Koncept Krajinske politike Slovenije Koncept Krajinske politike Slovenije Februar 2020 Izdajatelj in založnik Društvo krajinskih arhitektov Slovenije PREDGOVOR 7 Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, info@dkas.si NAGOVORI 11 Uredili Tadej Bevk UVOD: OD ANALIZ DO KONCEPTA 19 mag. Jelka Hudoklin Ozadje in namen 21 dr. Aleš Mlakar Potek dela 21 Osnova za pripravo koncepta Krajinske politike Slovenije 25 Pri pripravi koncepta so sodelovali Tadeja Ažman Krajinska politika Slovenije kot sistem in formalni dokument 26 Špela Berlot Tadej Bevk PREDLOG VSEBINE DOKUMENTA »KRAJINSKA POLITIKA SLOVENIJE: Nika Cigoj Sitar SISTEM VARSTVA, NAČRTOVANJA IN UPRAVLJANJA KRAJINE« 31 mag. Jelena Hladnik 1 Namen in cilji krajinske politike slovenije 34 mag. Jelka Hudoklin 1.1 Namen Krajinske politike Slovenije 34 dr. Aleš Mlakar 1.2 Slovenska krajina – stanje, potrebe in priložnosti 34 Barbara Mlakar 1.3 Cilji – kaj prinaša krajinska politika 36 dr. Maja Simoneti 2 Temeljna načela in želeno stanje krajine 41 Gaja Trbižan 3 Pravni okvir 42 Katarina Žakelj 4 Organizacijski okvir 45 4.1 Organizacijska struktura in pristojnosti za izvajanje krajinske politike 45 Sofinancer projekta Ministrstvo za okolje in prostor 4.2 Podatki in informacije 46 Dunajska 48, 1000 Ljubljana, gp.mop@gov.si 4.3 Organizacija upravljanja krajine 47 5 Orodja za varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine 49 Jezikovni pregled Alkemist, prevajalske storitve, d.o.o. 5.1 Krajinski terminološki slovar 49 5.2 Krajinska tipologija in katalog krajin 49 Fotografije Tadej Bevk, Nika Cigoj Sitar, Jelka Hudoklin, Aleš Mlakar, Luka Vidic 5.3 Prostorsko načrtovanje in graditev objektov 50 5.4 Presoja vplivov na okolje/krajino 51 Oblikovanje Roman Ražman 5.5 Zavarovana in posebna krajinska območja 51 5.6 Resorni razvojni programi in drugi dokumenti 54 Spletna izdaja 5.7 Sodelovanje in partnerstva 54 Ljubljana, februar 2020 5.8 Spremljanje stanja in nadzor 56 Gradivo je na voljo na spletnem naslovu http://www.krajinskapolitika.si 6 Ozaveščanje, izobraževanje, razvoj stroke in dobre prakse 57 6.1 Ozaveščanje 57 6.2 Izobraževanje in raziskovanje 57 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) 6.3 Promocija, primeri dobre prakse, nagrade 58 pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani 7 Finančni mehanizmi 61 COBISS.SI-ID=13576707 8 Akcijski načrt za obdobje 2020–2025 62 ISBN 978-961-94341-4-7 (pdf) ZAKLJUČEK: OD KONCEPTA DO RESOLUCIJE 65 4 5 Predgovor F Kriška gora, Nika Cigoj Sitar 7 KONCEPT KRAJINSKE POLITIKE, predstavljen v tej publikaciji, je rezultat večletnih prizadevanj stroke za ustreznejše urejanje krajine v Sloveniji. Vsa ta prizadevanja so bila povzeta, dopolnjena in sistemizirana v projektu Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike, ki ga je izdelalo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije – DKAS v sodelovanju z IPOP – Inštitutom za politike prostora in CIPRA Slovenija, društvom za varstvo Alp, s podporo Ministrstva za okolje in prostor v letih 2018–2019. Krajina je ena najprepoznavnejših značilnosti države – je rezultat J O Ž E N O V A K delovanja številnih generacij, naš ponos in razvojni vir. Dobro poznavanje L U K A J A V O R N I K stanja in procesov v krajini, razumevanje pomena krajine za kulturni, so-B A R B A R A K O S T A N J Š E K cialni in gospodarski razvoj ter usklajeno delovanje vseh deležnikov so kl-jučnega pomena za kakovostno urejanje krajine in so v interesu države in predsedniki upravnega odbora DKAS, vseh prebivalcev. Zato potrebujemo krajinsko politiko. ki so vodili priprave in izvedbo naloge Spremembe so opredeljujoča značilnost krajine. Želja po njihovem ob-vključno do izdaje publikacije vladovanju je že od nekdaj vodila v načrtno prizadevanje po ohranjanju njenih gospodarskih, naravnih, kulturnih in družbenih vrednosti. Z razvojem varstva okolja se je to prizadevanje sistematično uveljavilo v obliki krajinskega (varovalnega) načrtovanja, ki ga je Slovenija med prvimi na svetu začela uveljavljati z vključevanjem v prostorsko zakonodajo in prakso. Zakon o urejanju prostora iz leta 1984 je v mednarodnem okolju veljal za zgleden primer celovite integracije varstvenega in razvojnega načrtovanja in leta 2001 je bila Slovenija med prvimi podpisnicami Evropske konvencije o krajini. Temu obdobju konstruktivnega razvoja stroke so sledili številni posegi v zakonodajo, ki so osiromašili možnosti za učinkovito krajinsko načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine. Stroka je že pred desetletjem začela opozarjati, da se posledice vse bolj kažejo v slovenski krajini, ki se hitro spreminja na slabše. Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je organiziral mednarodno konferenco Krajinska politika Slovenije (2012), skupina Odgovorno do prostora! je javno izpostavila nujnost priprave krajinske politike v dokumentu Kultura prostora zdaj! (2016), DKAS je organiziral več javnih strokovnih razprav o razmerah v urejanju krajine, uspelo pa mu je vzbuditi tudi zanimanje štirih, za krajino ključnih ministrstev, ki so leta 2018 podprla predlog DKAS, naj vlada RS pristopi k pripravi Krajinske politike. V okviru razpisa za nevladne organizacije je Ministrstvo za okolje in prostor DKAS naročilo izdelavo projekta, katerega rezultat je povzet v tej publikaciji. Podrobnejši vpogled v strokovna gradiva, poročila o tematskih delavnicah in srečanjih medresorske delovne skupine ter v številne vzporedne dejavnosti in dogodke pa je omogočen na spletni informativni platformi krajinskapolitika.si. Prijazno vabljeni k branju in brskanju! 8 9 Nagovori F Gozd na Dolenjskem, Luka Vidic 11 KULTURNA KRAJINA je eden od najprepoznavnejših elementov identitete v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov nevladnih organiza-in kulturno bogastvo vsakega naroda. Vsakdo v sebi nosi podobe kulturnih cij, ki delujejo na področju narave, okolja in prostora, nato le podprlo krajin svoje dežele. Te podobe so nedeljivi del njegovega samozavedanja in predlog stroke in tako je nastal dokument »Koncept Krajinske politike občutka pripadnosti skupnosti. Slovenije«. Za to delo gre zahvala predvsem Društvu krajinskih arhitektov Kulturna krajina omogoča tako identifikacijo ljudem kot tudi osnovo Slovenije, ki je dokument pripravilo v sodelovanju z Inštitutom za politike za gospodarstvo. Precej je namreč sodobnih tržnih dejavnosti, ki so nepo-prostora (IPoP) in društvom za varstvo Alp CIPRA Slovenija. sredno vezane na kakovost grajenega okolja ter ohranjene in prepoznavne Koncept obravnava vse pomembne vsebine politike, ki jih kot druž- kulturne krajine. Ne samo turizem, tudi skoraj vse blagovne znamke gra-ba moramo voditi, da bomo sposobni ohranjati, razvijati in varovati svoje A L E Š P R I J O N dijo na identitetah, med katerimi so krajinske med pomembnejšimi. krajinske kakovosti. Kot tak predstavlja šele osnovo, ki pa mora pripeljati Identitete izhajajo iz značilnosti kulturne in naravne krajine, ki skupaj do obvezujočega dokumenta. Zato je seveda potrebno, da se dokument državni sekretar tvorita nedeljivo celoto. »Krajinska politika Slovenije« sprejme tudi formalno, tako kot je bila Ministrstvo za okolje in prostor Kulturna krajina kot kakovost ni samoumevna. Je precej ranljiva. sprejeta s strani Vlade RS »Arhitekturna politika«, s čimer je slednja dobi-Trajno jo lahko poškodujejo nove, intenzivne dejavnosti, prav tako tudi la a priori zagotovljeno mesto v vseh poznejših normativnih dokumentih opustitev tradicionalnih človekovih dejavnosti. Posebej sta potrebni pre-in političnih odločitvah slovenske države, povezanih z izvajanjem pro-vidnost in senzibilnost pri umeščanju različnih objektov v prostor. Naselja storske politike. in druge prostorske oblike, človekove dejavnosti ter prehajanja iz kulturne Ta del dela nas še čaka. Poleg arhitekturne je treba formalno sprejeti v naravno krajino soustvarjajo izredno občutljiv in kompleksen sistem. krajinsko politiko ter v nadaljevanju skrbeti, da bosta obe politiki tudi v Kulturna krajina se je izgrajevala skozi dolga stoletja in je nastala kot praksi upoštevani, implementirani in spoštovani. posledica naravnih danosti, od oblikovanosti terena in naravnih procesov Posebej bi se na koncu rad zahvalil vsem kolegom, ki so predano in pa do izkoriščanja naravnih virov. Je izraz človekove racionalnosti, iznajd-strokovno opravili to pomembno delo ter z njim postavili krajinsko politi-ljivosti in trdoživosti v boju z naravo. Nastala je kot posledica načina obde-ko na naš strokovni in politični zemljevid. Saj gre vendar za politiko. lovanja površin in drugih gospodarskih dejavnosti, predvsem kmetijskih. Vzporedno in prepleteno s tem pa se je skozi prepoznavnost krajine razvija-lo tudi narodno samozavedanje, pozneje artikulirano v narodovi identiteti. Kulturna krajina je v marsičem podobno pomembna kot jezik. Z obe-ma kot narod obstanemo ali pa se razpršimo. In to velja za vse narode. Zato je tudi nenavadno, da je moralo preteči toliko časa, da se je uveljavilo zavedanje o pomenu krajine kot take v primerjavi z npr. precej sta-rejšo etnologijo, in to kljub temu, da je kulturna krajina prav tako temelj narodove biti kot etnološke značilnosti. Šele na prehodu v 21. stoletje, leta 2000, smo dočakali prvi pomembni deklarativni dokument o krajini – Evropsko konvencijo o krajini. Slovenija