeno jo govorica izdaju, iz Dolenjske. Pa še to le takrat, razživi, ko jo vprašaš po delu v ^rnoumetniškem društvu v Podliju, po zadnjem srečanju kultur-i delavcev, ko so dekleta in žene ile pravcato revijo ročnih del. a je doma iz Idinščice pri Go-Prvo službeno mesto učitelji-KJobila v Škocjanu pri Šmarje-, skupaj s Štefko Ogriso i ne bo pozabila, kako sta bi-l Pred šolo in po njej sta jokali I je hodila h kmetu sušit travo, I je dobila živeža. Zato pa je bilo na Gorenjskem toliko lepše. Jeset let je že, odkar je prišla l«ore, v Podljubelj. Takoj se ? priljubilo. Na vsakem kora-k mec, drugačne hiše, prijazni tSPodljubeljčani, prej Sentan-f Jepd prvega dne dobro razu-"Tso ji pomagati, upoštevali (ni so, iskreni, pravi o njih, t ti povedo, kar mislijo. Tudi i ft tako. Znajo se šaliti, kot Itfikje drugje. Lepo šaliti. Tu I nikoli ne zmanjka. i A 4 I Inotndeset let in pol je učila vPodljubelju. Več kot dvajset tttodnevni šoli. Koliko otrok je _ njene razrede in koliko pri » pripravili! Kdo bi štel? Če je bila v vasi učiteljica prizadevna, sta šola in vas živeli polno življenje. Proslave ob 8. marcu. 1. maju, 25. maju, ob zaključku šole, ob 4. juliju, ob občinskem, krajevnem prazniku, ob 29. novembru, ob Prešernovih dnevih, ob novem letu. Milka je učila, aranžirala, postavljala in slikala kulise, šivala oblekice za otroke, ko so nastopali v igricah, ko so šli v spremstvo dedka Mraza, šivala je kostume za igralce, bila šepetalka. Le igrala ni nikoli. Vse drugo, le to ne. In tudi predsednica KUD ni bila nikoli. Bila pa je povsod tam, kjer je bilo delo. Novoletna praznovanja so ji ostala v najlepšem spominu. S kakšno vnemo so se vsakič pripravljali na ta praznik! Vsa vas je bila na nogah. Tudi dedka Mraza, ki je tolikanj zaslovel po Tržiču in okolici, je oblekla ona. Po Prešernovem plašču iz Vrbe in Gasparijevih slikah se je zgledovala: dedek Mraz naj bo v škornjih, v kučmi, za njenim zavihkom pa naj bo smrekova vejica, povezana s slovenskim trakonij kožuh pa izvezen z ornamenti. Sešila ga je iz ovčjih kož, sama izvezla. In ko so bili vsi opravljeni, dedek Miaz in spremstvo, snežinke, živali, je Cvirnov Fronc zapre-gel konja in sprevod je šel do Tržiča. Tudi igrico za otroke so vedno pripravili. Zdaj ko so poprijeh mladi. Romana Leitingerjeva in drugi, so vnesli vrsto novosti. V spremstvo dedka Mraza so dali planšarja in planšarico pa zeliščaiko in Kosobrina. Ko se je začela energetska kriza, so imeli na vozu drvarje, ki so cepili runkeljčke in treske povezovali za mame, da bodo lahko kurile . . . Zadnja leta njihov sprevod obišče tudi dom starostnikov v Bistrici. Za letos še ne vedo, kaj bo do pripravili. A kaj zanimivega bodo zagotovo. Ljudje od njih to pričakujejo. Milka je vesela, da so mladi popri-jeli s tako vnemo. Kaj bi ne, saj jim je vsa dolga leta dajala zgled, jih navduševala. Nič jih ni moglo zadržati. Niti mraz v Žnidarjevem šotoru, ko je zeblo, da nisi vedel, kam bi pihal. In zeblo je tudi potem, v kleti kmetijske zadruge in zebe zdaj v domu družbenih organizacij. Oder je bil in bo vedno mrzel. Ljudje, ki so vsakič prevodni knjigi Wolfganga lildesheimerja »Mozart« Mozart, čudežni otrok: da ali ne? V zbirki VKLIKI LJUDJE je v letošnjem poletju pri mariborski J Obzorja izšlo še eno temeljnih in prevodnih del glasbenika KfcARTA Knjigo je po izvirniku enega od številnih monografov veli-tyWA MOZARTA VVolfganga Hildesheimerja prevedel profesor fctjan I ipovšek pianist, skladatelj, pedagog in publicist ter prevaja- »olfgang Amadeus MOZART (1750-1791). eden najbolj značilnih litNnth ter čudežnih otrok je bil rojen v avstrijskem Salzburgu .rja 1756 Že v najbolj zgodnjem otroštvu je kazal cisto in iz-razumevanje m nadarjenost /a glasbo, /e, ko je imel šele vsega v! n-ib ima MOZARTA rad i/ svojih razlogov. Kljub slavi še za El kratkotrajnega življenja (umrl je na Dunaju komaj 35-leten, Jleo-mbra I7H1) pa je bil .\1T)ZART ponavadi v hudih finančnih sti-// Ljubitelji MOZARTA pa se temu velikanu glasbene preteklosti (Mfijajo prav zaradi spevnih melodij, starosvetnih čarov in milini, lah < ' /r. glasbeno-kompozicijskim prijemom. Nešolani ljubitelji glasbe <%>; Mdi MOZARTA prav zaradi užitkov, ki jim jih prinaša njegova Glasba velikana W. A. MOZARTA je prijetna za ušesa in hkra-; i .'ii Zaradi učinkov, ki jih MOZART dosega in so ustvarjeni p,:-,v m naravno, se /di MOZARTOVA glasba nei/.\edencom ,>■',. pifoiosu.sti. I/učen glasbenikglasbeni strokovnjak že spet oho iliki ga MOZARTA, kulti tej glasbi še dandanes noben glasbe-,,r.. rdt iste MOZARTO\'A glasba je hkrati sla\ospev strokovnemu ,.- : MOZART je znal pisati glasbo z nezgrešljivo tehnično in muzi-, / .>,i'-.V.-,. ,;|,isb(». ki je neuklonljiva, dovršeno izpeljana, da v celot ■ .-..•/nem MOZARTOV K M opusu ni odveč hiti ena sama ■ 10 MOZARTU tako in drugače. /. glasbenimi-klavirskimi ilustraci : Mi» prevajalcem ter popularnim slovenskim glasbenikom prof. \!a -i l.ipov škom \ sredo, IT novembru UMI ob 18. uri v dvoranici (Mkrn-šole Kranj, Trubarjev trg 3. Še pred tem (od Ki do 1». ure) pa w,kranjska poslovalnica Knjigarne Mladinska knjiga na svoj način jMfoV* približati knjigo - monografijo o MOZARTI vsem, ki bi i/ ra-0nib in poglobljenih /ornih kotov kaj več radi izvedeli o MOZARTI', frfe/nem otroku in glasbenem velikanu. ✓ FH VNC K K I/iN Vi do zadnjega kotička zapolnili to ali ono dvoranico, so jih ogreli, bili plačilo za vse. Še danes. Ko so letos januarja igrali komedijo Gosposka na kmetih, je bilo na premieri 210 gledalcev! Vesela je, da so spet oživili družabne večere. Ko so v domu prirejali le še plese, so starejši krajani izostali. Žal ji je bilo. Letos za 8. marec pa so spet začeli z družabnostjo. Od hiše do hiše so spraševali, če so za to obliko in če bodo prišli. Prav družabne igre so jih spet povezale in Milki se zdi, da je spet tako kot nekoč, ko je bila vsa vas kot eden. Koliko smeha povzroče igrice, kot so valjanje testa, sestavljanje slik, prenašanje prstanov, štafetne igre in podobno. Za krajevni praznik septembra so priredili podobno srečanje in tudi najhujši dež jim ni mogel nagajati. Velike načrte imajo. Za 29. november KUD Podljubelj s svojo dramsko, recitatorsko, pionirsko in plesno skupino pripravlja svečano akademijo. Letos bodo spet organizirali silvestrovanje. Za vso vas. Kot nekoč. Januarja bo prireditev Z naslovom »Dober večer — kako ste kaj«. Romana si ga je zamislila. Dobre ideje ima. In odlično sodelujejo s turističnim društvom. Pastirski dan so pripravili skupaj s turističnimi delavci in tudi modna revija je njihovo delo. Družabno življenje je živahno kot nekoč. Komaj se poleže ena stvar, že pride druga. V Podljubelju res ni težko pridobiti ljudi za skupno stvar. Ne le ob prireditvah, tudi ob zborih krajanov je dvorana polna. En sam res ne more veliko narediti, s skupnimi močmi pa lahko delaš čudeže. Ogromno dela ji vzame družbeno delo na vasi in dostikrat je že rekla, da bo vse skupaj pustila, pa ne more iz kože. Konec koncev je to njeno življenje. Tako se je začelo, zanj je vnela Podljubeljčane in danes je njihova. Spoštujejo jo in cenijo Kraju je vdihnila dušo Tudi mladi si ne mo-. rejo zamisliti prireditev brez nje. Ne, ne bo popustila. Mar bi ne bila to neke vrste izdaja? D. Dolenc Gorenjski folkloristi bogatejši Na Gorenjskem deluje veliko, zelo veliko folklornih skupin. Če pa pogledamo kvaliteto nastopov in vsega, kar sodi zraven, ne moremo biti vedno zadovoljni. To vedo skupine, kakor tudi Zveze kulturnih organizacij posameznih občin. Odločili so se ta seminar, na katerem so rešili (bolje reševali) ta problem in še kakšno nejasnost zraven. Zadjrji petek in sobo to v oktobru je biljna Rledu pravo folklorno srečanje. Seminarja se je udeležilo preko 100 folkloristov in predstavnikov ZKO. Predavanja je vodil vsem dobro poznani folklorni strokovnjak prof. Mirko Ramovš, med gosti sta bila predsednik Združenja folklornih skupin Slovenije in strokovna sodelavka za folklorno dejavnost pri ZKO Slovenije. Udeleženci so poslušali in govorili o zares praktičnih stvareh za vsako skupino. Najprej so pogledali v zgodovino ljudskega izročila in poslan Stvo folklornih skupin, zatem prizna h napake, ki jih delajo pri javnih nastopih, organizatorji srečanj in revij so obljubili, da bodo v bodoče vložili ve£ truda v organizacijo, gotovo pa je bil najpomembnejši pregled in ocena narodnih noš vseh sodelujoč il. skupin. Na zaključku so se vsi udeležili skupščine Združenju folklornih skupin Gorenjske; kjer so pregledali delovanje v zadnjem mandatnem obdobju, začrtali program, izvolili novo vodstvo in si obljubili, da se prihod nje leto zagotovo srečajo V še vočjem številu v Kamniku. Zares spodbudno. Upajmo, da se bodo ob>tem odprle oči kakšnemu predsedniku občinske ZKO in bo spoznal, da je tako masovno gibanje treba priznati i'1 podpirati. J. Krzen Podelitev Trubarjevih priznanj Ljubljana - /v,v'' kulturnih or ganizacij Slovenije bo v četrtek. 15. novembra, "b 11. uri v prostorih Kluba delegatov v Ljubljani podelila Trubarjeva priznanju -a uspešno do lo pri razvijanju bralne kulture. Ob tej priložnosti bodo dvajsetim učen cem srednjih iti iiKttON nib sol podelili knjižne nugtU«*1' /k' "^Iboljse literar ne prispevke Na r»apw /avoda /a šolstvo Sloveli i i«' skupaj / Zv e/o kuj inrnih organi/^U Slovenije rib me srni knjige /e hes.fhlu po-.! lin !..,: <>27 uo-neev. Pomlajeni Loški oder Nova sezona bo krenila z Zgubljenimi koraki. Skupina mladih navdušencev bo novembra odprla gledališko sezono Loškega odra — Zgubljeni koraki Jeana Charle-sa Lombarda bodo nedvomno razvneli avantgardnih predstav nevajeno loško javnost Škofja Loka — Lani so na Loškem odru odigrali le troje premier, vsa dela so bila izpod peresa domačih avtorjev. Loški oder je imel pred petimi leti, ko so ga ustanavljali, nedvomno večje ambicije. Toda zdaj ga že dve leti pesti pomanjkanje igralcev. Tudi to je eden od razlogov, da so letos januarja ustanovili Oder mladih, nekakšno mladinsko eksperimentalno gledališče, ki bo dalo Loškemu odru novega mladeni-škega poleta. Mlade igralce »urijo« v treh skupinah: najmlajše od 1 do 5. razreda osnovne šole, preostale osnovnošolce in mladinsko skupino. Slednja bo začela letošnjo gledališko sezono na Loškem odai z Zgubljenimi koraki Jeana Charlesa Lombarda. »Piedstava bo drugačna, kakršnih sta vajena Loški oder in njegovo občinstvo,« pravi Igor Žužek, ki na Odru mladih debitira kot režiser, poprej pa seje na amaterskih odrih že večkrat spoprijemal z različnimi vlogami. »Čeprav nas je vseh 23, kolikor nas ustvarja to predstavo, debitantov, mislim, da bomo zmogli. Sprva nas je bilo namreč le 8. Nisem profesionalni režiser, opravil sem le dva tečaja za režiserje na amaterskih odrih v Radencih, vendar kar dobro kaže, saj mi pomaga dobra, zagnana in uigrana ekipa.« Zgubljeni koraki so sodobno delo, ki nima klasične vsebine, govori pa o osvobajanju, iskanju človeškega bistva. Besedilo kar vrvi od idej, ki bodo od občinstva Loškega odra nedvomno terjale veliko miselnega napora. O intelektualni angažiranosti gledališča Igor Žužek takole razmišlja: »Ljudem bi radi ponudili še kaj drugega kot le stare renesančne komedije in Švejka. Mladim ustvarjalcem dajejo Zgubljeni koraki veliko užitka. Upamo, da bomo to svoje občutje lahko delili tudi z občinstvom. Ni nas strah odziva gledalcev. Hočemo, da občinstvo ob uprizoritvi razmišlja, da si ustvari svoje mnenje o delu. Zakaj bi mu ga prinašali na krožniku ali celo vsiljevali. Bolj bomo veseli, če bomo trikrat ali štirikrat igrali gledalcem, ki sprejemajo novitete in imajo zanje . pretanjen posluh kot pa če nas bodo desetkrat le pasivno poslušali. Želimo si zadovoljiti občinstvo. Če pa predstava gledalcem ne bo všeč, naj to tudi izrazijo. Za nas bo to barometer, ki nas bo usmerjal pri ustvarjanju prihodnjega odrskega dela.« Konec novembra naj bi bila premiera, potem bi se zvrstilo nekaj predstav za domače občinstvo, nato bi z Zgubljenimi koraki krenili na gostovanja. Ravno rta podeželje si sicer z avantgardno predstavo ne upajo, kakor pravi režiser Igor Žužek. Zasnovali pa so vrsto gostovanj v takoimenovanih muzejskih mestih, s katerimi bi si radi izmenjavali te in podobne kulturne vrednote. Predstavo Zgubljeni koraki poleg Igorja Žužka sooblikujejo scenograf Tine Kalan, z glasbo se prvikrat pojavlja Andrej Misson, kostume bo prispevala nekolikanj bolj prekaljena Tončka Blaznik, igrajo pa Aleš Jelovčan, Sabina Zavrl, Urša Debeljak, Brane Nastran, Jure Franko, Tjaša Gorjanc, lutkam posojajo gib in glas Jana Thaler, Tatjana Sesek. Stanka Žontar, Nataša Pevc, Majda Lovrenčič, Janez Fer-lan, Sonja Golar, Hedvika Šiler, Jure Oblak in Lojze Hafner. Odrski amaterizem ima v Loki dolgoletno tradicijo. Sledijo mu tudi mladi, ki soustvarjajo Zgubljene korake. Družijo jih veselje, navdušenje za gledališko besedo in aplavz pred spuščeno zaveso kot plačilo njihovemu trudu. Nedvomno je še veliko mladih s podobnimi ideali. Te Mali loški oder vabi, naj se jim pridružijo. D. Z. Žlebir Filmsko gledališče V okviru filmskega gledališča prihaja ta tedc^n v gorenjske kinematografe avstralski pustolovski film Cestni bojevnik V tc-ek, 13. novembra, ob 17. in 19. uri bo na sporedu v kinu Tržič, v sredo, 14. novembra, ob 18. in 20. uri v kinu Dom Kamnik, v četrtek, 15. novembra, ob 18. in 20, uri V kinu Center Kranj in v petek, 18. novembVa, ob 17 in lil uri v kinu Radio Jesenice. George Miller je v svetu najbolj priznan avstralski režiser uveljavil se je s filmOm Mad Max (Pobesneli Max) 1979. leta Zaradi velikega fi nančnega uspeha jo posnel se nadalje vanje- Mad Max II, ki ga je naslovil tudi The Road VVanior (Cestni razbojnik). Z njim je do/.ivel *.e vecjj uspeh od prvega dela in prinesel režiserju ponudbe- producentov i/. ZDA, med drugim tudi trenutno najuspešnejšega filmskega ustvarjalca na svetu — Stevena Spielberga (Žre lo. Bližnja srečanja tretje vi ste. Lov ci /a izgubljenim zakladom itd.). Toda Miller je ostal /vest predvsem domači proizvodnji in pripravlja se tretji del Pobesnelega .\laxa Vsebina filme je ruturistH rra obar vunu, saj spremljamo dogodke po tretji svetovni vojni, ko naj bi postala nafta najdragocenejša življenjska dobrina. Tako postane nafta predmet spora, boja med dobrim in zlim. med miroljubnim Papagallovim ljudstvom, /a katerega se bori Max. in hudobnim, orjaškim Hurmmgusom. na čigar strani se borijo bojevniki na motorjih, ravno tako kot tisti, ki so Masti Roc■hatanskemu umorili /eno in sina (v prvem delu). Film je vizija v prihodnosti izostrenega boja /a obstanek, ki jo odvisen od /alog nafte. Lutkovna igrica Kranj — V četrtek, 15. novembra ob lr'.-'W in Ri.iHI bo v lutkovnem gle dališcii v gr5du Kiselštajn gostoval Igor Somrak / lutkovno igrico Zakaj pes tece /a /ajct.-m. Njeno besedilo je prirejeno po pn kmurskih ljudskih pr.pi 'v edkah. Film spretno apelira na podzavestni strah gledalca, katerega obstanek je vedno bolj odvisen od industrijskih izdelkov. To ogroženost po oseblja velikanski in nenaravni (zamaskirani) Humungus, ki v bistvu dobremu človeštvu ne pusti, da bi prišlo do oaze, do nepokvarjenega, neobljudenega kraja ob obali, najdenega na turističnem prospektu . . . Vabilo kranjske glasbene šole Kranj — Kranjska glasbena šola se vse bolj odpira svojemu okolju, nenehno išče nove poti sodelovanja. Te dni so delovnim organizacijam, družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim razposlali pisma s ponudbo svojih glasbenih programov: solisti, ansambli m harmonikarski orkester. V svoji ra/vejani dejavnosti ne opravljajo zgolj pedagoškega procesa, zavedajo se, da so javni nastopi /a učence pomembni in kori sini. Nastopi učenem glasbene šole lahko prijetno popestrijo pra/nova nja. obletnice in jubileje, napolnijo priložnostni kulturni sp »red, Hkrati kranjska glasbena šola vabi na svoje prireditve v okviru dejavnosti na šoli: interni in ja\ ni nastopi, koncertna dejavnost 1 gostujočimi umetniki, interni in javni nastopi i/ ven matične sole. Gostovanje Trbovelj čanov Skofja Loka V pet« ' i :,<> vembra ob 19.3(1 bo v Loško- ,;a lišču gostovalo gledališče S bodu Center Trbovlje m komedijo K*< riurh pa morejo. Po dveh enode a: n i> besedilo zanjo napisal TiboVellčan •lo/e Andrej Cibej. S predstav so | A-ni uspešno nastopili na repn'-'e-kem srečanju gledaliških skupin v Mo/ hinjski Bistrici. Vstopnice so v pu-d prod i ji v pisarni Turističnega fru-stva v Okolji I .oki. G LAS 6. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 13. NOVEMBRA GORENJCI V LIGAŠKIH TEKMOVANJIH NOGOMET - V danski republiški nogometni ligi so Kranjčani Tokrat gostili Kladivar iz Celja. Bili so boljši nasprotnik od Celjanov in zasluženo so Dsvojili obe točki v dvanajstem kolu. V oreostalih srečanjih je Koper dobil v Izoli. Železničar iz Maribora je dobil z Vozili, Kovinarje bil uspešnejši od Rudarja iz Titovega Velenja. Ljubljanski Slovan je bil boljši od Iliriji.1, Šmartno in Mura sta remizirali, medtem ko je trboveljski Rudar dobil srečanje z Brežicami. Izidi - Triglav : Kladivar 3:1 (2:0), Izola : Koper 1:2 (0:0), Železničar : Vozila 3:1 (2:1), Kovinar : Rudar (TV) 2:1 (0:1), Slovan : Ilirija 2:0 (2:0), Rudar (Tr) : Brežice 2:0 (1:0), Šmartno : Mura 1:1 (1:1). Pari zadnjega kola: Mura : Triglav, Brežice ; Železničar, Ilirija : Rudar (Tr), Rudar (TV) : Slovan, Koper : Kovinar, Kladivar : Izola, Vozila : Šmartno. HOKEJ NA LEDU - V osmem kolu prve zvezne hokejske lige so Jeseničani dobili srečanje v Novem Sadu z Vojvodino, Kranjska gora pa je na Jesenicah premagala zagrebški Medveščak. Crvena zvezda je dobila srečanje s Partizanom, medtem ko bo Olimpija igrala v sredo s Cinkarno Celje. Kranjski Triglav je izgubil v Ljubljani s Tivolijem, Bled : Slavija je bilo preloženo, Avto-prevoz iz Maribora pa je dobil srečanje z Ino. Izidi — Vojvodina : Jesenice 3:9 (2:0, 1:6, 0:3), Kranjska gora : Medveščak 8:3 (2:1, 4:1, 2:1), Crvena zvezda : Partizan I A l MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI ANOOLŠtH 64000 KRANJ ru OPKESKtKOVA IX TWL (OH) K 402 \)DBOJKA Sodeluje 16 ekip Tržič — Pred dnevi se je v Tržiču zabelo rekreacijsko tekmovanje v občinski moški odbojkarski ligi. Letos sode-'uje 16 ekip. V kakovostnejši A skupini tekmuje osem ekip — Podljubelj, Pro-sveta, Peko, Blue racersi, Obdukcija, Karantanci ter Koprive A in B, ki se bodo med seboj pomerile po dvakrat. V B skupini igrajo slabše uvrščene ekipe iz prejšnjih prvenstev in tiste, ki letos orvič sodelujejo. Te ekipe se bodo med seboj pomerile le po enkrat. Najslabša ekipa A skupine bo izpadla, nadomesti la pa jo bo najuspešnejša iz B skupine. Ekipe A skupine igrajo medsebojna srečanja vsak torek v šoli v Bistrici in v četrtek v Križah, ekipe B skupine pa vsako sredo v telovadnici osnovne šole heroja Grajzerja. Ekipe so prispevale za pripravo in izvedbo lige po 2000 dinarjev in zagotovile po enega sodnika. J. Kikel 7:4 (3:0, 3:3, 1:1). SHMI, : Tivoli • Triglav 5:4 (1:2, 3:1, 1:1). Pari prihodnjega kola: Jesenice : Crvena zvezda, Medveščak : Vojvodina, Cinkarna Celje : Kranjska gora, Partizan : Olimpija. KOŠARKA — V moški slovenski ligi je kranjski Triglav v dvorani na Plani ni dobil srečanje s Hehosom iz Doni žal, v ženski republiški ligi pa so Jese ničanke dobile srečanje s Kladivar jem. Izidi — moški: Triglav : Helios 110:95 (43:42), ženske: Jesenice : Kladivar 104:58 (8:43) Pari prihodnjega kola: moški: Ilirija : Triglav,- Lokainvest : Koper, ženske: Cimos : Jesenice. -dh SPOROČILI STE NAM Dob pri Domžalah: zadovoljiv izkupiček gorenjskih tekmovalcev — Na novi progi za motokros v Dobu pri Domžalah je bila zadnja letošnja dirka za republiško prvenstvo v kategorijah do 80, 125 in 250 kubičnih centimetrov. V razredu do 80 cem je bil Robi Rendu-lič (AMD Kranj) tretji, njegov društve: ni tekmec Željko Čuk pa šesti. Robi je v prvi vožnji zmagal, v drugi mu je odpovedal motor, željko je imel smolo že v prvem krogu prve dirke, ko se mu je strgala pogonska veriga. Rendulič je kljub težavam v zadnji dirki postal republiški prvak z 256 točkami, Čuk je bil šesti s 155 točkami. V kategoriji do 125 cem je Davorin Urevc (AMD Bled) s tretjim mestom v prvi vožnji in z zmago v drugi osvojil drugo mesto. Drugi gorenjski tekmovalec v tej kategoriji, Robert Hribar (AMD Tržič), je bil deveti. Med ekipami je bil Bled četrti in Tržič osmi. V skupni razvrstitvi za republiško prvenstvo je Urevc osvojil četrto in Hribar peto mesto. V kategoriji do 250 cem je zmagal domačin Simon Avbelj (AMD Fam Lukovica). Mlakar (AMD Žiri) je bil osmi in njegov tekmec Jesenko 18. Med ekipami je žfrovsko društvo zasedlo sedmo mesto. — M. Jenkole Kranj: karateisti uspešno začeli sezono — Karate klub Kranj je za začetek tekmovalne sezone priredil pionirski troboj Kranja, Črnuč in Škofje Loke. V treh starostnih skupinah je nastopilo 30 pionirjev in pionirk ki so tekmovali v katah. Najuspešnejši so bili mladi karateisti iz Črnuč, ki so osvojili 13 medalj. Drugi sb bili Kranjčani z 8 medaljami in tretji tekmovalci iz Škofje Loke z eno kolajno. V ekipnem tekmovanju je pri pionirjih zmagal Kranj pred drugo in prvo ekipo Črnuč in pri pionirkah druga ekipa Črnuč pred Kra njem in prvo črnuško ekipo. V posamičnem tekmovanju so se od gorenjskih tekmovalcev izkazali Furlanova (Kranj) s tretjim mestom med pionirkami do 12 let, Gregorčeva (Kranj) z, zmago med pionirkami do 15 let, Duje vič (Kranj) in Radojevič (Škofja Loka) s prvim in drugim mestom med pionirji do 12 let ter Valant, Milic in Bajrovič (vsi Kranj), ki so med pionirji do 15 let dosegli trojno zmago. — L Prašnikar PIONIRJI HK TRIGIAVA USPEŠNI V SLOVENSKI LIGI - Pionirji hokejskega kluba Triglav uspešno nastopajo v slovenski pionirski hokejski ligi. Več kot štirideset pionirjev HK Triglava m-krat tedensko pod vodstvom trenerja Francija Grosa trenira na ledu v Kranju, v sobotah pc igrajo v slovenski hokejski pionirski ligi. V prvem kolu so premagali Tivoli s 4:0, v soboto pa so premagali tudi Kranjsko goro 6:1. V soboto, 77. noremora ob 8. uri zjutraj pa bodo imeli pionirsko hokejsko šolo na drsališču v Kranju. Prednost za pionirje imajo letniki 1973 in