je konvencijo sicer hitro, že v letu 2003, ratificirala, a se na operativni ravni žal ni zgodilo nič. Zavedanje, da je treba dobre namene materializirati skozi konkretne dejavnosti, torej skozi družbene in državne politike, je zorelo predvsem v krajinskoarhitekturni stroki ter med nekaterimi drugimi strokovnjaki s področja arhitekture in prostora. In čeprav bi bilo sicer običajno in v razvitih družbah normalno, da bi država povabila stroko k oblikovanju operativnega dokumenta, se to pri nas v zadnjih dvajsetih letih ni zgodilo. Ministrstvo za okolje in prostor je 12 13 ŽIVIMO V DINAMIČNEM SVETU, ki se silovito spreminja. Ni mogoče nata-DEDIŠČINA KOT VREDNOTA v vseh svojih pojavnih oblikah dopolnjuje ka-nčno predvideti, kaj nam bodo prinesle nove tehnologije, premiki politič- kovost življenjskega okolja. Je temelj nacionalne identitete, kulturne razno-ekonomskih razmerij in podnebne spremembe. To velja tudi za sloven-nolikosti, prepletene z izjemno krajinsko in biotsko raznovrstnostjo, pre-sko kmetijstvo, podeželje in gozdove. Posredno in neposredno se gozd, poznavnosti Slovenije v mednarodni skupnosti in privlačnosti za življenje kmetijstvo in podeželje dotikajo vsakega prebivalca Slovenije. Ti dejavniki naših državljanov, izobraževanje, razvoj, umetniško ustvarjanje, turizem vplivajo na varnost, dostopnost in kakovost naravnih virov ter hrane, ki jo in druge gospodarske dejavnosti. Zato trajnostnega razvoja ni mogoče do-vsi uživamo. Določajo kakovost bivanja in prostora za prosti čas, v določe-seči brez ustreznega vključevanja dediščine v povezane aktivnosti različ- ni meri pa opredeljujejo tudi stanje okolja in varstvo narave. nih sektorjev, predvsem v urejanje prostora, graditev objektov, razvoj po-dr. J O Ž E P O D G O R Š E K Slovenski prostor najbolj oblikujejo podeželska območja in gozd. Za-mag. P E T R A C U L E T T O deželja, razvoj turizma, ohranjanje narave in varstvo okolja. Vse te aktiv-radi velikega deleža in njihovega pomena za delovanje krajine so gozdovi nosti zahtevajo visoko strokovnost načrtovanja, kakovostno presojo vpli-državni sekretar pri nas njen bistveni gradnik. Slovenski kmet je pridelovalec hrane, skrb-državna sekretarka vov na kulturno dediščino in pretehtano ukrepanje. Ministrstvo za kmetijstvo, nik raznolike krajine in pomemben soupravljavec naravnih virov. Kmeti-Ministrstvo za kulturo Krajina je v sistemu varstva kulturne dediščine obravnavana dvoj-gozdarstvo in prehrano jstvo tako v slovenskem prostoru poleg strateške funkcije pridelave hrane no, in sicer kot prostorski kontekst posameznih enot dediščine in kot sa-odlikuje močna prostorska in okoljska vloga. mostojna zvrst varstva t. i. dediščinska kulturna krajina, ki je zaradi pe-Naše podeželje in krajina sta zato v procesu nenehne preobrazbe. Iz-stre zgodovine, iznajdljivosti človeka in njegovega prilagajanja razno-jemno raznoliko slovensko podeželje odlikujejo številne krajinske in geo-vrstnim naravnih danostim izjemno pestra. Da bi dosegli širše razume-grafske posebnosti, ki odločilno vplivajo na zmožnost in kakovost bivanja, vanje potencialov posameznih območij, je v prvi vrsti potrebno prepoz-obseg in vrsto rabe zemljišč ter na izbrani način kmetovanja, ekonomič- navanje vrednot dediščinskih krajin, t. i. izjemnih krajin in območij na-nost in obseg proizvodnje. Kakovost življenja na podeželskih območjih pa cionalne prepoznavnosti, ter priprava oz. nadgradnja usmeritev in ukre-je tesno povezana z ohranjanjem kulturne krajine in naravne dediščine. pov za njihovo ohranjanje in razvoj, saj so obstoječi instrumenti za ohra-Njeno ustrezno raven je mogoče zagotavljati le z uvajanjem in nadgrajeva-njanje, vzdrževanje oz. upravljanje krajin slabo razviti oz. zaradi raz-njem digitalizacije, mobilnosti, dostopnosti do javnih storitev in ustvarja-pršenosti med različne deležnike manj uspešni. Ključno je povezovanje njem delovnih mest. Ob tem ne smemo zanemariti uveljavljanja koncep-resorjev in drugih deležnikov, da bi zdaj ločeni procesi – vrednotenje, tov sodobnega okoljsko vzdržnega kmetovanja, trajnostnega, večnamen-načrtovanje, upravljanje krajin, izvajanje različnih ukrepov, finančne skega in sonaravnega gozdarstva ter krožnega gospodarstva. spodbude – vodili v želeno stanje krajin, s tem pa tudi v kakovostno živl-Zavedamo se dejstva, da smo kot ministrstvo med največjimi upravl-jenjsko okolje za prebivalce. javci prostora v državi ter da kmetijska in gozdna politika pomembno pri-Pri iskanju sinergij med vizijo in cilji kulturne in krajinske politike spevata k podobi krajine. Z novo kmetijsko tehnologijo, razvojem velikih je zelo pomemben tudi pomen lokalne, regionalne in nacionalne identite-kmetij, zemljiškimi operacijami, obdelanostjo zemljišč, kot tudi z opušča-te. Usmeritev v razvoj, ki ne izhaja iz zgodovinsko izpričanih in zatečenih njem rabe in zaraščanjem se podoba krajine spreminja. Vendar si lahko še vrednot, vodi v zmanjšanje kulturnih vrednosti krajin in s tem v izgubo tako prizadevamo in usmerjamo kmetijsko in gozdno politiko, a priznati identitete. Zato so predstavljena izhodišča in cilji koncepta krajinske po-si je treba, da spreminjanja krajine v celoti ne bomo uspeli preprečiti ali litike posebej pomembni, saj podpirajo celostno ohranjanje, kar zajema popolnoma nadzorovati. varstvo, načrtovanje in upravljanje kulturne dediščine in dediščinskih Nazadnje menimo, da sta ključnega pomena sodelovanje in prenos kulturnih krajin Slovenije, kot tudi ohranjanje prepoznavnosti države v informacij med vsemi akterji, ki sodelujejo v procesu urejanja krajine, mednarodnem prostoru. zato je k procesu treba pristopiti povezovalno in vključujoče. Veseli nas, da se prizadevanja za kakovost našega življenjskega okolja poleg sprejete arhitekturne politike nadaljujejo tudi s pripravo krajinske politike. Želimo si, da se na njeni osnovi okrepi povezovanje različnih resorjev, ravni delovanja in da uživa široko družbeno podporo. 14 15 TURIZEM KOT EDEN IZMED KLJUČNIH DEJAVNIKOV družbenogospodar-VELIČASTNE, BOGATE IN NAVDUŠUJOČE slovenske krajine si zaslužijo skega razvoja vpliva na razvoj, blaginjo in dobro počutje. Prav zaradi tega posebno pozornost. Ljudje so se naselili na področjih, obdarjenih z veliko je nujno zagotoviti dolgoročni in trajnostni razvoj turizma tako na makro-naravne lepote, in so čez stoletja oblikovali krajino, ki združuje naravne in ravni destinacij kot na mikroravni vsakega podjetja, ki deluje v turistični kulturne vrednote. dejavnosti. Trajnostni pristopi se oblikujejo predvsem skozi varstvo okol-Projekt »Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikova-ja, ohranjanje in varovanje naravnih ter kulturnih danosti in dediščine ter nje krajinske politike«, ki so ga izvedli Društvo krajinskih arhitektov Slo-prepoznavnosti krajine. venije (DKAS), Inštitut za politike prostora (IPoP) in CIPRA Slovenija, Slovenija je dežela številnih izjemnih krajin, ki predstavljajo slo-društvo za varstvo Alp, s finančno podporo Ministrstva za okolje in pro-E V A Š T R A V S vensko identiteto in so prepoznavne tudi v evropskem merilu. Bogate M A G U E L O N N E stor, postavlja krajinsko vprašanje v srž naših razmišljanj in ukrepov. P O D L O G A R okoljske in kulturne raznolikosti, ki jih Slovenija lahko ponudi, so ena od D É J E A N T - P O N S Zamišljati si krajine prihodnosti je zahtevna naloga, saj krajina najpomembnejših prednosti ter dajejo Sloveniji nesporno konkurenčno odraža načine razmišljanja posameznikov in družb. Odgovornost za spre-državna sekretarka prednost. izvršna sekretarka jetje zadostnih in učinkovitih ukrepov za vodenje te preobrazbe pa nosijo Ministrstvo za gospodarski Slovenija je globalna zelena butična destinacija za zahtevnega obi-Evropske konvencije o krajini, vsi – javni organi, poznavalci, strokovnjaki in posamezniki. Ne gre za to, razvoj in tehnologijo skovalca, ki išče raznovrstna in aktivna doživetja, mir in osebne koristi. Svet Evrope da bi ustvarili krajino kot iz muzeja ali z razglednice, temveč da v krajini Tako opredeljena vizija v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma zagotovimo delovanje ekosistemov, ki so potrebni za življenje ljudi, živali 2017–2021 stremi k prinašanju raznolikosti Slovenije skozi izkušnje in in rastlin. Gre tudi za vprašanje, kako zagotoviti, da urbane krajine osta-doživetja, ki so svetovno konkurenčni in privlačni. nejo okolja visokokakovostnega življenja, ki odgovarjajo aspiracijam lju-Turistični sektor zelo izpostavlja vrednost slovenske krajine. Slo-di. Zato je pomembno, da dimenzijo krajine v celoti vključimo ne samo v venci smo zaljubljeni v svojo zeleno in geografsko razgibano deželo, zato se okoljske in kulturne politike, temveč tudi v politike prostorskega/regio-trudimo, da bi ohranili biotsko bogate in slikovite naravne kotičke. V ta nalnega planiranja in urbanistične, infrastrukturne, arhitekturne, kmeti-namen je bila uvedena Zelena shema slovenskega turizma (ZSST), to je na-jske in druge politike, zato da krajina ohrani ta »supplément d’âme«¹, ki ga cionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko je, če obstaja, vedno mogoče prepoznati. Krajina Tromostovja in njena SLOVENIA GREEN združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma okolica sta popoln primer tega. v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom daje konkretna orodja za oceno Slovenija se ponaša z dolgo tradicijo na področju prostorskega načr-in izboljšanje trajnostnega delovanja ter skozi znamko Slovenia Green to tovanja in krajinske arhitekture, svetovno priznani profesorji pa so izo-zeleno delovanje tudi promovira. brazili številne generacije krajinskih arhitektov. Na gospodarskem ministrstvu se zavedamo velikega pomena varst-Svet Evrope zato z velikim veseljem v Ljubljani organizira pomemb-va, razvoja in upravljanja slovenske krajine. Za zelen, trajnosten in odgo-ne mednarodne dogodke, kot sta bila 13. konferenca ministrov držav čla-voren razvoj turizma je učinkovita krajinska politika ključnega pomena. nic Sveta Evrope, pristojnih za regionalno, prostorsko planiranje na temo Pri tem pa bi poudarila pomembnost medsektorskega sodelovanja in po- »Prostorska dimenzija trajnostnega razvoja« (2003) in 4. redno srečanje vezanosti z lokalnim okoljem. delavnic za izvajanje Evropske konvencije o krajini (2006) z naslovom »Krajina in družba«. Izvedeni so bili tudi visokokakovostni evropski raziskovalni programi ob močni podpori Ministrstva za okolje in prostor ter celoviti vključenosti Društva krajinskih arhitektov Slovenije. Zelo nas veseli, da bodo rezultati projekta, predstavljeni v tej publikaciji, postali del javne politike ob polnem upoštevanju Evropske konvencije o krajini Sveta Evrope. Ne smemo pozabiti, da odločitve, ki jih sprejmemo danes, odločajo o 1 Po citatu Henrija Bergsona. prihodnjem razvoju. 16 17 Uvod: Od analiz do koncepta F Malečnik, Luka Vidic 19 Ozadje in namen PESTRA ZGODOVINA, KULTURA IN NARAVA so na majhnem delu Zemlje, ki ga zavzema Slovenija, ustvarile izjemno raznoliko in kakovostno krajino. A slovenska krajina se je v zadnjih desetletjih precej spremenila, predvsem zaradi poselitve, ki na različne načine posega v krajinski prostor, in zaradi velikih infrastrukturnih objektov ter spremenjenega načina kmetovanja in zaraščanja. Stanje krajine in izzivi prihodnosti, kot so zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja, ohranjanje kulturne in naravne krajine, krepitev nacionalne identitete, prilagajanje podnebnim spremembam, zmanjševanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih ne-sreč, povečanje prehranske samooskrbe, raba obnovljivih virov energije, razvoj trajnostnega turizma in trajnostne mobilnosti ter uveljavljanje ze-lene infrastrukture, zahtevajo usklajeno varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine, vodeno pod okriljem krajinske politike. Ob navedenih izzivih in zavedanju, da je Slovenija mednarodno pre-poznavna ravno zaradi raznolike in kakovostne krajine, je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije s partnerjema IPoP – Inštitutom za politike prostora in CIPRA Slovenija, društvom za varstvo Alp ob sofinanciranju Ministrstva za okolje in prostor² izvedlo projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike, v katerem smo s šte-vilnimi deležniki oblikovali predlog za celostni pristop k urejanju krajine. Raznovrstni rezultati projekta so bili združeni v koncept Krajinske politike Slovenije, ki je opisan v nadaljevanju tega besedila. Namen projekta je bil: • priprava strokovnih izhodišč za oblikovanje in izvajanje krajinske politike, • vključevanje strokovne javnosti v oblikovanje predlogov ciljev in 2 Projekt je bil sofinanciran na podlagi ukrepov krajinske politike ter javnega razpisa Ministrstva za okolje • ozaveščanje javnosti o pomenu varstva in razvoja slovenske krajine³ in prostor za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki delujejo na področju narave, okolja in prostora Potek dela (Ur. l. RS, št. 16/18). Osnovno načelo projektnega dela je izhajalo iz dejstva, da je krajina širok 3 Celotno gradivo, pripravljeno v okviru preplet različnih dejavnikov in se v njej udejanjajo raznovrstni interesi. projekta, ter druga gradiva v zvezi Urejanje krajine je zato uspešno le, če poteka na način, s katerim se strinja varstvom, načrtovanjem in širok nabor akterjev. Koncept Krajinske politike Slovenije je tako nastajal upravljanjem krajine so na voljo na postopno, na podlagi analitičnega strokovnega dela v široki delovni skupi-spletnem naslovu http:// ni ter s sodelovanjem številnih udeležencev medresorskih in tematskih F Buče, Tadej Bevk www.krajinskapolitika.si. delavnic ter delavnic za širšo javnost. 20 21 Podlago za razprave v delavnicah sta predstavljali Analiza obstoječega sistema načrtovanja, varstva in upravljanja krajine v Sloveniji ter Analiza tujih primerov krajinskih politik. Analiza stanja je pokazala, da obstoječi sistem ni celovit, zaradi šibkega sodelovanja udeležencev pri urejanju prostora pa ni usklajenih učinkov posameznih zakonskih rešitev in resornih ukrepov v krajini. Medtem ko smo na tem področju v Sloveniji v zadnjih letih nazadovali, je analiza tujih primerov krajinskih politik pokazala, da se pomen celostnega upravljanja krajine v evropskih drža-vah povečuje ter da se ambiciozne nove rešitve uveljavljajo na različnih ravneh in področjih družbe. Ugotovitve obeh analiz so bile preverjene, dopolnjene in ovrednotene na delavnicah z različnimi skupinami sodelujočih. Izvajanje projekta je spremljala medresorska fokusna skupina, ki so jo sestavljali predstavniki ministrstev, tradicionalno povezanih z urejanjem krajine, to so urejanje prostora, varstvo okolja, kmetijstvo, ohranjanje narave in kulturne de-diščine ter turizem. Medresorska fokusna skupina je ob začetku projekta predstavila priporočila za izvedbo ter ob koncu ovrednotila in komentira-la rezultate. Na predlog medresorske fokusne skupine so bile izvedene štiri tematske delavnice – na Ljubljanskem barju, na Jezerskem, v Ljutomeru in v Ljubljani – namenjene strokovni in za področje krajine zainteresirani javnosti ter predstavnikom lokalnih skupnosti. Udeležili so se jih predstavniki Ministrstva za kulturo, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter štirih javnih zavodov (Zavod za identitete. Na delavnici v Solčavi je bilo v ospredju kmetijstvo. Na vseh de-varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Kmetij-lavnicah se je izkazalo, da krajina ljudem predstavlja vrednoto in se jih do-sko-gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije). Delavni-tika tako s čustveno-identitetnega kot ekonomskega vidika. Sogovorniki ce so bile namenjene identifikaciji problemov, s katerimi se udeleženci so poudarili nujo širšega izobraževanja o krajini. srečujejo pri svojem delu s krajino, in mogočih rešitev. Medsektorska se-Vse delavnice so nedvoumno potrdile v izhodišču projekta izpostavl-stava delovnih skupin se je izkazala kot zelo uspešna, saj je omogočila širo-jeno ugotovitev in zahtevo stroke, da naj se na ravni države oblikujejo jasni ko in poglobljeno izmenjavo mnenj, predvsem o tem, kako vzpostaviti skupni cilji in merila za varstvo krajine ter da je nujno treba začeti razvija-učinkovitejši sistem sodelovanja na vseh ravneh načrtovanja, razvojnih ti dobre prakse in uveljavljati ukrepe krajinske politike. Poleg opredelitve programov ter izvajanja ukrepov, ki naj vodijo k pospeševanju pozitivnih nekaterih kritičnih pomanjkljivosti so bili ugotovljeni tudi številni že ob-učinkov v prostoru. stoječi nastavki, ki bi lahko omogočili več sinergij med različnimi akterji V okviru projekta so bile organizirane tudi delavnice za širšo javno-v urejanju krajine. Iz ugotovitev delavnic so bila pripravljena izhodišča za st, poimenovane »Pogovorimo se o krajini – skupaj«, ki so odprle možnosti oblikovanje krajinske politike, v drugem delu projekta pa je predlagan za predstavitev problematike in za izmenjavo mnenj tudi zunaj strokov-koncept – struktura in vsebina dokumenta »Krajinska politika Sloveni-nih krogov. Delavnica v okviru seminarja Pokrajinska ekologija je bila na-je« s podnaslovom »Sistem varstva, načrtovanja in upravljanja kraji-menjena študentom različnih fakultet Univerze v Ljubljani. Delavnica v ne«, s katerim naj bi se krajinska politika na podlagi nadaljnjega strokov-Pivki je bila osredotočena na pomen krajine, procese v njej in nujo tvorne-nega dela, medresorskega usklajevanja in javne razprave ter na predlog ga dialoga. V Ljubljani je bila izvedena okrogla miza »Slovenija – še vedno Vlade RS in s sprejetjem v Državnem zboru RS tudi formalno uveljavila. moja dežela?«, namenjena krajini kot podlagi narodove in posameznikove F Brežice, Luka Vidic Koncept je v povzeti obliki predstavljen v nadaljevanju tega gradiva. 