mlajši, (-dh) Foto. — F. Perdan Smučarji škofjeloškega Alpetoura V minuli zimi najboljši,v letošnji., Škofja Loka — V škofjeloškem smučarskem klubu Alpetour so z lansko tekmovalno sezono nadvse zadovoljni. Kako tudi ne bi bili? Njihovi alpski smučarji so z veliko prednostjo osvojili slovenski pokal in bili prepričljivo najboljši v tekmovanju za jugoslovanski pokal. Na državnem prvenstvu, ki je bilo po več letih spet organizirano tako, da so se ga lahko udeležili tudi najboljši, so pobrali več kot polovico zmag. Nuša Tome, Katja Lesjak, Nataša Bokal in Luka Knific so^o-stali jugoslovanski prvaki. Nuša je bila proglašena za njuspešnejšo alpsko smučarko v državi, poleg nje sta se na mednarodnih tekmo-*vanjih najbolj izkazala še Boris Strel (bil je peti na olimpijskem veleslalomu v Sarajevu) in Jože Kurah. Katja Lesjak je z jugoslovansko reprezentanco odpotovala na svetovno mladinsko prvenstvo v ZDA, kjer pa se je poškodovala. »V čem je skrivnost naših uspehov? V načrtnem in dobro organiziranem delu z vsemi tekmovalnimi skupinami, • pravi Tone Košir, predsednik Smučarskega kluba Alpetour. »Trenerki Darja Porenta in Mirjam Šubic — njima se bo v letošnji zimi pridružil še Matjaž Pretnar — učita smučati malčke. Mitja Valič trenira skupino 15 obe- Avtorallv za slovensko prvenstvo Mojstrstvo Kuzmiča in Šalija Škofja l,oka - Avto-moto društvo Okolja Loka je po petih letih spet priredilo v soboto na cestah v Selški doli-ii tekmovanje v avtorallvju, ki je vezalo kot peta letošnja preskušnja za -.lovensko prvenstvo. Na startu pred športno dvorano Poden se je /bralo 25 posadk iz 8 slovenskih avto-moto društev in klubov — Donit Olimpija, Kompas Hert/, Zvezda Ljubljana. Šaleška dolina, FAM Lukovica, Titovo Velenje, Slovenija avto in Škofja Loka. med njimi tudi zmagovalca vseh letošnjih ral-lyjev za republiško in državno prvenstvo Brane Ku/mič in Rudi Šali. voznici Romana Zrnec in Špela Kožar, vedno uspešna Drago Zonta in Miro Vene ter tri posadke domačega avto-moto hustva: Viktor Oblak in Ivan Prosen, Stane Dolenc in Marjan Rupar ter Franc Kašelj in Brane Bernik. Za gledalce so bile najzanimivejše hitrostne proskusnje na asfaltni cesti od Rudnega do Dražgos ter na maka damu od Rudnega prek Rovtarieo do Soriško planine. Brane Kuzmic in Rudi Šali sta tudi tokrat pokazala vse svo-je mojstrstvo, vozila dr/no m / nuno nim Renaultom 5 — alpina turbo nav dušila številne gledalce ob tekmovalni progi. Tri m pol kilometre dolg in 6\ in kast odsek i este. ki se od Rudnega vzpenja proti Draž.gošam, sta prevozila v 2 minutah in 26 sekundah s povprečno hitrostjo 8t),H kilometra na uro. Za 24,5 kilometra od Rudnega do Soriške planine pa sta obakrat potrebovala nekaj več kot 19 minut, kar pomeni, da sta vozila s povprečno hitrostjo 77 kilometrov aa uro. »Proga je odlična. Malokje v Jugoslaviji imajo tako ugodne možnosti za i/, vedbo tovrstnih tekmovanj. Nevarnosti, ki prežijo s ceste, so nekaj običajnega in sodijo v avto-moto šport. Škoda je le, da prireditelji niso tod pripra vili državnega prvenstva, ker bi bila potem lahko tudi proga daljša,« sta na cilju zadovoljna pripovedovala zmagovalca. V kratkem klepetu z njima smo zvedeli, da sta na prvem letošnjem av-to-rallyju v Avstriji povsem razbila nov renault, da sta potlej vso sezono tek movala z vozilom, ki ga imata sicer za trening, in da že imata doma nov in močnejši avtomobil, vreden okrog stare milijarde. Težko je priti do dobrega avtomobila, sta povedala, saj se je prej treba nic kolikokrat i/ka/.ati s slabšim vozilom in se oddolžiti klubu in i/delo valcu vozil / zmagami in uspehi na do mačih in mednarodnih tekmovanjih. Od tri h škofjeloških posadk sta dve končali tekmovanje. Voznik Franc Ba šol j in sovoznik Brane Bernik. ki sta s stoenko vozila v kategoriji 1150 cem — grupa II, sta odstopila. Viktor Oblak in Ivan Prosen, ki sta se letos že nekajkrat izkazala na tekmovanju »fičukov« (druga v Titovem Velenju, peta na Kompusovem tekmovanju, sedma na avtorallvju Slovenija avta, četrta na prvenstvu Zvezde), sta imela pred domačim občinstvom nekaj smole. Prvo hitrostno preskušnjo na Soriško plani no sta zvozila v 24 minutah; v drugi pa sta bila kar pet minut počasnejša, ker sta morala med potjo odpraviti še manjšo okvaro na vozilu. 3,5-kilometr-ski odsek iz Rudnega proti Draž.gošam pa sta speljala v treh minutah in pol s povprečno hitrostjo 60 "kilometrov na uro. Vrstni red — absolutno: 1. Kuzmič-Šali 2480 kazenskih točk, 2. Zrnec-Ko-žar (vsi Kompas Hertz) 2661, 3. Satlor-Bokal (Donit Olimpija) 2757. 13. Oblak-Prosen :{092. 16. Dolenc Rupar (vsi AMD Škofja I.„ka) 3358! po kategorijah — do 850 ceni: 1. Podobnik Bagari (Kompas Hert/) 2972. 3. Oblak Prosen 3002, 5. Dolenc-Rupar .5358: 1150 cem -grupa A: ]. Satler-Bokal 2757. 1150 cem — grupa II: 1. Zonta Vene (Donit Olimpija). 2959: med ,1150 coni - grupa 11-4: 1. Kiizmič Šali 2480 C. Zaplotnik tavnih cicibanov. Roman Rozman, Janez Dekleva in Boštjan Gašper-šič se ukvarjajo z 20 cicibani, ki že resno trenirajo doma in občasno tudi v tujini ter se udeležujejo gorenjskih in slovenskih tekmovanj. Pioniru in pionirke so po kakovosti razdeljeni v dve skupini. V prvi je letos 21 tekmovalcev, ki nastopajo na tekmovanjih za slovenski pokal ter na najpomembnejših mednarodnih pionirskih tekmah. Njihov trener je Jernej Plajbes, ki to delo opravlja poklicno; njegov pomočnik je Rajko Knific. V drugi skupini je blizu 30 pionirjev in pionirk. Krivično bi bilo, če bi rekli, da vadijo manj zavzeto kot njihovi vrstniki iz prve skupine. Trenerja San-di Jamnik in Jure Zakotnik imata tudi v tej skupini več uspešnih tekmovalcev in tekmovalk, ki se udeležujejo predvsem tekmovanj na Gorenjskem. Mod pionirkami največ obetajo Petra Plajbes, Polona Hafner, Saša Lesjak in Nevenka Peternelj. med pionirji Andrej Mi-klavc in še kdo. Jedro mladinske in članske ekipe sestavljajo člani A in B državne reprezentance — Nuša Tome, Katja Lesjak, Nataša Bokal. Petra Hafner. Boris Strel, Jože Ku-ralt, Jani Grašič . . . Njihov poklicni trener Jaro Kalan ter njegova pomočnika Janek Kalan in Tone Tome imajo pozimi pogosto zelo zde- KOŠARKA setkano ekipo, saj so najbolj! prezentanco na pripravah movanjih.« V Alpetouru so sprva načrte da bi mladi tekmovalni rod v li tudi v Gorenji vasi, Žele Žireh, od koder bi potem vključili v delo škofjeloške^-ba. To se ni obneslo in danes v klubu le eno tekmovalko it nje vasi, medtem ko so osti) Škofje Loke in iz vasi ob cesv. Kranju. V klubu so tudi prakso, da morajo slabši m tekmovalci oziroma njihov: prispevati za smučarsko večji delež kot uspešnejši. »Omenili smo tekmovalce hove trenerje. Ne smemo da so za uspeh kluba /as'.;;.-, vse vodje komisij — Rv Matjaž Hafner. Edi Lesjtfc Kalan, Romana Pintar. J,.-. -in Gašper Zakotnik; štev tni delavci, med katerimi pt?v jejo nekdanji tekmovalci in <^ sedanjega tekmovalnega niški zbor s 120 republiškimi, nimi in mednarodnimi sovini nik, blagajnik, računovodja, dar in drugi klubski delavci s ton j ali za malenkost opravljajo obsežno delo ... h lahko naštevali,« pravi I\. Klub ima šest komb. < dva povsem nova, brezžiči ve zu vzpostavljanje zve korder. merilne napravo ki I pred nedavnim kupili s po.~v-Alpetoura in Slovenijalesi tos bodo porabili blizu n narjev. Tretjino denarja jtl t vala občinska teles:-... skupnost; ostali denar so! vili s prirejanjem sindik, ' kem in s pomočjo sponzorje«,K katerimi (začuda) prevladuj« lovne organizacije zunaj w ; ške občine in Gorenjske »Po uspešni pretekli teki sezoni si v klubu želim letos osvojili slovenski in uv vanski pokal. Vemo. da l\ . -teže ponoviti, kot ga je biioci: ker so nekatere naše u k • , poškodovane,« meni Tone Kri C. Zapte Sava in Triglav dobila ■ lil ne Duh ■ > njo po \MD Škofja I ■su proti Dru.gnkam / umom 'ti Ivo .s/.o//. /os/,i o" "/' K udi šali (Kompas lh rt:). -■ orali g ju Dram Foto: I /Vn/t/u KRANJ - II. ZKL-ženske : Sava :. Rogaška 79:04 (35:20), dvorana na Planini, sodnika Radosevič, Kobilica (oba Ljubljana). Sava: Mladenovič 12 (5:2). S. Rako vec. P. Oblak 8. A. Rakovec 3 (2:1). Habjan 16. Baligač 15 (4:1). Verla': 15 (6:6), Ponikvar 10. Rogaška: Z. Pešič 9 (1:1). A. Virant 22 (2:2), Cepelnik (i, Mlaker 4, Bajramovie B (2:0). Zdovc 3, Čujež 14. Kranjčanke so tokrat z dobro igro v prvem delu in drugem premagale mn štvo Rogaškr Že v prvem delu so po vedle in na koncu z dobro igro napolni lo koš gostjam iz Rogaške. Polona Oblak (Sava): Tekmo / Rogaško smo dobile v obrambi. Zaustavi le smo Pesičevo. ki je najboljša igralka moštva Rogaške. Me smo v napadu /. borbeno igro premagale gostje iz Rogaške.. TRIGLAV : HELIOS 110:05 KRANJ Slovenska košarkarska liga. Triglav : Helios 1 10:95 (43:42), dvo rana na Dlanmi, sodnika Schulz (I.ju bljana). Matov ski (Litija). Triglav: Kosir 1!. Colob 12. Metelko il (hnanen 20. Bidovoe lit. Horvat 24, '/Mi a 1. Škrjanee 8 Helios: Vrhovnik 20. Košir 7 V 14, Zlatkovič 23, Osterman U k 18. V prvem delu srečanja sta r štvi enakovredni, saj so na odro v Domžalčani s točko prednost: V v ljevanju so Kranjčani zaigral: n rojeni in zasluženo so premaga!: partijo JM tv.un;' sa za razmišljanje. Fkipe mt>t,>\,; nest i na tekmovanje prijavnim v> dve šahovnici s kompletom figuj brezhibni šahovski uri I*ri za udeležence turnirju pripraviti* de. Zadnji rok za prijave io začel kom tekmovanja. TOREK. 13. NOVE M O RA 1984 KRONIKA 7. STRAN O LAS irezhibno vozilo — varno vozilo praksi premalo spoštovano geslo Po geslom »Brezhibno vozilo5 - varno vozilo« so pri Avto-moto društvih pred eti zaceli s preventivnimi pregledi avtomobilov -&nje vedo v glavnem člani - Kot v posmeh dobronamerni akcije tehnična opremljenost vozil vse slabša Kranj - Pri AMD v Kranju ob soli'. 