22 23 P R E D H O D N A P R I Z A D E V A N J A levo: Med pripravo koncepta je bila posebna pozornost namenjena raz-Potek dela v okviru projekta smisleku o tem, ali potrebujemo krajinsko politiko v obliki formalnega 2012 → konferenca Krajinska politika s prikazom predhodnih prizadevanj državnega dokumenta. Iz pregleda tujih primerov krajinskih politik je raz-2016 → dokument Kultura prostora in graditve zdaj! in predvidenih nadaljnjih korakov vidno, da države k njenemu izvajanju pristopajo na različne načine – prek 2017 → konferenca Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti posebnih predpisov, krajinskih konceptov in strategij ter neposredno v 4 Javna izjava o pomembnem vprašanju okviru postopkov prostorskega načrtovanja –, odvisno predvsem od kul-splošnega pomena, ki jo z turno-politične ter prostorskonačrtovalske tradicije. Na podlagi izkušenj glasovanjem sprejme Državni zbor RS. in razprav z deležniki je bilo ocenjeno, da je za slovenske razmere sprejetje resolucije⁴ o krajinski politiki nujen prvi korak proti zagotavljanju celovi- P R O J E K T V A R S T V O I N R A Z V O J S L O V E N S K E K R A J I N E : 5 http://www.svetevrope.si/sl/ tega urejanja krajine. Predlagano je, da se Krajinska politika Slovenije za- I Z H O D I Š Č A Z A K R A J I N S K O P O L I T I K O dokumenti_in_publikacije/ snuje kot zaveza in način delovanja celotne slovenske družbe in kot okvir konvencije/176/index.html tvornega sodelovanja vseh udeležencev varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. Kot taka ne poskuša prerazporejati in zamejevati pristojnosti le 6 Recommendation CM/Rec(2008)3 of na ozke strokovne kroge in ne ponuja zgolj nekaj ad hoc ciljev in ukrepov, the Committee of Ministers to temveč prinaša sistemske rešitve, ki vodijo v celovite ukrepe in sinergijske S T R O K O V N O D E L O member state son the guidelines for učinke. Krajinska politika ni le prostorskonačrtovalska politika, temveč analiza tujih primerov krajinskih politik the implementation of the European zelo širok koncept, ki povezuje akterje z zelo različnih področij in z raz- analiza obstoječega sistema Landscape Convention, https:// ličnim odnosom do krajine. Ne sme biti način uveljavljanja posameznih načrtovanja, varstva in upravljanja rm.coe.int/16802f80c9 interesnih skupin, temveč mora v ospredje postaviti krajino v vsej svoji krajine v Sloveniji celovitosti – za vse, ki živimo in delujemo v njej ter jo imamo za svojo. S O D E L O V A N J E S S T R O K O V N O I N Š I R Š O J A V N O S TJ O delavnice za širšo javnost Osnova za pripravo koncepta tematske delavnice z deležniki urejanja krajine Krajinske politike Slovenije medresorski fokusni skupini s predstavniki ministrstev Oblikovanje koncepta Krajinske politike Slovenije temelji na določilih Evropske konvencije o krajini (2000, v nadaljevanju EKK)⁵, ki v točki b 5. člena, ki se nanaša na splošne ukrepe, Slovenijo kot pogodbenico zavezuje, »da bo oblikovala in izvajala krajinsko politiko, katere cilji so varstvo, P R E D L A G A N I N A D A L J N J I K O R A K I upravljanje in načrtovanje krajine na podlagi sprejemanja posebnih ukre- Koncept Krajinske politike Slovenije pov, navedenih v 6. členu«. Izraz krajinska politika v skladu s 1. členom konferenca Vse krajine štejejo! K večji kakovosti bivanja (pomen izrazov) EKK pomeni »izražanje splošnih načel, strategij in smer- s krajinsko politiko nic pristojnih organov z javnimi pooblastili, na podlagi katerih se lahko sprejemajo posebni ukrepi za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin«. Iz priporočil Odbora ministrov Sveta Evrope v zvezi z implementacijo EKK(2008)⁶ izhaja, da Evropska konvencija o krajini operativno gleda-no predpostavlja: P R E D L A G A N P O T E K P O P R O J E K T U • oblikovanje posebnih krajinskih politik in hkrati sistematično vkl-usklajevanje in dopolnjevanje Koncepta jučevanje krajinskih vidikov v vse resorne politike, ki neposredno ali priprava Resolucija o Krajinski politiki Slovenije posredno vplivajo na spremembe v prostoru, pri čemer krajina ni dodatek posameznim temam, temveč njihov sestavni del; glasovanje in sprejem Resolucije v državnem zboru izvajanje Krajinske politike Slovenije 25 7 https://www.alpconv.org/si/domaca- • prehod iz politike, ki temelji na zaščiti značilnosti in delov ozemlja, stran/ ki so prepoznani kot izjemni, k politiki, ki temelji na kakovosti vseh življenjskih okolij, bodisi izjemnih, vsakdanjih ali razvrednotenih; • opredelitev in izkušnje z novimi oblikami sodelovanja med različni-mi organi in različnimi ravnmi uprave; • nov pristop k opazovanju in interpretaciji krajine, ki naj bi temeljil na pogledu na prostor kot celoto (in ne več samo opredelitev ob-močij, ki jih je treba varovati), hkrati vključeval in združeval več pri-stopov (povezoval ekološke, arheološke, zgodovinske, kulturne, zaz-navne in gospodarske pristope) ter vključeval socialne in gospodarske vidike. Za oblikovanje koncepta Krajinske politike Slovenije je pomemben tudi protokol »Varstvo narave in urejanje krajine« (2002), zapisan v Alp-ski konvenciji (1991). ⁷ Določila konvencije in protokola veljajo za 33 % (alpskega/severozahodnega) ozemlja Slovenije. II. poglavje protokola do-loča posebne ukrepe, pomembne za urejanje krajine – inventarizacijo, krajinsko planiranje, načrtovanje, posege v naravo in krajino ter zavarovana območja. Na tem mestu je treba izpostaviti predvsem 7. člen, ki do-loča krajinsko planiranje. Krajinska politika Slovenije kot sistem in formalni dokument skupno vizijo varstva, načrtovanja in upravljanja krajine in v procesu odpr-tega sodelovanja dogovoriti ukrepe za doseganje te vizije v določeni časovni Krajinsko politiko Slovenije (v nadaljnjem besedilu tudi: krajinska poli-perspektivi ter dogovorjeno vsebino tudi legalizirati s sprejetjem pravno-tika) razumemo kot širok sistemski okvir za delovanje družbe na področ- formalno obvezujočega dokumenta na najvišji politični ravni. Ob pripravi ju urejanja krajine, ki temelji na družbenem sporazumu in dogovoru o si-projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje kra-stemu vrednot in ciljih razvoja ter o načinih delovanja na področju varst-jinske politike je dozorel predlog, da se na ravni države pripravi in sprejme va, načrtovanja in upravljanja krajine. Gre za niz različnih, a usklajenih »Krajinska politika Slovenije« kot splošen družbeni dogovor o varstvu, in dobro povezanih aktivnosti, ki izvirajo iz zavez posameznih strateških načrtovanju in upravljanju krajin, ki vsebuje temeljna izhodišča in zaveze: dokumentov, zakonskih določil, akcijskih načrtov, okvirov delovanja na • za dvig pomena krajine v družbi in za pravico uživati kakovostno različnih prostorsko načrtovalskih ravneh, (med)resorskih programov, krajino; sporazumov in usklajevanj, javno dostopnih podatkov ter ugotovitev razi- • za vzpostavitev celovitega sistema varstva, načrtovanja in skav in ciljno usmerjenih projektov. Krajinska politika kot taka postane upravljanja krajine; izraz politične volje za spoštovanje vrednot prebivalcev, mednarodnih za- • za odgovorno ravnanje s krajino, ki upošteva njen pomen za družbo; vez in predvsem za uresničevanje širokega spektra potreb slovenske druž- • za ohranjanje in dvig kakovosti slovenske krajine; be po učinkovitem varstvu, načrtovanju in upravljanju krajine. • za sistemsko urejeno, povezano in koordinirano delovanje vseh Da bi lahko kot država in državljani dosegli večjo skladnost različnih deležnikov v zvezi z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem sektorskih dokumentov in ukrepov na področju varstva, načrtovanja in krajine, ki bo vodilo v povečano učinkovitost tega delovanja; upravljanja krajine, je treba najprej na podlagi ocene stanja oblikovati F Soseska Ruski car, Ljubljana, Luka Vidic • za promocijo in ozaveščanje o krajini. 26 27 levo: Nastavki krajinske politike v Sloveniji že obstajajo, vendar so posa-Predlog strukture sistema varstva, mezne prvine sistema varstva, načrtovanja in upravljanja krajine med P R A V N I O K V I R načrtovanja in upravljanja krajine sabo nepovezane, v praksi slabo koordinirane in parcialno regulirane po posameznih področjih (resornih predpisih). Zakonske rešitve in njihovo izvajanje tudi ne izhajajo iz celovite predstave o urejanju krajine in iz ja-Mednarodni dokumenti sno določenih ciljev razvoja krajine, ampak so bolj posledica sicer dobro-Slovenski predpisi in strateški dokumenti namernih, a avtonomnih, posamičnih, nepovezanih institucionalnih in tudi civilnodružbenih prizadevanj. Krajinska politika Slovenije se usmerja v dopolnjevanje in nadgrajevanje sistemskih rešitev ter ustvarjanje O R G A N I Z A C I J S K I O K V I R pogojev za celovit in povezan sistem delovanja. Glede na razmere in prakso v Sloveniji je bilo ocenjeno, da je nujno potreben zagon ključnih izboljšav ter celovite in učinkovitejše prakse Organizacijska struktura in pristojnosti varstva, načrtovanja in upravljanja krajine, kar pa zahteva ukrepanje Podatki in informacije države in dvig pozornosti celotne družbe ter utemeljuje pripravo strateš- Organizacija upravljanja krajine kega dokumenta najvišjega državnega pomena. Zato je predlagano, da se Krajinska politika Slovenije sprejme kot enovit operativni dokument, ki bo strateško in sistematično urejal vprašanja varstva, načrtovanja in O R O D J A V A R S T V A , N A Č R T O V A N J A upravljanja krajine, predstavljal skupno vodilo za oblikovanje pravnih in I N U P R A V L J A N J A K R A J I N E drugih rešitev, obvezoval k povezovanju in sodelovanju, utemeljeval, poja-snjeval, nakazoval rešitve ter usmerjal delovanje v urejanju krajine. S Krajinski terminološki slovar sprejetjem Krajinske politike Slovenije pridobimo temeljni dokument in Krajinska tipologija in katalog krajin sistem delovanja na področju varstva, načrtovanja in upravljanja krajine, Prostorsko načrtovanje in graditev objektov ki bo zavezoval slovensko družbo kot celoto, Slovenijo kot državo, državni zbor, vlado, resorne službe, lokalne skupnosti in stroko, izobraževalne in-Presoja vplivov na okolje/krajino stitucije, medije ter vse državljane. Zavarovana in posebna krajinska območja 8 Smiselna analogija tovrstnemu Krajinska politika Slovenije se uveljavi s formalnim dokumentom Resorni razvojni programi in drugi dokumenti dokumentu je npr. Resolucija o – predvidoma resolucijo, ki jo na predlog Vlade RS sprejme Državni zbor Sodelovanje in partnerstva strateških usmeritvah razvoja RS. ⁸ Dokument mora izražati nedvoumno politično podporo in biti dovolj slovenskega kmetijstva in živilstva do konkreten, vključevati mora oceno stanja in ukrepe za uresničevanje in Spremljanje stanja in nadzor leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za zagon začrtane politike, ki lahko vodijo v izboljšanje stanja. Krajinska po-jutri« (ReSURSKŽ), Ur. l. RS, št. litika Slovenije je skupaj z akcijskim načrtom (predvidoma za obdobje O Z A V E Š Č A N J E , I Z O B R A Ž E V A N J E , 25/2011. Resolucijo dopolnjuje akcijski petih let) živ sistem, ki se razvija in odziva na aktualne razmere. Predstavi R A Z V O J S T R O K E I N D O B R E P R A K S E načrt – Strategija za izvajanje se na spletu (glej poglavje 4.2), s ciljem, da so na enem mestu zbrane in do-resolucije o strateških usmeritvah stopne vse pomembne informacije o urejanju slovenske krajine. V posa-Ozaveščanje razvoja slovenskega kmetijstva in meznih časovnih presekih se za potrebe komunikacije, promocije in/ali Izobraževanje in raziskovanje živilstva do leta 2020 (2014). izobraževanja dokument in povezane vsebine objavljajo v obliki elektron-skih in tiskanih publikacij, zgoščenega predstavitvenega gradiva v slove-Spodbujanje dobre prakse 9 V nadaljevanju tega besedila je poleg nščini in tudi v tujih jezikih (vsaj v angleščini). pojma »resolucija« uporabljan izraz Krajinska politika Slovenije je zastavljena kot vsebinska in pomen- »krajinska politika«, tudi zgolj ska vzporednica Prostorski politiki Slovenije in Arhitekturni politiki ter F I N A N Č N I M E H A N I Z M I »politika« ali »dokument«. sledi nameri iz publikacije Kultura prostora in graditve zdaj! (2016). ⁹ 29 Predlog vsebine dokumenta Krajinska politika Slovenije: sistem varstva, načrtovanja in upravljanja krajine F Lendavske gorice, Luka Vidic 31 10 Podrobnejša analiza je dostopna na V KO N C E P T U P R E D L AG A M O , da naj struktura in vsebina dokumenta http://www.krajinskapolitika.si/wp- »Krajinska politika Slovenije« s podnaslovom »Sistem varstva, načrto-content/uploads/2018/11/ vanja in upravljanja krajine« odgovarjata na ugotovitve o stanju v sloven-analiza_tujih_primerov.pdf skem prostoru in na potrebe družbe ter sledita predstavi o celoviti ureditvi področja na način, ki je optimalen glede na veljavni sistem urejanja pro-11 http://www.krajinskapolitika.si stora (prostorskega načrtovanja, upravljanja), varstva (okolja, narave, kulturne dediščine, naravnih virov) in usmerjanja ekonomskega razvoja (gospodarstva, turizma). Pristop sledi usmeritvam EKK in priporočilom Odbora ministrov v zvezi z implementacijo EKK (Recommendation CM/ Rec(2008)3 ..., 2008) ter se opira na tuje zglede in rešitve, posebno na katalonske, ki sodijo med najboljše primere dobre prakse. Katalonija je namreč v zadnjih 20 letih naredila pomembne premike pri načrtovanju, varstvu in upravljanju krajine ter dosegla zavidljivo raven strokovnega dela in ozaveščenosti družbe, zato njihova krajinska politika sodi med na-jnaprednejše tovrstne evropske dokumente. ¹⁰ Struktura sledi predlaganemu sistemu varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. Vsebina je organizirana v tri osnovne sklope: • Uvodni sklop obsega namen, cilje, temeljna načela in druge izhodiščne opredelitve. • Osrednji sklop je razdeljen na pet stebrov politike/sistema: 1) pravni okvir, 2) organizacijski okvir, 3) orodja varstva, načrtovanja in upravljanja krajine, 4) ozaveščanje, izobraževanje, razvoj stroke in dobre prakse, vključevanje širše javnosti v oblikovanje kakovostne krajine ter 5) finančni mehanizmi. Ti stebri obsegajo niz raznovrstnih, medsebojno usklajenih aktivnosti in gradiv, ki so nujni za sistemsko in celostno izvajanje Krajinske politike Slovenije in s tem tudi zavez iz EKK. Pri navedbi ukrepov so navedeni cilji iz poglavja 1.3, s katerimi so ti ukrepi neposredno povezani. • Zadnji sklop obsega akcijski načrt. V nadaljevanju je podan povzetek vsebin, ki so predlagane kot vsebina dokumenta Krajinska politika Slovenije. Podrobnejši pregled analitič- nih ugotovitev o stanju v Sloveniji, tujih praksah uveljavljanja krajinske politike in tematskih delavnic ter predstavitev koncepta, izhodišč, ciljev in ukrepov sta podana v poročilih projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike. ¹¹ F Piran, Tadej Bevk 32 33 1 Namen in cilji Krajinske politike Slovenije ju učinkovitosti, ki niso naklonjene značilno drobni parcelaciji in manj produktivni njivski rabi, temveč podpirajo gospodarsko uspešnejšo obsež- 1.1 Namen Krajinske politike Slovenije no monokulturno rabo in vplivajo na praznjenje podeželja. Izvajajo se ob-Krajinska politika je vsestransko organiziran, formalno sprejet in sežni energetski, prometni in komunalni infrastrukturni projekti ter obe-uveljavljen način celovitega, povezanega in vključujočega varstva, načrnem stihijska razrast bivalnih, kmetijskih in (pogosto nelegalnih) oglašetovanja in upravljanja krajine. Z njeno uveljavitvijo bodo zagotovljeni po-valskih objektov, ki ob odsotnosti celovite regulacije in dolgoročne per-goji za dolgoročno in vsestransko skladen razvoj krajine, tako da bo pove-spektive zmanjšujejo bivalno ugodje ter ekološke funkcije krajine. Kljub zovala in usklajevala pričakovanja, cilje in ukrepe različnih področij in de-hitremu razvoju poselitve in infrastrukturnih sistemov ter intenzifikaciji ležnikov ter omogočala, da bomo razvijali krajino kot skupni razvojni vir kmetijstva na ravninskih območjih pa se tam, kjer so razmere za kmetijst-in dediščino ter pomembno prvino osebne in narodove identitete. vo otežene, pojavlja zaraščanje, kar je povezano tudi z ugodnimi naravni-Uveljavitev krajinske politike je nujni pogoj za preseganje negativ-mi razmerami za hitro rast gozda in odseljevanjem prebivalcev v bolj urnih teženj v krajini ter da z izboljšanjem razmer na področju varstva, bana območja. Številne spremembe kulturne krajine vse bolj izhajajo tudi načrtovanja in upravljanja krajine izboljšamo kakovost bivalnega okolja. iz sekundarne rabe prostora, povezane s spremenjenim načinom življen-Izraz krajinska politika v skladu z Evropsko konvencijo o krajini ja, v katerem se krepi pomen prostega časa, rekreacije in turizma, pa tudi pomeni »izražanje splošnih načel, strategij in smernic pristojnih orga-z zahtevami glede kakovosti bivalnega okolja, ohranjanja narave in spre-nov z javnimi pooblastili, na podlagi katerih se lahko sprejemajo posebni menjenimi zahtevami glede poselitve, mobilnosti idr. V prihodnosti se ukrepi za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin«. S pripravo in izva-bomo vse bolj soočali tudi z izzivi, povezanimi s podnebnimi spremem-janjem krajinske politike država Slovenija sledi zavezam držav podpisnic bami, varstvom kmetijskih zemljišč in rabo obnovljivih virov energije, EKK in potrjuje, da se zaveda potrebe po usklajevanju varstva in razvoja ki bodo bistveno spreminjali krajino v vseh njenih razsežnostih. Analiza krajine, pomena krajine kot lastne in skupne evropske dediščine ter poli-slovenske prakse je pokazala, da je krajina v prostorskih aktih obravnava-tične odgovornosti za uresničevanje skupnih evropskih razvojnih ciljev. na (po vsebinah, obsegu in kakovosti) zelo različno in predvsem pomanj-Le Krajinska politika Slovenije kot enovit in temeljni dokument slo-kljivo, kar je med drugim posledica dejstva, da so predpisi na področju venske družbe in države na področju varstva, načrtovanja in upravljanja urejanja prostora zelo ohlapni, brez jasno zastavljenih pravil, meril in ob-krajine lahko poveže in zaveže pri delovanju in odločanju tako politične/ vezujočih vsebin. Posledično so tudi izvedbe posegov v prostor pogosto administrativne strukture na državni in lokalni ravni kot strokovno in neustrezne, kar velja tudi za vzdrževanje in upravljanje krajine. Kljub splošno javnost. temu slovenska krajina še vedno predstavlja kakovostno (bivalno) okolje in je kot pomemben proizvodni vir tudi velik potencial za gospodarski raz-1.2 Slovenska krajina – stanje, potrebe in priložnosti voj. Ohranjenih je še veliko izjemnih krajin in prepoznavnih krajinskih Prostorska pestrost Slovenije, ki leži na stičišču Alp, Sredozemlja, prvin in zato je krajina pomembna nosilka prepoznavnosti Slovenije. Panonske nižine in Dinaridov, je ena od najširše prepoznavnih značilnosti naše države. Določajo jo predvsem geomorfološke in podnebne razlike med temi štirimi geografskimi območji. Na razmeroma majhnem ozemlju naše države se je človek na podnebno in geomorfološko ter biotsko raznovrstnost skozi tisočletja prilagajal ter si dejavno urejal življenjske razmere. Posledica vplivanja človekovega delovanja na naravno okolje je izjemno pestra kulturna krajina. Lokalno je v krajini mogoče razbrati vplive različnih zgodovinskih kultur: od predantičnih, romanskih, german-skih in slovanskih. V modernejši zgodovini so na spremembe in razvoj krajine vplivale predvsem spremembe v tehnologiji rabe kmetijskih zemljišč in družbene razmere. Danes se naštetim vzrokom spreminjanja krajine pridružujejo še podnebne spremembe, globalizacija in težnja po večan-34 35 12 Odbor ministrov je v zvezi s tem