'Jopoldnevih že tri letu brez-io pregledujejo vo/ila. Ne gre za ajne tehnične pregledi', ki jih niki motornih vozil opravljajo ob », temveč za preventivni pregled, i pokaže napake na avtomobilu. pregled torej uradno ne velja, i podaljšujemo prometno dovolje-,lahko pa je dobrodošel, kadar bi avto odpeljali k mehaniku, pa Htlaiki ne vemo. kaj je / njim naro-Wk Pri AMD pričakujejo, da bo voz ■k,ki mu pokažejo slabosti pri njo Jpem jeklenem konjičku, te nemu-i '.udi odpravil. Navadno vozniki 'peljejo avtomobil na preventivni gled, kadar odhajajo na daljšo ot pred dopusti, preden napoči zima, pa tudi pied uradnim tehničnim pregledom, čeprav pred slednjim iz-tudi takoimenovani varnostni test Zal mnogi še ne vedo za brezplačne preventivne preglede, tako. da ob sobotah prihajajo pretežno člani AMZ. Veliko voznikov, ki bi morda U brezplačno pregledati svoje vodo, pa se boji, da za tem tiči kaka past Menda jih je strah, da ob kanali v mehanični delavnici čaka tudi miličnik, ki nemudoma odvzame prometno dovoljenje, če je na avto-oobilu kaka napaka. To ne drži. "fusel preventivnega pregleda je /itev slabosti na vozilu, da jih em voznik odpravi in se varneje letos so v delavnici AMD v Kra-ipreventivno pregledali kakih 400 il. Rezultat ni nič kaj razveseljiv: t.'r tretjini avtomobilov se lahko »hvalita s tehnično brezhibnostjo, sodelovanju z milico in občinskimi •eti za preventivo in vzgojo v cestam prometu so pri AMD pripravili lekaj akcij za ugotavljanje tehnične opremljenosti vozil na cestah. Tam je stanje še bolj žalostno, saj so na mžnji zalotili tudi nekaj takšnih vo-ki bi sodila le še na odpad. Le polovico od pregledanih je bilo takšnih, ia lahko vozijo brez sramu in strahu I oje prometno dovoljenje. mobi lom se zadnje čase vse /. po/.na pomanjkanje rezervnih Mnogo tehničnih delov je mo- r goče kupiti le v tujini, kriza je z. gumami. Vrh vsega postaja vzdrževanje vozil tudi drago. Vendarle pri AMD pravijo, da je najvažnejše dele moč kupiti tudi pri nas in da tudi strošek ni tolikšen, da bi zaradi njega zanemarili varnost. Tako bi najpogostejše napake, ki jih ugotavljajo pri tehničnih pregledih ob sobotah, lahko odpravili: napake na vodilih koles, na zavorah, krmilnih napravah in na žarometih. Pred jesenjo je važno, da je vozilo brezhibno za zimske vozne razmere. Prav zato strokovnjaki z AMD, prometni miličniki in člani svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v tem času pregledujjo vozila v prometu. Pred kratkim so ocenjevali tehnično brezhibnost avtomobilov na cestah v Kranju, Tržiču, Škofji Loki in v Radovljici. Na radovljiških cestah so ustavili 92 vozil, od tega 86 osebnih avtomobilov, 3 tovornjake in 3 traktorje. Pri 47 vozilih so našteli vrsto tehničnih napak, le 35 jih je bilo brezhibnih. Kar 83 odstotkov vseh napak je bilo na lučeh, pri čemer ne gre za krizo rezervnih delov, temveč za malomarnost voznikov. 35 odstotkov napak so bile krive izrabljene gume, 15 odstotkov napak je bilo na zavorah. Ob tej priložnosti so preverjali tudi, koliko voznikov uporablja varnostne pasove in koliko jih ima avtomobilske sedeže opremljene z. naslonjali. Naslonjala je imelo 17 odstotkov vseh avtomobilov. Le dva od vprašanih voznikov se menda redno privezujeta z varnostnimi pasovi, 70 po lastni izjavi le občasno, medtem ko jih 12 pasov sploh ne uporablja. Če bodo teh 82 po novem letu miličniki zalotili, da niso privezani, bodo kaznovani. Zdaj je namreč uporaba varnostnih pasov priporočena, s prvim dnem leta 1985 pa bo obvezna in sankcionirana. Preventivni pregledi v delavnici ali na cesti več ali manj dosegajo svoj namen. Za uporabnike so resda brezplačni, vendar so za izvajalce povezani z določenimi stroški, ki jih morajo sami pokrivati. V Kopru, Celju in Novem mestu imajo preventi- Smuči bodo varnejše V prodajalnah s- smučarsko opremo je letos naprodaj ključavnica : varnostno verif/a. s katerima lahko priklenemo smuči k posebej :a i<> '■omenjenemu drogu. Vse skupaj stane 920dinarjev. \'a gorenjskih smučiščih se vsako zimsko sezono primeri, da kateri od smučarjev zaradi svoje malomarnosti in iznajdljivosti tatov ostane brez opreme. Ker smuči v hotel ali okrepčevalnico ne smo nesti. prepričan pa je. da jih v petih minutah ne more zmanjkati, jih brezbrižno nasloni na steno in odide na kosilo. Ko se vrne, smuči ni več. Naj-jih brezglavo išče in se pri tem tolaži, da jih je morda pustil kje drugje. Potem tatvino prijavi. Če pozna karakteristike svojih smuči, je rećja verjetnost, da jih dobi nazaj. Če ne. jih bo verjetno znova moral I ipiti Do takih pripetljajev je v minulih zimah pogosto prihajalo. Izpred hotelov in bifejev na smučiščih, neredko celo iz domače drvarnice ali kifti, je množično izginjala smučarska oprema. Okradom lastniki so »tem zaupljivo prepustili iskanje miličnikom, tem pa je delo povzro ojIo nemalo težav, ker lastniki večinoma ne poznajo osnovnih /nacil nosii svojih smuči: znamke, velikosti, registrske številke", celo bat ve... I^ini so se zaradi tega zatekli k prvemu varnost nema u krepit. Lastnikom smuči so razdelili takoimenovane pomnilne lističe, kamni; - lih ko \ pisali vse naj važnejši' podatke. Milum kom je lo s u ei olajša iskanje ukradene smuč.irske opreme, lastniki pa se vedno niso bili ■jI m. Lelos s«- jim nudi zanesljivejši varuh . ki je rezultat prevVttliv no i po f/tivanja organov za notranje zadeve in pmiA apileov rrpreme.' V trgovinah s športno opremo sta namreč na prodaj klinca-, nit a in iMiostna ver i«;a (ali vrv ica), s katerima bo smučar lahko sVfije snim i pfikk*nt| na kovinsko ali I o se no stojalo I). i začetka se/one bodo ob ho '••lih m /iciin u 11 postav ili dri ig< ive. tako da bo m« k v a t no shranili klen jene srnin i Če bo koj.;;i mamila tuja smučarska oprema, bo oh ključ a\ ni« i l«' :*■< ures.i kil nakane. Zato naj smučarjem nikar ne bo al 020 dnini ie\ za ključavnico, ki ho varovalu dragocene snu u i. Ti .t un. ki bodo so naprej vnemarno pusici h opi ento bi o/ nadzorstva in kljuca, ko hudi skočili k« oeok, pa Kajpak in mogoče /a vo financirano iz',dela obveznega /varovanja. Tudi v Kranju upajo, da so to da urediti in da bo preventiva v prihodnje deležna večje finančne pomoči. •>* I). Z. Zlebir GORENJSKA NOČNA KRONIKA NEDOSTOJNO PRENOČIŠČE \dmesto da bi V recepciji plačal sobo in mirno prespal noč v sobi. se je možakar odločil za cenejšo varianto. V hotelu Crcinu se je zatekel v stranišče in kanil tam prespali, čeprav je bil prostorček malce tesen, je vanj zavlekel tudi osebno prtljago. Ko so ga v intimnem kotičku našli miličniki, so mu ponudili drugo, d o stojn ejše prenočišče. ZASTONJSKA OZIMNICA Neki I.očan očitno namera ra vso zimo nutepavati zelje. Z ozimnico se oskrbuje kar na njivah vZmincu, mimo katerih hodi na delo. Ker pa kmetje nc morejo dajati brez plačila, so ga ondan prijavili. AKTIVNA KIJUB POZNIM LETOM Ženska častitljive starosti (žal za vedenje ne moremo trditi istega) se ga je zadnjič pri Petelinu na Bledu pošteno nalezla. Alkohol jo je spodbudil k ruzgrajanju. zaradi česar se je monla res počutila nekaj let mlajša, vendar je s tem motila ostale goste. Da jih ne bi več. so jo miličniki rn nekaj ur priprli. PREGANJA GA MAFIJA Ves zadihan je zadnjič Jeseničan pritekel na milico, češ da ga zasleduje mafija. \'eznanci so ga namreč skušali zvabiti v klet neke stolpnice, ker naj bi tam imeli voljno mlado dekle. Jeseničan pa ni bil kaj prida navdušen za sumljivo družbo in jo je ucvrl. Malo je bil tudi v rožicah, tako da so bili miličniki v dvomih, ali nc c/rc le za prehujno domišljijo. RAZBIL TELEFON Xcki objestnež, ki ni znal sprostiti odvečne energije, se je :a*< ijilu pa se je prijav ilo :'44 kandidatov. Vol i k problem pri re sev.miu sranov aniskih pi;ohie rt lov aposienih predstavlja ptlu i lo lastne udele/he. V ilov ot ih uesei :h ImU» o jt'g»l lota s.. temeljne orgupi/ n iji iit d> lovne skupnosti in,' skupne di si iplinsko komisijo /ele/ar ne v lo :m h>l zahtevkov za disciplinski 4 piistopek rvmesija je i tekla 1|MI oki epi iv. med njuni je bilo .'Mu te/jib m 9(1 la/.jih. I > S blago. Medtem ko so pred desetimi leti tihotapci prekupčevali z avtomobili, urami, rezervnimi deli in podobnim, je zdaj na prvem mestu kava. Seveda je treba ločiti med malimi tihotapci, ki kdaj (pa kdaj skrivoma peljejo prek meje nekaj kilogramov kave in od njene preprodaje romajo kdove kakšnega dobička, tei med onimi, ki imajo v vozilih pose: ej za tihotapljenje prirejene bunkerje, v katere gre po Več sto kilogram.' ka ve. Slednji običajno tiho; - ■ ga blaga ne prevažajo na SVOJO pest, temveč so le člen v organiziran vel i gi. ki jugoslovansko črno bor. ■ Oskrbuje s kavo. Medtem ko ,mal ' ribe' prepuščamo v obravnavo pbstaj&itl milice, se j. velikopoteznimi kriminalci ukvarjamo kriminalist. Šibki člen v verigi je težko odkrit n zlomiti. Nedavno smo zalotili prevoznika, ki je v Jugoslavijo pripeljal blizu 800 kilogramov kave v tovo iku. Dobili smo ga šele šestič. S 5 Kril kave, kolikor jo je prepeljal, njegova bratovščina zaslužila mi udo dinarjev. To ni edina kavna z\ <. ki smo jo i/sledili.« * Kava je torej riajp«ivlačnej • 'iho-tapsko blago, saj je prekalj« m tihotapcem ni težko skrivoma .epe ljati prek meje. njihovo tveganje pa je na jugoslovanskem trgu večkrat preplačano. Pomanjkanje domače kave in velikansko povpraševanje preprodajalci izdatno izkoriščajo Najhvaležnejši trg so južnejše republike, kjer najteže legalno pridejo do vsakdanje kave. Poleg kave gredo zadnje čase dobro v denar tudi razni izdelki akustične tehnike, avtomobilski rezervni deli in mnogi drobni izdelki, k: zavzamejo malo prostora in veh; stanejo. Kot nam kažejo uvodni trije primeri, velika tovrstnih kaznivih dejanj /agresijo tujci, ki so skrivoma povezani Z našimi prekupčevalci. Množično se s tihotapstvom in nedovoljeno trgovino ukvarjajo naši zdomci, ki so v tujini začasno prija vijem kot nezaposleni, imajo status. obenem pa čisto dobro živijo / nedovoljeno trgovino. Ko bi jim odmerjati strožje kazni, bi tihotapsko /lo ver jetno kmalu zatrli. Gorenjska ni najboljše tihotapsko ir/isce. jo pa zanimiva zaradi števil nih in tudi obremenjenih mejnih prehodov, kar gre tihotapcem ne dvorano tia roke Prek cestnih mej nih prehodov gre največ tihotapcev. veliko tov, st nega'blaga odkrije.r. o. di v avtobus;)), kjer to/k<-> odkrijejo krivca Tudi na vlakih se rado najdi' itikogai snje blago. Tihotapslv a je v sako le'o v ei . mno/ijo se organi.m ani tihotapski kanali, drobni sveti je i'smVidne 'en pojav. (»Siiejse la/niere ua p-d i o( ju to v i st». kriminala pa so spod budile tudi /aejo budnostajbmejnih delavcev. Tudi /ar.nli skrbnejšega nad/ora meje >o ste hke odkritih kaznivih dejanj tihotapstva m nedd voljene trgovine vsako leto večje I) Z Žlebu O LAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI »VAŠA HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN VAŠE ZDRAVILO NAJ BO HRANA« aplf lt 1 - KRATEGUS za krepitev delovanja srca in ožil|a za uravnavanje Krvnega pntiska aplf It" 2 - TIMIJAN: za lažje izkasljevanie omilitev hnpavosti kašlja oronhitisa m oslovskega kašlia aplf It* 3 - VALERIJ AN A: za blažitev nespečnosti nemirnosti razdrazl|ivosti m drugih neprijetnih duševnih stani aplf It' * - FRANGULA: za preprečevanje m odpravl|an|e zaprtia aplf It" 5 - EHINACIJA: za spodbujanie telesne m duševne aktivnosti ugodno deluie pri menstruacijskih m klimaktenjskih težavah povečuie odpornost proti posledicam obsevalne terapije ODLIČNA KOMBINACIJA Z MEDOM, DRUGIMI ČEBELJIMI PRIDELKI IN DODATKOM ZDRAVILNIH ZELIŠČ. Medexove proizvode lahko kupite v Gorenjskih lekarnah in večjih samopostrežbah! -__to jfc medex nama J) Ljubljana, Škofja Loka, Cerkno, Kočevje, C Ravne, Žalec, Leveč, Titovo Velenje, Slo venj Gradec DAN PROIZVAJALCEV Mdrcator MKRCATOR - KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA »SORA« p. o. ŽIRI Razpisna komisija, zadolženu za razpis prostih del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE KOMERCIALE Kandidat mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — da ima srednjo šolo ekonomske ah komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — znanje tujega jezika. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov Mercator < — Kmetijsko gozdarska zadruga »Sora« p. o. Žiri, Trg osvoboditve 1. Priloga naj vsebuje: — življenjepis — opis dosedanjih zaposlitev — dokazilo o izpolnjevanju pogojev j^uiadl<,aU b0m° ° iZblH obvesU,i v sdneh l>0 sklepu samoupravnega or- DELFIN Kranj Tel. 21-626 vas vabi na ribje specialitete kombivak lip bled Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in nalogo 1. KV MIZARJA - 4 delavci Pogoji; KV mižat m B mesecev delovnih izkušenj 2. KV PLESKARJA Pogoji — KV pleskar X KV LLKKTRIKARJA Pogoji' — KV eloktrikar Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov LIP Bled, TO Lesna predelava Rečica, Rečisku bi a. GLAS ČP GLAS KRANJ Upravni odbor razpisuje prosta dela in opravila REPROEOTOGRAFA s poskusnim deloin (i mesecev. Pogoj: uspešno končana grafična šola Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Pismene prijave z dokazili pošljite na naslov: ČP Glas Kranj. Moša Pijade l/HI za upravni odbor — razpis. OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR prodaja opeko skok 6/1 M — 200 dim. 290 x 190 x 190 tudi na področju Gorenjske po konkurenčni ceni na prodajnih mestih: KOGP KRANJ, TOZD OPEKARNE in TP MURKA - poslovalnica ŽELEZNINA LESCE. r DOBAVA OPEKE TAKOJ! OSNOVNA ŠOLA LUCIJ AN SLIJAK KRANJ Komisija /a delo«, m razmer |a objavlja prosta d« •ki m na loge SNAŽILKI. na centralni šoli, z; i nedolo- čen čas > polnim < Iclovuim časom. V< ,Uip dela 1. 12. 1! IR4; Prija\e post ji ti' \ S dneh. nova stara cena cena JATA ZALOG GLOBOKO ZMRZNJENE KOKOŠI UGODNO 185.00 \ MARKETING LJUBLJANA ^teferoni ostri 720 gr kompot višnja 720 gr 30 % popusta 144,10 100.00 30 % popusta 116.10 81.00 kompot marelica 1/1 30 % popusta 124,90 87.00 PIONIR SUBOTICA sladko srce 400 gr 30 % popusta 85,60 59.90 kan-kan 35 g 30 % popusta 15,37 10.70 p. mešavina 200 gr 3C % popusta 43,44 30.40 jubilejni desert 50 gr 30 % popusta 23,22 16.20 29. NOVEMBER SUBOTICA čajna klobasa 30 % popusta 669,22 484.20 jetrna pašteta J 50 gr 30 % popusta 29,06 21.60 mesni narezek 200 gr 30 % popusta 84,07 61.20 JATA ZALOG globoko zmrznjene kokoši 245.00 185.00 EMO CELJE grt. posode Robert (3 del.) ILIRIJA-VEDROG LJUBLJANA termoband 10/4 ĆATEKS ČAKOVEC grt. predpasnik, rokavica, krpica torbe laguna — lanene torbice za gospodinjo — lanene kuhinjske krpe ll/a kv. grt. predpasnikov ll/a kv. 3 kom GUMA GROSUPLJE termoforji III kv. 3 I FEROMOTO MARIBOR fema krpa 3/1 tema krpa 2/1 fema krpe 3/1 lak za lase. 200 gr UVOZ IZ ČSSR TIK KOBARID igle. pletilke, tulci, košarice orodje, grt. izvijači, žage, ... ZALOŽBE KASET IN PLOŠČ plošče LP plošče Male kasete STANDARD NOVI SAD športne torbe — plastif platno STEKLARNA HRASTNIK kozarci 0.03: 0,05; 0.1: 0,2 I ZLATA VRŠAC otroški puloverji 2— 12 let SLOGA KRALJEVO otroške hlače žamet 6—16 let SVILANIT KAMNIK žensfce volnene rute ll/a kv INTERPLET BRČKO IN TRIKO SRBAC žensko, moško, otroško perilo ll/a kv INTERPLET BRČKO otroške hlačne nogavice 4- 12 let li/a kv. otroške nogavice ll/a kv. otroške jersv srajčke 2—14 !et ll/a kv ELAN BEGUNJE otroške trenirke joggtng 6—16 let UGODNO otroške trenirke klasične 6—16 lel UGODNO VIS VARAŽDIN ženske spalne srajce vezene II a UGODNO ASSTIBO ŠTIP in EDINSTVO TETOVO ' Moške srajce TOVARNA NOGAVIC POLZELA artikel 852 hlačne nogavice I. artikel 852 hlačne nogavice II. artikel 750 otroške hula hop artikel 024 moške nogavice 30 % popusta 3.578.65 2.505.05 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO 498,10 UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO UGODNO 20.75 598,70 288.50 254 20 od 104,59>do 113,12 . • 354.95 236.00 71,40 78.00 65.00 49,00 278.00 20 % popusta 15 % popusta 100,00 25.00 100 00 od 803,04 do 1.243,99 od 12.89 do 51,75 450.00 od 1.750 do 1 850.00 236.00 20 do 30 % popusta 20 % popusta 20 % popusta 20 % popusta od 1.600 do 2.200 od 1.838 do 2 480 od 1.113 do 1.155 Cene ugodne od 1.089.00 do 1.662 54 20 °/c popusta 150.00 120 00 120.00 36.00 125.00 100 00 102.00 81 60 TOVARNA NOGAVIC »BOSNA« -- BOSANSKI BROD moške nogavice .n TOVARNA NOGAVIC »KLJUČ« SARAJEVO otroške nogavice - 20 JOSIP KRAŠ ZAGREB Alpi lešnik krem. proizv. 100 gr Alpi mlečni krem. proizv. 100 gr. Alpi kakao plošča 100 gr. Alpi riževa plošča 100 gr. . Alpi riževe palčke 25 gr SINTEX SENTA ŽENSKE BLUZE - FLANELA TRIKON KOČEVJE otroške hlače jeans 5 - 16 let. II kv otroške hlače žamet 2-8 let. II. kv otroške hlače jersy 2 — 6 let. otroške h'ače flanela 5- 16 let ^ GORAZD TRAVNIK ženski usnjeni škornji . in III kvaliteta popusta 20 % popusta 63.75 51 00 20 % popusta 46.02 36.90 20 % popusta 50,00 40 00 20 /' popusta 45.00 36 00 20 % popusta 13.80 11.00 UGODNO 883 42 30 \ , popusta 40 * popusta UGODNO od 910.00 do 1 260.00 UGODNO od 1 440.00 do 1 860 00 UGODNO 2 861.35 16. 11. 1984 UGODEN NAKUP «■ 13. NOVEMBRA 1984 OGLASI, OBJAVE 9. STRAN OLA8 mm <©.;«.. ^,«n«iot*>. j *' a i h •»J« MMIKU« IlmillPrtOA OtLA OČESNA OPTIKA MARIBOR AMdCfv* t iFi.eroN zim OPTIČNI SERVIS Kranj — JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OČAL na recept ali brez, bogata izbira okvirov in sončnih očal Pregled vida »ponedeljek, torek, sreda Od 14.—15. ure v ORDINACIJI V SERVISU Delovni čas od 8. do 18. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon: 22-196 Priporoča se OČESNA OPTIKA MARIBOR! J ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 110 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH ta KOTO Koteks tobus in zbiralnica kmetijskih zadrug KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE K KAN. i n. soi. o. Mirku Vati nov a 1, Kranj TOZD OBRT b. o. Objavlja prosta delu in naloge - KV SLIKOPI.ESKARJA - 4 delavci _ KV TAPETNIKA — 2 delavca - KV PEČARJA— 2 delavca Pogoji: — poklicna šola u strežne stroke ter eno leto delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece TOZD OPEKARNE b. o. Objavlja prosta dela in naloge - VOZNIKA BULDOŽERJA - VZDRŽEVALCA GRADBENIH OBJEKTOV IN NAPRAV _ ČUVAJA — 2 delavca Pogoji: — za buldožerista se zahteva izpit za strojnika TGM ter eno leto delovnih izkušenj, za vzdrževalca gradbenih objektov in naprav se zahteva poklicna šola gradbene stroke (zidar ali tesar), za čuvaja pa končana osnovna šola. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati za vsa zgoraj navedena dela in naloge naj pošljejo vloge na naalov KOGP Kranj, Mirka Vadnova 1, Kranj, ter ustrezno TOZD. Rok prilive je 8 dni od dneva objave. —— zavarovalna skupnost triglav 1. Razpisna komisija pri Izvršilnem odboru zbora delegatov skupnosti temeljnih rizičnih skupnosti razpisuje prosta dela in naloge v delovni skupnosti VODENJE ODDELKA ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV IN OPRAVLJANJE DEL IN NALOG ORGANIZACIJE OBDELAVE PODATKOV na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti popravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo organizacij-sko računalniške smeri. da pasivno obvlada angleški jezik, m da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva družbeni dogovor o kadrov ski politiki občine Kranj 2. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti objavlja naslednja prosta dela in naloge ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ NA OBMOČJU MESTA KRANJ Delovno razmerje bo sklenjeno za polni delovni čas In za nedoločen cas s poskusno dobo do 60dni. /aOpravljanje teh del in nalog mora delavec poleg splošnih pobojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima popolno srednjo šolo oziroma najmanj poklicno šolo, - da ima 2 leti delovnih izkušenj, - odsluženi vojaški rok (moški), - veselje do terenskega dela in delo z ljudmi Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj svoje vloge s pismenimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naslovijo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj, sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Oldham-ska2, za dela in naloge pod L v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Objav ni rok poteče S. dan po objavi. Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni najkasneje v 1*0 dneh po opravljeni izbiri. /arče/anje z energijo T IMOS SO P TRŽIČ Komisija za delovna razmerju delovne organizacije na podlagi določil pravilnika o delovnih razmerjih, objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA v delovni enoti Arhitekt biro Kranj za nedoločen čas. Pogoji: — da ima srednjo strokovno izobrazbo uprav no-admini-strativne ali ekonomske sme ri, — da ima 2 leti delovnih izkušenj, — da ima zadovoljivo znanje strojepisja. Kandidati naj pismene prijave posredujejo komisiji za delovna razmerja v roku 15 dni po objavi na 'naslov Splošno gradbeno podjetje Tržio, Blejska ulica 8. Pred izbiro kandidata bo opravljen prtiiku* znanja iz strojepisja. Rok za zasedbo del in nalog je 7.1. 1985. KMETIJSKA ZADRUGA p. o. ŠKOFJA LOKA Objavlja sledeča dela in naloge: 1. 3 av tomehanikov 2. avtoelektričarja 3. spremljevalca voznika mleka iz Poljanske doline 4. molznega kontrolorja za področje združenih enot Škofja Loka in Log POGOJI: Pod 1. KV avtomehanik, Pod 2. KV avtoelektričar. Pod 3. NK delavec, Pod 4. NK delavec. Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja loka, 8 dni po objavi oglasa. OBRTNA ZADRUGA PREVOZNIK GORENJSKE Naklo p. o., Cvetlična 10 Po sklepu zadružnega sveta objavlja prosta dela in naloge PROMETNIKA POSLOVNE ENOTE JESENICE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo srednješolsko izobrazbo prometne, ekonomsko ali komercialne smeri. — 2 leti delovnih izkušenj. Posebni pogoji: — komunikativnost — pretežno delo z ljudmi, — znanje strojepisja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusno dobo tro h mesecev. Kandidati naj pošljejo svoje prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v ,{ dneh po objavi na naslov; Obrtna zadruga Pre« ske Na ki. voznik Gorenj Cvetlična 10. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni \ 30 dneh po izbiri. ZADRI ZNA HRANU NO KREDI I NA SLI ZB \. ŠKOFJA LOK \ ail> Vi pi 'd lagi sk lopa dhoi, dne 11», ll» NATEČAJ /a /hiranje prošenj /a investicijske kredite za loto 1 !>S.">. ki jih ho /IIKS odobravala proizvodnim skupnostim iII /dru/enim kmetom, t namenom usmeriti, moderni/ii al i in povečati kmetijsko proizvodnjo. Natec aj velja tudi za zbiranje p:<>senj za kredite /.. investicijsko vlaganje > kmečki turizem! Pojasnilo lahko dobite pri Vodju posamc/ne /adru/nr enoje ter pri pospe sevalni in hranilno kreditni slu/hi Prešine s prilogojifi spi'< jeinu Kmetijska pospeševalna služba Kmetijske Zadruge Skofj'tf" lioka. do !•"> 12. imA za kmečki turizem pa dO 31. I. 198.1 Istočasno pa obveščamo vse varčevalce Zadružne HKS Skorja Loka. da lahko vršijo \se hranilniškc posle na vseh ZE, se /lasti pa na blagajnah Škofja Loka. Trata. Cešnjica. Gorenja vas. DO GORENJSKA PREDILNICA SKOPJA LOKA n. sol. 0.1 Kidričeva c. 75 razpisuje piosta dela in naloge VODJE FINANČNO-RAClJNOVODSKE SLUŽBE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smen. — da ima 4 do 5 let delov nih izkušenj na sličnih nalogah in opravilih. — da poleg splošnih pogOJCV izpolnjuje pogoje iz dogovora o kadrovki politiki v občini -Škofja Loka. Kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite1 v 15dneh pO objavi na naslov: Kadrovsko služba Gorenjsko predilnice Škofja Loka. Kidričeva 75. Prijavljene kandidate bomo obvestili 0 izbiri v JO dneh po preteku roka /a sprejemanje prijav. B TEKSTILINDUS MM^l Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Razglasa prosio delo oziroma nalogo vDS Skupne slu/b ■ OPRAVLJANJE ČUVAJSKIH POSLOV kadrovski sektor Pogoji: -- da ima kandidat dovršenih 8 razredov osnovne šole in da je umsko in fizično sposoben za opravljanje vratar sko čuvajske službe, — da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ali za naklepno kaznivo dejanje zoper uradno dolžnost ali za kakršno koli drugo dejanje storjeno iz koristoljubja, — da izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za dovoljenje in posest ter nošenje orožja, — da je odslužil vojaški rok, — poskusno delo dva meseca. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v roku 8 dni od dneva objave. Elektromontažna delovna i rgani/acija ELMONT BLED Objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za prod,! jo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Kombi Zastava 430 K, leto izdelave 1077, nevozen, neregistriran, izklicna cena 15.000 din 2. Kombi Zastava lik') K, leto izdelave 1979. nevozen, neregistriran., izklicna cena «0.000 din J. Kombi Zastava 435 K, leto izdelave I97K, nevozen, neregistriran izklicna cena JO.000 din 4. Osebni avto It 1 TI. Speeial. leto izdelave 1977. vozen, registriran izklicna cena 80.000 din V ceni ni vračunan prometni davek. Javna prodaja bo v soboto, 17. 11 od .10. ure dalje v Spodnjih Gorjah 3 a. Ogled je mogoč od R. do 10. ure na parkirišču F.lmont Bled, Spodnje (loi je '.) a. ' Kupci oziroma interesenti morajo položiti kavcijo v visini 10.odstotki izklicne cene na dar javne prodaje qo 1(1 ure v pisarni elektromonia/e \ Spodnjih Gorjah 3 a In javno prodajo naslednjega materiala: — kabel čevlji, ozemlji t vene objemke, razna stikala, vtičnice, transformatorji, (za britje, signalni) el.grelci, rešetke, termostati, prirobnice, po krovi, vetrnice, elektroinstalacijski material za talno izolacijo, razne ;j gnalne žarnice, telefonski kabel, košarice MSK 5, oprema za požaru varstvo (podnožja za javljalce požara itd.) prespan 0,1 mm. releji, met il m instrumenti (A metri. V metri), stikalo VSV 000 A, števci elektrii ne energije, F1D stikala, tipkala, registrirnik Iskra za evidentiranje delov nega časa, razne svetilke, reflektorji in pribor, st,arterji, varovalni elementi in pribor, katran, razna kolesa, nasadila, zapahi kljuke, razni i 1 duki.oi ji. Kupci oziroma interesenti si lahko ves ta material ogledajo 17. II. 108» Q<| 8. ure dalje v DO Flmont Bled. Spodnje Gorje 3 a. GLAS 10. STRAN NESREČE VOZNICA IZSILIIA PREDNOST Škofja Loka — 34-letna Romana Rltžič, ki je v soboto. 10. novembra, pripeljala / Jopice v Škofjo Loko, je v križišču pri Plevni izsilila prednost vozniku osebnega avtomobila Filipu Šmidu, staremu 35 let, iz Puštala V trčenju je bil hudo ranjen 31-letni Štefan Bergant, doma v Zgornji Lu-ši, sopotnik v Šmidovem avtomobilu. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO Šenčur — V križišču regionalne ceste Kranj — Mengeš—Voklo — Šenčur se je v soboto, 10. novembra, pripetila prometna nesreča, ker je voznik s stranske ceste izsibl prednost kolesarju. Voznik osebnega avtomobila 52-letni Janez Kalan iz Šenčurja je pripeljal iz Voklega, kolesar Vlado Benedič, star 43 let, iz Kranj, pa po prednostni regionalni cesti. Kolesar je trčil v avtomobil, padel in se huje ranil. V OVINKU GA JE ZANESLO Kranjska gora — V soboto, 10. novembra, je voznik osebnega avtomobila Drago Bene, star 28 let, na cesti v Kranjski gori, zbil pešca Jožeta Žerjava, starega 62 let, s Podbrega. Beneta je zaradi neprimerne hitrosti (sumijo tudi, da je bil vinjen) v ovinku zaneslo na levo stran ceste, kjer je hodil pešec. V nesreči je bil slednji huje ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. TRČENJE motoristov Gorenja vas — Ne da bi se prepri-,čal, če je cesta iz nasprotne strani prosta, je 14-letni motorist Janez An-dreuzi z Žirovskega vrha v petek, pri osnovni šoli v Gorenji vasi zavijal levo. Tedaj mu je nasproti prav tako na motornem kolesu pripeljal 29-le-tni Miro Mlakar iz Škofje Loke. Motorista sta trčila. MALI OGLASI, OBVESTILA TOREK. 13. NOVEMBRA m] o MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! POŽARI NEVARNA OTROŠKA IGRA Kranj — Prebivalci ulice Lojzeta Hrovata na Planini so v petek, 9. novembra, zapazili, da se iz zračnika zaklonišča ob parkirni garaži vije dim. Čeprav so tlenje v jašku takoj pogasili, je vendarle poškodovalo električno napeljavo in zaklonišče. Ogenj so zanetili otroci, ki so dan poprej odstranili zaščitno mrežo na zračniku in vanj nametali suho travo, dračje, lesne odpadke in nato zanetili ogenj. Škode je resda le za 12.000 dinarjev, otroška igra pa bi bila lahko tudi nevarnejša. Kranj, tel.: 21-626 vam nudi sveže in zamrznjene ribe Saua Umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA KRANJ INDUSTRIJA GUMIJEVIH, USNJENIH IN KEMIČNIH IZDELKOV N. O. SOL. O. Kadrovski sektor objavlja prosto delovno nalogo v tozdu GUMENO TEHNIČNI IZDELKI DE - PREVLEKA VALJEV STRUŽENJE IN BRUŠENJE VALJEV IN KOLES 4 delavce Pogoj: - zaključena poklicna šola kovinarske stroke (za strugarja ali bru-silca) z zaželenimi delovnimi izkušnjami, — odslužen vojaški rok, — primerne psihološke in zdravstvene sposobnosti. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Škofjeloška 6. Za dodatna pojasnila nas pokličite na tel. štev. 25-461, int. 377. gorenjski tisk Požarna varnost v stanovanjskih blokih Kranj — Komisija za požarno var nost s štabom civilne zaščite v kraje vni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini bo v četi tek, 15. novembra, v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti pripravila zanimivo predavanje s filmom o možnostih požarov v stanovanjskih blokih. Na predavanje vabijo vse krajane, še posebej pa predsednike hišnih svetov in vodje enot civilne zaščite v blokih ter njihove namestnike. Pokazali bodo uporabljanje gasilskih aparatov. Predavanje bo ob 16. uri v dvorani Gasilsko-reševalne službe (pri Zavarovalnici), predaval pa bo referent za požarno varnost pri Ga-silsko-reševalni službi Kranj Janez Klemenčič. A. Ž. Neroden korak v gorah Preddvor — Na oddelek milice v Preddvoru so v nedeljo, 11. novembra, sporočili, da se je pod Javorje-vim vrhom ponesrečila neka planinka. 54-letna Marija Belše iz Ljubljane, ki se je s skupino 40 planincev odpravila na Jakoba in Kališče, je pod vrhom nerodno stopila na korenino, padla in si zlomila golen. Člani kranjske gorske reševalne službe iz Kranja so ji z akijem pomagali v dolino, nato pa so jo prepeljali v Klinični center. MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM Prodam 2 2 in 7 ledno' Prodam 004/21-777 Prodam BIKCA, simentaku sati Sp. Duplje ,;~ CEMENT. Tešete GRAMOFON iskru H ZGOREL TELEVIZOR Kranj — V četrtek, 8. novembra, je Francka Lamovšek iz Kranja nameravala večer prebiti pred televizorjem. Kot kaže, ji ni bilo dano, saj se je iz aparata nenadoma začelo sumljivo kaditi, tako da je Lamov-škova nemudoma potegnila kabel iz vtičnice. Televizor je kljub temu po gorel, z njim pa še zavesa, kotni element in del lesenega stenskega opaža. Škoda znaša blizu 100.000 dinarjev. OGENJ ZAUSTAVIL PROIZVODNJO Kranj — V kranjskem Tekstilin-dusu, so morali v četrtek, 8. novembra, kar za tri Ure zaustaviti stroje v Tkalnici, ker je začelo goreti v kanalih klimatskih naprav. Vnel se je prah in bomažni odpadki, ker so se menda pregrele neonske svetilke, nameščene tik pod pločevinastim kanalom klimatskih naprav. Ker so požar takoj pogasili tovarniški in poklicni glasilci, ni bilo večje gmotne škode, razen kar je je nastalo zaradi zastoja v proizvodnji. D. Ž. Prodam od 25 do 180 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart 13679 Prodam 20 do 180 k« težke PRAŠIČE, primerne za rejo ali zakol. Stano-nik. Log 9, škofja Loka 13826 Prodam delovnega KONJA in KOBILO, brejo 6 mesecev, primerno za šport in kmečka dela. Janez Pipan, Luže 19, Šenčur 13827 Prodam 2 meseca stare rjave JAR-KICE. Stanonik. Log 9. Škofja Loka 14219 Kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in RADIO-KASETOFON hitachi, stereo — mono, prodam. Pavlovič, Oldham-ska 1. Kranj 14232 Prodam 14 mesecev staro TELICO, dobro za pleme. Mohorič, Zabrekve 9, Selca 14253 Prodam TELETA za nadaljnjo rejo. Informacije: Haine, Stara cesta 2, Škofja Loka 14254 Prodam skoraj novo termoakumula-cijsko PEČ, dobro ohranjeno kopalno KAD, dolžine 1,80 m in kombiniran BOJLER (drva, elektrika). Janko Zi-herl, Sv. Duh 12, Škofja Loka 14255 no. MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI Q7 ANOOLiBK MOKO KRANJ. VU rti RV SI«. Alojzij Erzar, Sp. Brnik 87 1« Prodam rabljen PRALNI STROJ p renje. Monika Humer, Mlakarjeva C Šenčur Prodam 13 m' LADIJSKEGA PODA Telefon 70-211 Prodam teden starega TELETA 1 ZIMSKA JABOLKA. Papler, Vrbe? 14, Radovljica MR Prodam horizontalno tračno ŽAGC za razrez hlodovine. Telefon 55-026 m Prodam 7 tednov stare PUJSKI. Dc-lenc, Sopotnica 15, Škofja Loka ltft Prodam približno 60 m' noveg3.e* novega - KLASIČNEGA PARKIH 10 % ceneje kot v trgovini. T«tefc» 064/77-876 popoldan 4->N Prodam črnobel TELEVIZOR ptfK-rama. Telefon 28-898 MM Prodam 20 do 25 kg težke PUJSKI in 150 do 200 kg težka BIKCA. Zg.Upnica 10, tel. 064/74-804 popoldan 14W Globok OTROŠKI VOZIČEK ::::.-na, prodam za 4.000 din. Telefon - Škofja Loka 14T! Prodam HIDROFOR z motorje* Sušnik, Meja 1, Mavčiče, tel.40-100 14» Prodam VOLA, ki je vajen vožnje Anton Meglic, Dolina 17. Tržič Prodam »furmanskega« KONJA. Jt šače 13, Kamna gorica MM Prodam barvni TELEVIZOR gmr dig, 56 cm. Roman Rodman, Rodi« 8/A, Žirovnica Prodam salonitne PLOŠČE, pet pol valne in betonsko OPEKO, dirne? zije 20x40. Telefon 21-418 Ml Prodam brejo TELICO. Dovje f Mojstrana Prodam dve KRAVI. Janez Burji Bohinjska Bela 83 14» Prodam 4 m S KAJ A (drap) in 4 kos GOBE. Sp. Gorje 36 14jr Prodam dva rjava temnopaljer* kratkodlaka JAZBEČARJA, stara \ meseca, odličnih staršev. Andrej Tav čar. Nova ulica 6, Koroška Bela, Je* niče 142j{ Poceni prodam 28 m1, še zapakirane ga LAMELNEGA PARKETA ter Utf VALNIK in ŠKOLJKO, čokoladne barve, novo. Milena Šmit, tel. 89-023 od" do 14. ure 14» Prodam STIKALNO URO. Telet« 49-046 14» Prodam večjo količino DRV. Dost* vim lahko na dom. Voglje 86, Šenčur MM Prodam večjo količino REPE za b mo ali za kisanje. Visoko 24 14JK Prodam NAKLADAČ cat 920, letnik 1974, cena po dogovoru. Telefon 064/23-650 (Vidovič) po 19. uri HSS Prodam malo rabljeno ZAMRZOVALNO OMARO, 210-litrsko. Prede* lje 150 14» Prodam dve TELIČKI, stari 10 dre Andrej Jeraj, Vodice 73 Prodam GRAMOFON iskra HIT. gerard. Rajko Zdravkovič, Planina & Kranj lf» Ugodno prodam P ŽICO 2,5 in 1.5 te: nov zapakiran ŠTEDILNIK kupperc buseh, rjave barve.-Telefon 5O4MIP0 14. uri Zimska, neškropljena JABOLK^ prodam. Poličar, Sp. Otok 2. Radovlii« HW Prodam nov REGAL »Eva«. u vno sobo, 10 % ceneje, lahko na kred Telefon 47-689 VOZILA LADO 1300 S, letnik 1982. lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 234M 141« Prodam ZASTAVO 750 SC. 1979. Demšar, Trnje 22. tel. 645-280, h lezniki 13844 Ugodno prodam ZASTAVO 101. ^ tnik 1978 in ZASTAVO 750 LE. letnik 1982, obe dobro ohranjeni. Ogled n* žen v nedeljo v popoldanske:-- čas;. Krmelj, Selca 113 101 Ugodno prodam VW SCIROCCO S letnik 1978. Telefon 60-664 od 9 k 13. ure 14* Ugodno prodam FIAT 125 MjA 1977. Zgoša 38 MJK Prodam ZASTAVO 750. letnik ing) IR motorjem, registrirano do oktobra 1985. Šenčur, Pipanova 66 14.'* Prodam ŠKODO 110 SL, za 5 SI: UTO za psa in PEČ trika, 35.000 kcd Bistrica 12, tel. 50-551 - Tržit1 1431 Prodam LADO 1600. letnik 1979 Ogled v sredo, četrtek in petek Tele fon 064/22-004 142tt Prodam R-16, karamboliran. letnik 1971 in PEUGEOT 204, za dele. Telefor 49-114 MM R-4 TLS, letnik julij 1983, ugodno prodam. Pot v Bitnje 16, Kran.i 1 IJtX Prodam ZASTAVO 101 L, letnik 1976, registrirano do avgusta 1985, ii 10 SM. Telefon 064/47-147 UM T TOREK. 13. NOVEMBRA 1984 MALI OGLASI. OSMRTNICE 11. STRAN GLAS KOMBI /.\SI U A l.Hiii i K. leunk 1176. 7P.0OU km. ncnviMi u .m. ni'\o-ari. prodamo Smučarski klub Hado djku. Gorenjska 20. tel 7.r>-107 vsak ran od 8 do 14. uro Cona "> SM 14302 Frodam avto ZASTAVA Tf»n. letnik ;U72. rcgistnrun do 1.11. 1 !»}$">. Milu Ikilek..Alpsku I. Bled 1-}.'(<>:! ZASTAVO 101. letnik l<»7i), poskodo jno prednje podvo/je. ugodno pro djm Informacij*.' po tel. IH»i fiaii n2I — ■: 12 - VVrčič. v četrtek. lr» II od II do 12. ure ]4.J04 Prodam GARA/UKANO ZASTAVO "i) letnik l97o\ / vgrajenim stereo ka tetofonom in radiom Ogled vsak dan ■A 15 do 17. ure. Telefon 004 74-649 -Triglavska 49. Radovljico 14305 Prodam FORD 15 MXL, / novim mo n, okroglo otroško stajico in zelo *p pleten OTROŠKI VOZIČEK Ogled k23 II. 1084. Naslov v oglasnem oddelku. 14300 Prodam GOLFA JGL. letnik 1981. Bdfenel. Pristavu 2/A. Tržič 14307 Prodam ZASTAVO 101. letnik 107«. celo obnovljeno, prevoženih 60.000 km. rano do 16. 12. 1984, cena SM Halid Rošič. Finžgarjova 8/A. 14308 Prodam R-4 TLS. letnik 1983. Gro-v.v-k, Planina 33, Kran) od 15. do 19. . 14309 Zj VW \2(M\ prodam motor /. menjal-utom. Ogled vsak dan popoldan. Jože Hafner, Lom 3. Tržič 14310 vodarn BMW 518. letnik 1979. ali za--y',am za manjši avtu / doplačilom. Ofled popoldan. Jenko, Spodnji Otok 0 Radovljica 14085 hodam SIMCO 1000 LS za dele. Ogled od 15. ure dalje Vasca 5 pri Cer- 14330 STANOVANJA Družbeno enosobno STANOVANJI., zamenjam za večje, lahko tudi brc/ teatralne. Naslov v oglasnem oddelku. 14311 V najem vzamem GARSONJERO, po možnosti v Kranju, za dobo 2 do 3 ki Telefon 28-898 14312 Mati z otrokom išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Ponudbe pošljite na naslov Kocijančič, Stritar jo- I '. Kranj. POSESTI Kupirn ZAZIDLJIVO PARCELO okolici Kranja. Ponudbe Pod: 2000 m 14313 Kupim ZAZIDIJIVO PARCELO na Bledu ali bližnji okolici. Ponudbe pod: Valuta 14314 1APOSLITVE xJakoj ali po dogovoru zaposlimo KV ^UARJA. KERN »ČEVLJAR-**»0f, Partizanska 5, Kranj, tel. ^25-852 14315 uposlimo dva PRODAJALCA za do-čas in enega za nedoločen čas. J*op dela takoj. KADINJAČA. v*nj, tel. 23-465 14316 Uposlimo DEI.AVCA, nealkoholika, **brizgalnem stroju, lahko je tudi po-Ukni gumar. Delo je dvoizmensko. «jz Ravnihar, Sp. Gorje 117, Zg. Gor- U311 NAJDENO Našel sem PONY KOLO, Trata-Veljavo. Dobi se — Kranj, Oldhamska 3 14318 IZGUBLJENO V Naklem je ušel KONJ rjaveč. Najditelj naj proti nagradi javi na naslov v *l««nem oddelku. 14329 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične, MARKI IX in vse vrste ZALUZIJ. naročite ŠPI 'i.R/EVIM, Gradnikova 9, Radovljica, '>■ 064/75-6 1 0. CENE SO KONKURENČNE! 13373 GRADITELJI! Kompletne načrte za dave, prizidave, delavnice, gospodarska poslopja, strojne lope, adaptacije, ipremembe tipskih načrtov, pridobitev lokacij, lahko naročite po tel. «1/322-502 1 3762 OSTALO I 'i■{•klicujem. k.h sem govoril pri gn stilnait i:i na porav. nalnem svetu Na klo. o Ktancu 1'istm. Podreber n. Na klu. Kdo Kibuik.ir. Na Kale 1. Naklo 14.tl'.» V centru Kranja v/.arnem v najem primeren prostor za PRODAJALNO. Naslov v oglasnem oddelku. 14331 I ';• 'k i u u l^te iii'i eNt:n ne iie-.ed« . ki •.«•111 jih l/tekla o Heleni [\( »lik j/ I5e gun.l 99, ter.se ji opiavicujeni Alojzija Kuiu i«. . Met;unir 9.'1 \ 1412'» Dobrim ljudem poda'iin t. lepih PSIČKOV (mesar.ih oviat jev). Posuvei 139, Podnart 14321 Iseem dopoldansko VAKSTVO /a II meseinega otroka. Lahko tudi na do mu. Ponudbe pod: Piedplac rlu 14122 ZAHVAIA Ob boleči izgubi ljubljenega možu, očeta, starega očeta, bruto m strica« MATEVŽA JANHARJA p. d. Anžetovega ata se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kolektivom ZD Kamnik. Merkutorju — TOZD Grmada. WO Kranj in Iskre IC Ljubljana, ki so sočustvovali z nami, izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom in govorniku KS za poslovilne besede, pevcem ter g /.upniku za pogrebno svečanost. VSI NJEGOVI Lahovče, 8. novembra 1984 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega sina. brat... bratranca, stricu m nečaka BOJANA ŠPAROVCA s Pristave 85/A, Tržič se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč v težkih trenutkih vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje. darovali toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, Posebno zahvalo smo dolžni sodelavcem Alpetoura Škofja Loka, še posebej Petru Kalanu, DO Integral Tržič, HPT TOZD Tkalnica, Peko Tržič TOZD Orodjarna, OO ZSMS Pristava, Ravne in Kovor za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Najlepša hvala godbi, pevcem za žalostinke, obema govornikoma za ganljive besede ob odprtem grobu in duhovščini za opravljen pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nepričakovani boleči izgubi naše drage žene, mamice, stare mame, tašče, sestre ir tete MARICE ČESEN šcetarke iz Sp. Brnika se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom iz soseske Na vrtovih, sorodnikom, zdravnikoma dr. Ka-linšku in dr. Hornanu iz Kliničnega centra v Ljubljani, ribičem PD Pša-to, Tadejinim sošolkam in sošolcem 2. b razreda Družboslovne jezikovne šole v Škofji Loki in njeni razredničarki, Obrtnemu združenju Kranj, pevcem za pesmi slovesa, obema govornikoma za lepe poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. Še posebej smo se dolžni zahvaliti vsem, ki ste sodelovali pri neumornem iskanju pogrešane, predvsem pa Vinku Dolinarju in potapljačem iz Bleda in Kranja. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠK ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Cvetko, sin Darko z ženo Štefi, hčerka .Darja z družino, hčerka Tadeja in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni smrti sina, brata, očeta in strica IGORJA KOKALJA se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu, ga tako množično spremili na zadnji poti in darovali cvetje in vence. Še posebej smo hvaležni sosedom, gasilcem, dupljanskim pevcem, kranjski godbi, govornikom za besede slovesa, kolektivu ČP Glas iz Kranja in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. VSI NJEGOVI Zg. Duplje, 10. novembra 1984 L ZAHVALA Minilo je tO let kar1 sta nas zapustila JANKO NOGRAŠEK in BRANE BREGAR Ob obletnici so zahvaljujemo njunim prijateljem in igralcem iz vrst RK Jelovice. RK Tiv.it in H K Savo za sodelovanje na vsakoletnem spominskem turnirju. Prav tako hvala vsem. ki so ju spominjate in obiskujete njun prerani grob. DRUŽINI NOGRAŠEK, BREGAR ——mii i mu iimu........mi«........■ t\\wmmmmmmm ZAHVALA Ob smrti mame, stare mame in tete ZOFIJE ŠTUR M roj. DEMŠAR se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem /a izraženo sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvala zdravstvenemu osebju ZD Železniki in DO Alplos. Posebna zahvala tudi g. župniku iz Sok m lep - pogrebni obrerL VSI N.FF.NI Rudno. Železniki. Roteče ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naših dragih MARIJE in STANISLAVA MIKLAVČIČA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in njunim sodelavcem DO Iskra in DO KOP Kranj, ki ste ju tako številno spremili na njuni zadnji poti. Iskrena hvala vsem za izrečena ustna ir: pisna sožulja. za to ple tolažilne besede in darovano cvetje. Nadalje se zahvaljujem pevcem za zapete žalostinke ob odp tem grobu in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: sin Vojko z družino in drugo sorodstvi> Domžale, 9. novembra 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedka VINKA LAHOVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, dr. Štularju; g. župniku z.a opravljen obred, pevcem, d?lovnim organizacijam SGP Gradbinec, Iskra in Sava Kranj, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga tako številno spremljali na zadnji poti. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi mi še ljubljene hčerke ■Pst *° J ALENKE i Mr RESMAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, mladi-■ ni, sošolkam, prijateljicam, pevcem iz Dupelj in g. župniku za opravljeni obred, za vsa izrečena sožalja, ter darovano cvetje in pomoč. Zahvaljujemo se tudi govornicam za lepe besede slovesa, kolektivom Merkur Kranj, Živila in tovarni Planika Kranj. Žalujoči vsi njeni iz: Dupelj, Begunj, Radovljice, Hraš, Roden in Kateč. Krajevna skupnost Bistrica ter in vsestranski razvoj Predsednik skupščine krajevne skupnosti Milan Ogris: Pred sedmimi leti je bila Bistrica še spalno naselje, danes pa je s sorazmerno razrešenimi' komunalnimi in drugimi vprašanji ena najbolje urejenih krajevnih skupnosti v občini. Ker pa je to zelo velika krajevna skupnost, nas tudi v prihodnje čaka Še dosti dela . . .« Bistrica pri Tržiču — Krajevna skupnost Bistricu si' razprostira na južnem in jugozahodnem delu tržiške občine. Sestavljajo jo stari dol vasi Bistrica! Spodnja Bistrica, Trajbah, osrednji del s stanovanjskimi bloki ob avtocesti, zaselek Ročevnica, Pavlino-va jasa in zaselek Loka. Pred vojno je bila Bistrica vas s približno 350 prebivale i. Razmerje med delavci in kmeti pa je bilo 40:00. Spadala je .pod občino Kovoft Danes kmetijskih obdelovalnih povrsfrVv krajevni skupnosti praktično ni več. »Od vseh 13 krajevnih skupnosti v trzišln občini je Bistrica nedvomno do življalk..'•najhitrejši razvoj.« pripoveduje predsednik skupščine krajevne skupnosti Milan Ogris. »Začelo se je z blokOTJSo stanovanjsko gradnjo naj-prej ^Starem delu vasi. Po izgradnji avtoefeOTigf,je blokovna gradnja ob njej hitra napredovala. Zaradi pospešene ^zasebnih stanovanjskih hiš so ova naselja Ročevnica, Loka, jasa; slednja je še v izgrad-je danes pozidanih okrog 90 gradbenih površin v kraje O-sti.« anovanjskih hi.