izdal 1.3 Cilji – kaj prinaša Krajinska politika Slovenije 13 Če spremenjena in dopolnjena SPRS 2 Posodobitev predpisov in strateških dokumentov za uresničevan-posebno priporočilo – glej V procesu analize in komunikacije z deležniki v projektu (predvsem ne bo ustrezno obravnavala krajine na je celovitih rešitev in globalnih zavez na področju urejanje krajine Recommendation CM/Rec(2017)7 of na tematskih delavnicah) so bila izoblikovana izhodišča, ki predstavljajo strateški ravni, bomo sprejeli 2.1 Uresničili bomo obveze iz Evropske konvencije o krajini (2001) in the Committee of Ministers to tudi osnovo za oblikovanje ciljev Krajinske politike Slovenije in so okvir Nacionalno krajinsko strategijo, ki se iz Alpske konvencije (1991): Protokola »Varstvo narave in urejanje member States on the contribution of ukrepov, z uresničevanjem katerih bomo omogočili njeno izvajanje. bo uporabljala kot strateški okvir za krajine« (2002) ter se tako pridružili prizadevanjem evropskih the European Landscape Convention urejanje krajine. držav na področju varstva, upravljanja in načrtovanja krajin. to the exercise of human rights and 1 Povečanje skrbi za krajino kot zagotovilo za večjo kakovost bivan-2.2 Izoblikovali bomo temelje za nadaljnjo pripravo, spreminjanje in democracy with a view to sustainable ja, gospodarski razvoj in krepitev nacionalne identitete dopolnjevanje prostorske, gradbene in sektorske zakonodaje na development, https://rm.coe.int/ 1.1 Preprečili bomo nadaljnje razvrednotenje krajine ter ohranili nje-področju obravnave krajine, tako da bo krajina dobila ustrezno (z 0900001680750d64 no prepoznavnost, privlačnost/potenciale za konkurenčen razvoj in EKK in Alpsko konvencijo skladno) zakonsko priznanje oziroma vlo-https://search.coe.int/cm/Pages/ kakovost bivanja, tako da bomo prostorski razvoj v krajini načrtovali go. Predpisane/priporočene bodo strokovne podlage za obravnavo result_details.aspx?ObjectID=09000 na podlagi vrednotenja krajine in presoje vplivov na krajino, posebno krajine oziroma javnih odprtih površin, izoblikovan bo sistem za ce-01680750d64 pozornost namenjali razvoju podeželja in vzdrževanju kulturnih kra-lovit prenos krajinskih vsebin v prostorske akte, uvedeni bodi ukrepi jin, ohranjanju naravne krajine, omejevanju in usmerjanju tipologije za učinkovitejše upoštevanje prostorskih aktov pri vseh posegih v razpršene poselitve ter sankcioniranju nelegalnih posegov v prostor. prostor ter za povezovanje resorjev in ukrepov na področju upravlja-1.2 Prispevali bomo k izvajanju ciljev Strategije razvoja Slovenije nja krajine. 2030, ki poudarjajo zdravo in dejavno življenje, dostojno življenje za 2.3 Krajina bo postala pomembna sestavina vseh ravni družbe in nje-vse, konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalnega razvoja kot družbeno priznana kategorija. Vsebine načrtovan-ni sektor, nizkoogljično krožno gospodarstvo, trajnostno upravljanja, varstva in upravljanja krajine bodo postale sestavni del vseh rele-je naravnih virov, zaupanja vreden pravni sistem ter varno in global-vantnih strateških razvojnih dokumentov¹³ ter bodo ustrezno naslo-no odgovorno Slovenijo, tako da bomo ohranjali in razvijali kako-F Park Tivoli, Ljubljana, Nika Cigoj Sitar, vljene in obravnavane. vostno krajino. 1.3 Prispevali bomo k ohranjanju/izboljšanju naravnih virov in procesov v krajini, tako da bomo okrepili prizadevanja za ohranjanje narave in kulturne dediščine, zagotavljanje vzdržne pridelave hrane, zmanjševanje poplavne ogroženosti in predvsem posledic podnebnih sprememb ter tako omogočili tudi uresničevanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. 1.4 Prispevali bomo k oblikovanju boljše družbe z izpostavljanjem pomena krajine in njene raznovrstnosti za duševni in telesni razvoj posameznikov in družbe ter k uveljavljanju krajine v sistemu vrednot ter posameznikove in narodove identitete, s tem pa tudi k uresničevanju človekovih pravic – vključno s pravico uživanja kakovostnih krajin – in demokracije na področju urejanja prostora z namenom trajnostnega razvoja. ¹² Spodbujali bomo zavedanje o pomenu krajine, oblikovanje pozitivnega in odgovornega odnosa do krajine ter poistovetenje z njo. 1.5 Skrbno bomo ravnali z vsemi krajinami, pri obravnavi krajine se ne bomo omejevali na posebna območja, krajino bomo obravnavali kot celoto in s tem presegali dosedanjo sektorsko obravnavo ter tako uve-ljavili načelo, da vse krajine štejejo. 36 37 3 Uveljavitev učinkovitega sistema varstva, načrtovanja in upravljanja krajine 3.1 Vsa prizadevanja v zvezi z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajine bomo sistemsko uredili in vodili koordinirano v okviru služ- be, pristojne za krajino, ki bo povezala in ciljno usmerila delovanje različnih deležnikov kot kontinuirano, usklajeno delovanje države, regijskih pobud in lokalnih skupnosti. Operativno delovanje bo sledilo temeljnim vodilom ter bo vključevalo in omogočalo tudi odzivanje na aktualne probleme, učinkovitost teh prizadevanj pa bo Vlada RS zagotovila s sprejetjem in spremljanjem akcijskega načrta za prvo obdobje in nato redno za nova obdobja. 3.2 Povečali bomo odgovornost in aktivno vlogo države pri uveljavljanju EKK ter krajinske politike na vseh ravneh, tako da bo služba, pristojna za krajino, dobila funkcijo nosilca urejanja prostora za krajino (smernice, mnenja, opredelitve do posegov, navodila za vrednote-presojanju vplivov na okolje ter upravljanju (še posebno za novo uve-nje krajine, predlogi zakonskih sprememb idr.) ter v povezavi z reso-dene dokumente) ter sproti vrednotila primere dobre (in slabe) rji, katerih delovanje je povezano s krajino, določila operativne cilje prakse. Tako se bo oblikovala (po vsebini in kakovosti) bolj uravno-na načrtovalski in upravljavski ravni. težena praksa na vseh navedenih področjih. 3.3 Uveljavili bomo sistematično spremljanje stanja in trendov ter 4.4 Izhodišča krajinske politike bomo vključili v resorne politike/pro-sprememb krajine na celotnem območju države. grame in zagotovili sinergijo resornih ukrepov na vseh ravneh 3.4 Vse informacije, povezane s krajino, bomo zbrali na enem mestu, načrtovanja, varstva in upravljanja krajine, resorji bodo sledili izho-pri eni instituciji (služba, pristojna za krajino) in na enem spletnem diščem krajinske politike in se medsebojno usklajevali od strateške mestu, informacije bodo prosto dostopne javnosti in pripravljene ravni pa do operativnega izvajanja. tudi v angleškem jeziku. 5 Dvig zavedanja o pomenu krajine za bolj vključujočo družbo 4 Zagotovitev strokovnih temeljev za udejanjanje varstva, načrtova-5.1 Dvignili bomo pomen izobraževanja in ozaveščanja ter vključevan-nja in upravljanja krajine ter za kakovostne prostorske rešitve ja javnosti v urejanje prostora/krajine, povečevali bomo zavedanje 4.1 Uredili bomo terminologijo, izdelali in sprotno nadgrajevali Krajin-prebivalstva o pomenu krajine, zagotovili izobraževanje institucio-ski terminološki slovar z razlago osnovnih pojmov, povezanih s kra-naliziranih deležnikov ter prostorskih načrtovalcev, vključili kraji-jino, s ciljem poenotenja strokovnega izrazoslovja. no v izobraževalni sistem (osnovne in srednje šole), povečali prisot-4.2 Pripravili bomo tipologijo/katalog krajin (spletno aplikacijo), tako nost krajinskih vsebin v medijih in povezovali prizadevanja posa-da bodo členitev, tipologija in vrednotenje krajine osnova delovanja. meznikov, društev, zbornic, fakultet. Podatki o krajinski tipologiji in izjemnih krajinah bodo (vključno z metodologijo) posodobljeni in javno dostopni ter formalno opredel-6 Zagotovitev virov za izvedbo ukrepov in S tem uresničevanje ciljev jeni kot obvezujoče podlage v odločevalskem in/ali načrtovalskem na področju urejanja krajine procesu. Oblikovane bodo okvirne smernice za urejanje zaokroženih 6.1 Izoblikovali bomo finančni okvir za urejanje krajine, oblikovali krajinskih območij, neodvisnih od administrativnih meja. bomo javni sklad za krajino, kot vir bomo uveljavljali javno ali zaseb-4.3 Pripravili bomo navodila in smernice ter gradili dobro prakso in no financiranje ter druge vire, kot so turistične takse ali druge dejav-tako zagotovili ustrezno obravnavo krajine, tako da bo služba za kra-nosti ter dajatve. Resorne finančne podpore/spodbude se bodo (v po-jino pripravljala navodila, priporočila, priročnike in vzorčne prime-vezavi z ozaveščanjem) uveljavljale tudi kot zaveza varstva, vzdrževa-re za obravnavo krajine v prostorskem načrtovanju, projektiranju in F Bled, Aleš Mlakar nja in celovitega upravljanja krajin. 38 39 2 Temeljna načela in želeno stanje krajine Temeljna načela Temeljna načela (vodila) krajinske politike podpirajo njeno osnovno vizijo – oblikovanje čvrstega, vseobsežnega, trajnega in hkrati odziv-nega, dobro koordiniranega in vključujočega sistema varstva, upravljanja in načrtovanja krajine. Krajinska politika opredeli postopkovna načela za varstvo, upravljanje in načrtovanje krajin ter opredeli/formalizira orodja: • varstva krajine, ki se izvaja s sprejemanjem in izvajanjem aktov o za-varovanju posameznih območij ter varstveno naravnanimi oprede-litvami v prostorskih aktih; • upravljanja krajine, ki se izvaja z vsakdanjo rabo prostora, s predpi-sanimi upravljavskimi načrti, razvojnimi programi in projekti, finančnimi ukrepi ter zemljiško politiko; • načrtovanja krajine, ki se izvaja s pomočjo priprav in sprejemanj prostorskih planskih in izvedbenih aktov; ti izhajajo iz ustreznih strokovnih podlag in določajo namensko rabo prostora, način rabe prostora ter izvajanje dejavnosti v krajini in so neposredna podlaga za pripravo projektnih rešitev, na podlagi katerih se izdajajo dovol-jenja za poseganje v prostor. Na načelni ravni se opredeli dolgoročna zaveza vseh deležnikov ter uveljavi kontinuirano, usklajeno delovanje države in lokalnih skupnosti na področju varstva, upravljanja in načrtovanja krajine, tako da tudi operativno delovanje sledi temeljnim vodilom in vključuje tudi odzivanje na aktualne probleme/izzive. Želeno stanje krajine V skladu s točko d 6. člena EKK se vsaka pogodbenica zavezuje, »da bo določila cilje kakovosti za prepoznane in ovrednotene krajine, in to po posvetovanju z javnostjo v skladu s točko c 5. člena«. Dokument opredeli želeno stanje krajine na strateški/nacionalni ravni, torej odgovori na te-meljno vprašanje »Kakšno krajino želimo imeti?«, kar se upošteva pri pripravi vseh strateških planskih aktov in resornih dokumentov. Želeno stanje krajine je izraženo kot splošni cilj ali postulat (izhodišče, zahteva, osnovno načelo), ki hkrati usmerja aktivnosti (analitične, načrtovalske, regulacijske, upravljavske) na način, da bi se to stanje tudi uresničilo. Da bi bil proces uspešen in bi ustrezno opredelil želeno stanje slovenske krajine, se je treba že na začetku poleg strokovnega dela posvetovati z javnostjo oziroma z vsemi ustreznimi zainteresiranimi deležniki ter omogočiti/ F Ljubljansko barje, Nika Cigoj Sitar zagotoviti njihovo dejavno sodelovanje. Resolucija opredeli tudi obvezo in 41 14 https://www.legifrance.gouv.fr/ usmeritve za določanje želenega stanja krajine na različnih/nižjih admi-affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT nistrativnih ravneh in v krajinskih enotah, kjer so opredelitve smiselno 000000541949&categorieLien=id bolj konkretne/operativne. 15 https://www.boe.es/boe/dias/ 2005/07/08/pdfs/A24186- 3 Pravni okvir 24189.pdf Mednarodni dokumenti Krajinska politika Slovenije se uskladi z mednarodnimi dokumenti, ki se neposredno ali posredno nanašajo na varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine ter katerih izhodišča in cilji se z njo uresničujejo: • Evropska konvencija o krajini, • Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo (konvencija iz Fara), • resolucije in deklaracije Sveta Evrope, sprejete na ministrskih konferencah, • resolucije in priporočila Sveta Evrope, Odbora ministrov, • Agenda 2030, • Alpska konvencija, Protokol »Varstvo narave in urejanje krajine«. Krajinska politika mora voditi v zakonsko priznanje oziroma uveljavitev krajine (točka a 5. člena EKK) in prenos v resorne politike (točka d 5. člena EKK) ter druge predpise, ki se neposredno ali posredno nanašajo na krajino, da se omogoči vsaj ohranjanje, če že ne preseganje dosežene ravni upoštevanja EKK tudi v prihodnje. Opredelitev krajine v zakonodaji Ustava Republike Slovenije le posredno daje izhodišča za obravnavo krajine. Za celovitejšo obravnavo krajine in za uveljavljanje posameznikove pravice do kakovostnega bivalnega okolja ter za krepitev nacionalne 16 Strategija naj izhaja iz analize stanja/ Krajina kot predmet strateških dokumentov identitete bi bilo smiselno, da krajina postane ustavna kategorija. procesov (kot so zaraščanje, Skladno s priporočili Odbora ministrov (Recommendation CM/ Ob doslednem zagovarjanju celovitega prostorskega načrtovanja bi razpršena gradnja in veliki razvojni Rec(2008)3 ..., 2008), ki posebej izpostavljajo določanje krajinskih strate-bil Zakon o varstvu, upravljanju in načrtovanju krajine, kot ga poznajo projekti) in se osredotoča na odzive gij, je v večini evropskih držav krajina predmet strateških dokumentov in npr. v Franciji¹⁴ in ponekod v Španiji (Valencija, Katalonija, ¹⁵ Galicija, na te procese. Določa naj temeljne je posledično vključena v različne (med)resorske programe, sporazume, Kantabrija), najobetavnejša možnost za zagotovitev pravne podlage za opredelitve razvoja in varstva krajine raziskave in projekte ter smernice. Ker Slovenija takega dokumenta poenotenje in nadgradnjo strokovnega dela ter ukrepov za učinkovitejše na ravni države, ob upoštevanju nima, je ključno, da se v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije kot hie-urejanje krajine na vseh ravneh. Realnejša pa je nadgradnja obstoječih celovitega prostorskega razvoja, rarhično najvišjem prostorskem dokumentu krajina – poleg poselitve in predpisov o prostorskem načrtovanju in graditvi ter drugih predpisov, ki sprememb koncepta urbanega razvoja infrastrukture – obravnava kot eden od treh medsebojno povezanih in določajo poseganje v krajino (ohranjanje narave, varstvo kulturne krajine, in ekonomske razsežnosti krajine. prepletenih prostorskih sistemov. V nasprotnem primeru je treba spreje-kmetijski ukrepi), tako da se zagotovijo jasnejše zahteve za obravnavo krati Nacionalno krajinsko strategijo kot formalni strateški okvir za urejan-jine na vseh ravneh varstva, upravljanja in načrtovanja krajine. F Cerkniško jezero, Aleš Mlakar je krajine. ¹⁶ 42 43 17 http://www.catpaisatge.net 4 Organizacijski okvir 18 Primer uspešnega tovrstnega 4.1 Organizacijska struktura in pristojnosti delovanja je npr. Medresorska za izvajanje krajinske politike koordinacijska skupina Alpske Za izvajanje krajinske politike se opredeli, kateri organi z javnimi konvencije. V njej kot opazovalke pooblastili opravljajo naloge nosilca urejanja prostora za področje urejan-sodelujejo tudi nevladne organizacije. ja krajine v prostorskem načrtovanju in kdo so drugi deležniki z nalogami in pristojnostmi za izvajanje EKK in krajinske politike, ter njihove medse-bojne odnose in način sodelovanja. Deležniki varstva, upravljanja in načrtovanja krajine so: • Pristojno ministrstvo za celostno urejanje krajine oziroma nacional-na strokovna služba za krajino: Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima danes vodilno vlogo pri oblikovanju krajinske politike države, vodi postopek priprave in tudi sprejetja resolucije in akcijskih načrtov ter je odgovorno za izvajanje EKK in Krajinske politike Slovenije. Optimalna organizacijska oblika bi bila služba za krajino kot medresorska koordinacijska služba za prostor in graditev pri Vladi RS, kot je bilo to predlagano že v dokumentu Kultura prostora in graditev zdaj! (2016). Ena od možnosti bi bil tudi poseben javni zavod po vzoru katalonskega Krajinskega observatorija (Observatori del Paisatge). ¹⁷ Trenutni organizacijski shemi MOP pa bi sledilo oblikovanje novega Sektorja za krajino v okviru Direktorata za prostor, stanova-nja in graditev na Ministrstvu za okolje in prostor. Ne glede na orga-nizacijsko obliko služba za krajino pripravi in skrbi za izvajanje krajinske politike ter je odgovorna za izvajanje EKK, pri čemer sodeluje tudi z drugimi resorji, ustanovami na vseh administrativnih ravneh in skrbi za njihovo povezovanje ter ima tudi vlogo nosilca urejanja prostora za krajino. • Medresorska delovna skupina/Svet za krajino na nacionalni ravni: Nadaljuje delo medresorske delovne skupine, oblikovane v okviru priprave Izhodišč za oblikovanje krajinske politike¹⁸ in skrbi za oblikovanje strateških usmeritev in celovitejših resornih dokumentov ter za usklajevanje interesov. • Zavodi in (med)sektorske državne in regionalne strokovne in svetovalne službe: Pomembni so za koordinacijo sektorskih ukrepov v praksi, predvsem zaradi neposrednega stika z ljudmi, ki stvarno upravljajo (vzdržujejo) krajino in udejanjajo povsem konkretne rešitve. • Lokalne skupnosti: Ključni deležniki so zaradi svoje ustavne pristojnosti za urejanje prostora in uveljavljanje EKK in izvajanje politike na lokalni/operativni ravni. F Jezersko, Aleš Mlakar 45 19 Glej poglavje 6 Finančni mehanizmi. • Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirska zbornica • Opredelitev nabora obveznih vsebin kot javno dostopnih in (nekate-Slovenije: Skrbita za strokovno usposabljanje ter za visoko etično rih) obvezujočih podatkov na vseh ravneh in pri vseh aktivnostih v 20 Dober zgled sta spletni strani strokovno delo; sta ključnega pomena za razvoj stroke in dobrih okviru varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. švicarskega Zveznega urada za okolje praks. • Ključna gradiva in zbirke podatkov se navedejo v angleškemu jeziku. (https://www.bafu.admin.ch) in • Društva, ki delujejo v javnem interesu na področju urejanja prosto-katalonskega Observatorija za krajino ra, varstva okolja, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, 4.3 Organizacija upravljanja krajine (http://www.catpaisatge.net) upravljanja voda, in druga strokovna društva: Imajo pomembno Krajino upravljajo številni in zelo različni izvajalci del in nalog, od vlogo pri razvoju stroke, ozaveščanju javnosti in zagovorništvu jav-institucij do fizičnih oseb (zlasti v kmetijstvu). Sektorji, ki delujejo v nega interesa ter zaradi svoje družbenokritične drže pri pripravi si-krajini in jim krajina predstavlja razvojni vir, razpolagajo tudi z različni-stemskih rešitev in ob konkretnih (okoljsko/prostorsko spornih) mi finančnimi mehanizmi, pri čemer morajo ob tem tudi smiselno izpol-situacijah. njevati zahteve iz prostorskih aktov in jih s tem dejansko izvajajo. Pri • Visokošolski