šah in 43 sta-ih blokih danes živi okrog ivalcev. Med 1400 gospodinj-rekoč ni več kmetijskih. Oce-jia imajo le še 12 polkmetov. ina prebivalcev, med katerimi prevladujejo ženske, je zaposlenih v delovnih organizacijah v Tržiču. Precej se jih vozi na delo v Kranj in tudi v Ljubljano. Tri velike delovne organizacije imajo svoje prostore na območju krajevne njuj Veli Milan Ogris, predsednik skupščine krajevne skupnosti skupnosti. To so Peko, ZLIT in Metalka tozd Pilarna Triglav. Precej pomembna je tudi enota Gradbinca iz Kranja. V krajevni skupnosti ima danes Mercator dve samopostrežni trgovini s skladiščem, eno samopostrežno trgovino pa ima ABC Loka. Nekakšno preskrbovaino skladišče je nedvomno trgovsko-prodajni center Deteljica z različnimi trgovinami. V dveh vzgojno-varstvenih ustanovah je prostora za blizu 230 otrok, vendar jih je samo v vrtcu v Zgornji Bistrici kar 232. Kar za deva varstvo, bo treba misliti na pove čanje prostora. Od pomembnejših ustanov in objektov sta na območju krajevne skupnosti še osnovna šola heroja Bračiča in dom za ostarele občane Petra Uzarja. V obeh ustanovah je zasedba skoraj 100-odstotna. »Pred sedmimi leti je bila Bistrica še spalno naselje,« ocenjuje Milan Ogris. »Deloma v minulem in v tem srednjeročnem obdobju pa so bila razrešena številna komunalna in druga vprašanja. Tako je danes to ena najbolj urejenih krajevnih skupnosti v občini Zadovoljivo je urejena javna razsvetljava. Ceste in ulice so skoraj v celoti asfalti rane, nekaj-pa jih je še v programu. V sušnih obdobjih v višjih stanovanjih v blokih včasih zmanjka vode. Ko bo zgrajen centralni vodovod za Tržič in območja Podl.jubelja (Črni gozd), bo najbrž, problem rešen. Čeprav je kana lizacija dokaj dobro urejena, so od časa do časa še vedno potrebna ureditvi' na dela. Tudi kar zadeva hortikulturno ureditev oziroma zazelenitev, se že ka žejo prvi rezultati. O hitrem razvoju govori na primer' tudi podatek, da je bilo pred leti na območju krajevne skupnosti le nekaj te- vn!'s^ >^„eja ,KS v kraje- vanje zlleme. prostoru,'k, Zrn ^iT^^J*^* K^" sehno krničniso bili zato ^Mn^ihJmJi^ '"'^ IcU,m«- S* *>" eanje služi. J nihfe "' l',wPrej pojasnil, čemu razkopu- 1'ted sedmim, len je bil novejši del krujernc skupnosti liistricu L spalno naselje. Danes je ta krajema skupnost med najbolje urejenimi r občini. Predlagajo novo avtobusno linijo V Cerkljah so ocenili delo organizacij in društev Cerklje Pred dnevi so se sestali predstavniki vseh druzbcnopoliti enih organizacij iii društev ter vodjo delegacij v krajevni skupnosti Cor-kl|e. I godno so ocenili dosedanji" de lo organizacij in društev v krajevni skupnosti. Pogovorili so se o gradnji urlišldii vozu. praznovanju dedka \!r.. i. napeljavi telefonu v južnem pp leln krajevne skupnosti, ponne-hov aiiju ulic- ino jutranjih prevozih rtu delo Strinjali so se. da bi Alpetour nio-Cul i i m prej porri 'v no om< >g< »čili \»y \. i/ dolin i ov iz Cerkelj v Kranj ob i Id /daj se morajo mi in leč, tudi slu tleni je in dijaki že oh r> ....... • Kranj in nato pmn Ljubljani. A večkrat so tudi razpravljali, da bi Al petnur uvedel ziutruj ROVU a\ tobu sno linijo Ce/kije Sp. Brnik Leta lisce. Tako bi se lahko vozili vsi pošlem iz Cei kolj m okolice na del. na letaj išče /. kvtališča bi bila ugod mi avtobusna /veza tudi za Ljubi ju no. H.izeo logu so predlagati, da b uvedli kroz.no avtobusno vo/nj< ivlaci 11 Klanj - Letališče Sp ni K Cel k i ie - Vek 'si ivo K ran i na lir (efonskjh priključkov. Danes jih je prek \400. Na našem območju so bili zgrajeni nekateri športni in rekreacij ski objekti. Tako imamo letno kopališče, športno igrišče pti osnovni šoli, telovadnico v soli in telovadnico Partizana ter smučišča v Ročevnici. Se za letos je predvidena izgradnja manjšega ' drsališča. Tudi pošto naj bi v doglednom času dobili." Med obiskom delovne skupine centralnega komiteja ZKS v tej krajevni skupnosti minuli teden je bilo ocenje no, da je Bistrica najbrž edina kuje vna skupnost v občini, kjer delegatski sistem resnično živi in se vse delegacije redno sestajajo. Pogrešajo le tako imenovano povratno informacijo. »Lahko rečem, da aktivno delajo vse družbenopolitične organizacije. Povsod, v zvezi komunistov, socialistični zvezi, zvezi mladino, si prizadevajo, da bi se še bolje organizirali, kar bi pripomoglo k še hitrejšemu razreševanju najrazličnejših vprašanj, ki se pojavljajo v tako veliki krajevni skupnosti. Prizadevamo si. da bi mladi dobili svoj prostor, saj bi tako njihovo življenje in delo lažje zaživela. Sicer pa so med posebno aktivnimi še gasilci in člani organizacije Rdečega križa. Tudi šolsko športno društvo Polet, ki ima skoraj 750 članov, dobro deluje.« Čeprav je Bistrica mlada krajevna skupnost, se v njej kaže aktivno in zavzeto delo na vseh področjih. Še pred tremi leti organi krajevne skupnosti in organizacij niso imeli svojih prostorov za delo. Zdaj lahko delujejo v prostoru, ki je namenjen gasilcem. Skrb za samoupravno ter uspešno razreševanje problemov je njihov cilj tudi za v prihodnje. A. Žalar Kioski kazijo podobo kraja Jesenice — Za prodajo spominkov, sadja in zelenjave ter raznih obrtniških izdelkov v .središču Kranjske gore je bilo med zasebniki vedno dovolj zanimanja. Zato je krajevna skupnost Kranjska gora pri Biroju za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice naročila ureditveni načrt za postavitev začasnih objektov, kioskov v središču Kranjske gore. Vendar so bili nekateri objekti postavljeni tako. da niso ustrezali ureditvenemu načrtu, kar je prostor zelo kazilo. Zakaj nedisciplina na prostoru, ki bi moral biti še najbolj urejen? . Z ureditvenim načrtom so obenem reševali tudi vprašanje prestavitve že obstoječih kioskov v središču Kranjske gore; najemne pogodbe so sklepali šele tedaj, ko so dela ze potekala in tudi kasnejši ukrepi sveta krajevne skupnosti in inšpekcijskih služb niso kaj prida učinkoviti. Zato se tudi pri jeseniškem izvršnem svetu zavzemajo za red na tem območju in takšne kioske sredi Kranjske gore. ki ne bodo kazali podobe kraja. D. S. Priključek dražijo stroški V Sloveniji pričakuje telefonski priključek 110.000 občanov, vendar pa na leto lahko priključijo le 25.000 naročnikov. Problem je v denarju, saj v Sloveniji stane telefonski priključek v povprečju 17 starih milijonov dinarjev. Denar za razširitev telefonskega priključka se zbira iz impulza, ki pa nikakor ne dohaja cene materialov. Od leta 1980 se je cena telefonskega impulza povečala za 1,5 krat, cene kablov pa za štirikrat do petkrat. Cene postnih storitev še vedno ne pokrivajo več kot 70 do 80 odstotkov last-ne cene in je zato za pokrivanje stroškov enostavne reprodukcijo kot tudi z.u razvoj potrebno prelivanji1 iz. telefonijo. Cene telefonskih storitev so tudi prenizke glede na velike potrebe, ki jih izkazuje razvoj telefonske ga prometa. D. S. Za hokejisti tudi l >pi i. ' Mili si i • da hi na a\ ti >l mest ih vozne O, da ie nisnili ))< lede. e ski a|lli daralise il tla L Kuhal jgKCI Jesenice - Na ledeni ploskvi v (Ivo lani pod Mezakljo so se. hokejistom pridružili ludi kegljati na ledu. ki so se pomerili v prvem kolu slovenskega ekipnega prvenstva. Med 15 moštvi iz Mislinje. Most. Rate« . s Kranjske gore. • Jesenu in Bleda je zmagala jeseniška Vatrostalna. Drugo kolo bo !i deeeni lira ha Bledu, zatem pa bodo kvahlika '> pri I»1 UVISlile ti I ekipe i {e.' U11 a 11. I. Valn,s.lalna Jesenu e 20 ti h k 1 Pibej Hled lM. 3. Mm ka .leseni ee 11. A Jelovcan Kranjsku gora lo r». Zadruga 'Jesenu e 18 j U;ihu GLASOVA ■ i , KETA Tegobe drznih voznikov Škofja Loka — Med mladimi in j tudi nekoliko starejšimi je veliko zanimanja za avto-moto šport. Le redkim mod njimi uspe uresničiti svoje načrte — priti do dirkalnega motorja ali avtomobila in se pomeriti z. že uveljavljenimi dir-' kači. Na Gorenjskem je malo motorističnih in avtomobilskih dirk. Najbolj znano je tekmovanje V motokrosu v Podljubelju. Počasi in vztrajno se uveljavljajo tovrstne dirke v Zireh. Škofjeloško avto-moto društvo pa je v soboto pripravilo na cestah v Selški dolini avtorally. ki je veljal tudi za slovensko prvenstvo. moto šport in še posebej U rally upadlo. Nasprotno. Men da je celo poraslo, le da možnosti za nabavo avtor ter za treninge,.In tekmev; precej slabše kafecekdaj. Vi je bilo moč avto ceneje koti kupiti v tujini. TjjBii z nador nimi deli ni bilcv$ežav; sko prek meje in si nabavil material. Avto-rrioto šport postfja vse dražji in zmorejo ga k sti, ki so dobro situirani in tkat gajo uspehe na iSjornačih in nenarodnih tekmovanjih. Venac zdaj že stoenka stane blizu 500tisočakov. In predffc jo pripraviša temovanja, je trgfoa odšteti še M tisoč dinarjev.« Ivan Križaj, predsednik komisije za avto-moto šport pri Avto-moto društvu Škofja Loka: »Škofja Loka je bila nekdaj znana predvsem po eestnohitrostnih dirkah za motoriste. Po hudi nesreči pred enajstimi leti smo nehali prirejati tovrstna tekmovanja in prešli na avtorallvje. Leta 1979 smo organizirali tekmovanje za državno prvenstvo, letos nam je Avto-moto zveza Slovenije zaupala izvedbo petega letošnjega avtorallvja za slovensko prvenstvo. Za naslednje leto načrtujemo, da bomo na cestah od Rudnega do Dražgoš ter od Rudnega prek Rovtarice do Soriške planine pripravili tudi tekmovanje za državno prvenstvo. V društvu imamo za organizacijo tako pomembnega avtorallvja dovolj usposobljenega članstva. Problem je edinole denar. Letos so nam priskočili na pomoč Dinos, Partizanska knjiga, Slovenijales — tozd Trgovina ter zasebna gostilničarja iz Škofje Loke — hram in Mihol. Podporo smo zaman iskali na Gorenjskem in v občini, čeprav so tudi tu delovne organizacije, katerih dejavnost je tesno povezana z avtomobilsko industrijo.« Jože Prusnik z Visokega, voznik avtorallvja ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let: »Nekdaj je na tekmovanjih, kakršno*je bilo v soboto v Škofji Loki, sodelovalo tudi po sto posadk: letos jih je bilo le 25. Ne morem reči, da je zanimanje za avto- Viktor Oblak iz Duhega dol» pri Ločinah: »Veselje imam ma udeleževati avtorallvjev To je drag šport. Društvo nama da nekaj bonov, nekaj denarja z*, služiva še s štartni no. ki včasih komajda pokrije izdatke za gor,, vo, in tudi z dobrimi uvrstitvami Veliko pa morava primakniti j* iz svojega žepa. Letno uničiva najmanj štiri gume in če bi za sti trenirala, bi jih bržčas še m. Potem je treba računati še na nezgode. Letos sva se na tekma* nju v okolici Logatca zabila v ska le in sprednji konec fička se ji razbil. Izdatki za popravilo k sreči niso bili tako veliki, ker sem po poklicu mehanik, sovoznikov brat pa je klepar.« c Zaolotn.k iVeiuren cestni /.umušek — Vri tako velikem projektu, kot je izgnidufi avtoceste, prihaja do najrazličnejših težav. Tako se je :uplel!> pred nad ro-om na Vel ikoni hribu pri Kokriei na ( esti JIA; ki i ., od histn'ikor zemljišča na tem odseku m dal soglasja. \udroz /i \yn-slo (Iti :o;ci//(/ cestišču tik pri nadvozu i smeri proti Kranju. /. \ ■. krajanih, v Krajcem skupnosti Vodovodni stolp. Tudi r uredm^iiv smo hitro uredile, ko l><> pošteno (HHilti Ogledal k smo si nerurni odsek in poan.imuh. kaj p' na strun. /j-eileli smo. da so se stvari pri enem od lastnikor :emfyixi , pleth r rezi : dogovori, postopki in soglasji. Konec oktobra \, i .\ i/en/ icn'!ur!e pteinoknila Krajan, ki ni dovolil del in posegov rm Ir« območju, je ilobll .odločbo, da je dolžan še pred pravnomiM'mMjk odloilu (i ru:lastitft vrtnini posest ruzlustitvenemu upruv{čc*tt Skupnost i .a češte Shivcifijc. /daj so dela slekla in podporni :nl < m odsik odpri ' a normalen promet do konca im'sccu. - .1. /