zavodi, višje strokovne in srednje šole, predvsem tiste tem so izvajalci omejeni na pristojnosti svojega področja oziroma ob-na področju prostorskega načrtovanja, krajinske arhitekture, urba-močja in tudi lastništva v prostoru, kar lahko vodi v nasprotja, nespora-nizma, arhitekture, agronomije, gozdarstva, geografije, gradbeništ-zume ter posledično v pomanjkljivo upravljanje ali celo razvrednotenje va idr.: V organizacijski strukturi pomembni zaradi izobraževanja, krajine. Zato je treba izboljšati koordinacijo izvajanja del in nalog v razvoja znanja (visoko, srednje, osnovno, formalno – neformalno) praksi upravljanja krajine na vseh ravneh upravljanja na celotnem in raziskovalnega dela. ozemlju države/regij/občin. Ukrepi — povezava s ciljema 3.1, 3.2 Ukrepi — povezava s ciljema 3.2, 4.4 • Ustanovitev nacionalne službe za krajino, ki operativno izvaja kra- • Vzpostavitev medsektorskega sodelovanja na vseh hierarhičnih/ jinsko politiko in opravlja funkcijo nosilca urejanja prostora za kra-upravljavskih ravneh. Ustanovitev interdisciplinarne svetovalne jino, in določitev odgovornih služb/oseb po posameznih resorjih. službe za krajino na regionalni ravni ali vsaj povezano delovanje ob- • Ustanovitev Sveta za krajino. stoječih svetovalnih in upravljavskih služb (npr. kmetijskega sveto- • Zagotovitev sredstev za ustanovitev javnega sklada za krajino, ¹⁹ iz valca, revirnega gozdarja, konservatorja, naravovarstvenega nad-katerega se financirajo tudi raziskave, ozaveščevalne in promocijske zornika) za celovito in v reševanje konkretnih problemov usmerjeno akcije EKK ter krajinske politike ipd. svetovanje na terenu, v koordinaciji službe za krajino, ki tudi organizira izobraževanje posameznih svetovalcev. 4.2 Podatki in informacije • Uveljavitev skupnih celovitih ukrepov in celovitejših sektorskih Z organizacijo ustrezne službe za krajino se vse informacije, poveza-ukrepov, ki bodo v krajini omogočili učinkovito uresničevanje tudi ne s krajino, zbirajo v eni instituciji, ki tudi koordinira vse ključne (me- širših ciljev in zahtev iz prostorskih aktov. dresorske) naloge in prispeva k učinkovitejšemu prenosu državnih usme- • Vzpostavitev dobro koordiniranega in preglednega sistema ukrepov ritev na nižje administrativne ravni. ²⁰ (aktualni projekti, zaključeni projekti, aktualni finančni mehanizmi, izobraževanja, razpisi, obveščanje o možnostih in omejitvah v Ukrepi — povezava s ciljem 3.4 lokalnem okolju in pri upravljavcih), kot pomoč udeležencem pri • Vzpostavitev in vzdrževanje spletne strani (portala), na kateri bodo urejanju prostora, za povečanje učinkovitosti upravljanja. zbrani vsi relevantni podatki in informacije, povezani z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajine, vključno s finančnimi mehanizmi in drugimi upravljavskimi ukrepi. Prevzame in smiselno se nadgradi spletna stran Krajinska politika, oblikovana v okviru priprave Izhodišč za oblikovanje krajinske politike. 46 47 21 http://www.krajinskapolitika.si/ 5 Orodja za varstvo, načrtovanje strokovna-gradiva/#1546776312307- in upravljanje krajine 0a89124c-0435 Krajinska politika vzpostavi sistem varstva, upravljanja in načrto-22 www.mediambient.ad/paisatge/ vanja krajine, določi orodja za njegovo izvajanje ter opredeli ukrepe za nji-cataleg-paisatge-andorra hovo uveljavitev in uporabo. Nekatera od orodij so že opredeljena s predpisi in/ali v uporabi, vendar niso v celoti izkoriščena, predvsem pa niso med-23 http://www.catpaisatge.net/esp/ sebojno povezana in usklajena. catalegs.php 5.1 Krajinski terminološki slovar 24 https://www.gov.uk/government/ Ustrezno izrazoslovje je osnova delovanja vsakega strokovnega po-publications/national-character-area- dročja. Zaradi različne, v nekaterih primerih celo zavajajoče, uporabe iz-profiles-data-for-local-decision- razov v zvezi s krajino v področnih predpisih in praksi se v postopkih pro-making/national-character-area- storskega načrtovanja in upravljanja pojavljajo nesporazumi, nerazume-profiles vanje ali napačno tolmačenje (predvsem novih strokovnih izrazov) ter zato tudi težavna usklajevanja na širokem polju urejanja prostora. Ukrepa — povezava s ciljem 4.1 • Priprava Krajinskega terminološkega slovarja in njegovo redno dopolnjevanje kot odziv na strokovne in terminološke novosti. • Opredelitev ključnih strokovnih pojmov kot splošno priznanih in uporabljanih na vseh področjih obravnave krajine (v prostorskem načrtovanju, upravljanju, varstvu, izobraževanju, ozaveščanju). 5.2 Krajinska tipologija in katalog krajin Slovenija je bila z izdelavo Regionalne razdelitve krajinskih tipov Slovenije (1998)²¹ ena prvih evropskih držav, ki je prepoznala in ovrednotila svojo krajino na celotnem ozemlju države. Ker je krajina živ orga-nizem, je to gradivo, ki je bilo vzorno tudi v mednarodnem okviru in je sicer med najbolj uporabljanimi v kontekstu prostorskega načrtovanja in presojanja vplivov na okolje, zastarelo in ga je treba posodobiti in nadgra-diti ter ga uveljaviti tudi kot enega od vhodnih podatkov za sektorske strategije in programe. Predlaga se uporaba besedne zveze »katalog krajin«, po vzoru poimenovanj tovrstnih orodij v Evropi, npr. v Andori (Katalog krajin Andore: Catàleg del paisatge d’Andorra), ²² Kataloniji (Katalog krajin: Catálogos de paisaje), ²³ Angliji (Lastnosti nacionalno značilnih območij: National Character Area profiles), ²⁴ Franciji (Atlas krajin: Atlas des Paysages, pripravljen po departmajih). Tovrstno orodje je pomembno izhodišče, ki pa ne sme in ne more nadomestiti nujne vsako-kratne analize krajine in pričakovanih sprememb v okviru prostorsko-F Argentinski park, Ljubljana, Luka Vidic načrtovalskega procesa. 49 Ukrepa — povezava s cilji 1.1, 1.3, 1.6, 2.1, 4.2 • Priprava podzakonskega predpisa ali vsaj priročnika/navodil, s pou- • Priprava kataloga krajin kot posodobitev in nadgradnja Regional-darkom na vsebinah strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki obra-ne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji v obliki spletne aplikacije. vnavajo krajino (vrednotenje krajin, krajinska zasnova, zeleni si-Posebna pozornost se nameni usmeritvam, tako da sledijo želene-stem in zelena infrastruktura, odlok o urejanju podobe naselij in mu stanju in ciljem razvoja in varstva krajine ter se nanašajo na krajine). urejanje zaokroženih krajinskih območij, neodvisnih od admini- • Ustreznejša obravnava krajine v gradbeni zakonodaji z uveljavitvijo strativnih meja. obveznosti izdelave projektne dokumentacije za urejanje javnih od- • Uveljavitev kataloga krajin kot temeljnega orodja varstva, upravlja-prtih površin ter z opredelitvijo prostorskih ureditev in posegov, za nja in načrtovanja krajine ter kot obvezujoče podlage v načrtoval-katere je obvezen načrt krajinske arhitekture. skem in/ali odločevalskem procesu. 5.4 Presoja vplivov na okolje/krajino 5.3 Prostorsko načrtovanje in graditev objektov Presoja vplivov na krajino je danes premalo ali celo napačno upo-Prostorsko načrtovanje je ključno orodje varstva, narčtovanja in rabljeno orodje. Predpisi s področja varstva okolja sicer določajo (celovi-upravljanja krajine. Treba je opredeliti ustrezen okvir urejanja krajine, to) presojo vplivov na krajino, vendar pa je predvsem celovita/strateška temeljne zahteve in vsebine v okviru zagotavljanja sistema celovitega presoja vplivov na okolje (CPVO), ki bi lahko bila dobro orodje varstva urejanja prostora tako pri prostorskem načrtovanju kot tudi graditvi ob-krajine, danes slabo izkoriščena in precej neučinkovita na tem področ- jektov. Na ta način se preseže izrazito ozko resorno usmerjeno načrtovanju. Krajina ni v središču zanimanja ministrstev, pristojnih za varstvo je in izboljša medresorsko usklajevanje, zagotovita ustreznejše vrednote-okolja in prostor (razen dediščinskih krajin, ki so v pristojnosti Mini-nje in regulacija krajine pri pripravi regionalnih in občinskih strateških strstva za kulturo). Za izdajo mnenja o ustreznosti okoljskih poročil in in izvedbenih aktov, poleg tega se dejansko uvede regionalna raven načr-sprejemljivosti vplivov plana specifično v zvezi s krajino ni pristojnega tovanja razvoja v krajini, v bolje povezanih procesih prostorskega načrto-nosilca urejanja prostora. Zaradi tega je tudi obravnava krajine v pre-vanja in varstva okolja pa tudi učinkovitejša obravnava krajine od strateš- sojanju vplivov na okolje zgolj obrobna, krajina pa je zapostavljena in ke ravni pa do projektnih rešitev in same izvedbe. Obenem se preprečuje neustrezno obravnavana. doktrina delnega reševanja lokalno zamejenih razvojnih problemov. Ukrepi — povezava s cilji 1.1–1.6, 2.1, 3.1, 3.2, 4.3 Ukrepi — povezava s cilji 1.1–1.6, 2.1, 3.1, 3.2, 4.3 • Integracija postopkov prostorskega načrtovanja in (celovitega) pre- • Priprava splošnih smernic za urejanje krajine. sojanja vplivov na okolje/krajino ter preoblikovanje (celovite) preso- • Obravnava krajine v državnih, regionalnih in občinskih strateških je vplivov na okolje/krajino v optimizacijsko, načrtovalsko opravilo. planskih aktih kot enega od treh sistemov (poleg poselitve in infra- • Aktivno sodelovanje službe za krajino v postopkih CPVO s pripravo strukture), ki se medsebojno prepletajo. mnenj o ustreznosti okoljskega poročila in mnenj o sprejemljivosti • Dopolnitev prostorske zakonodaje na način, da se uveljavijo obveza vplivov planov ter v postopkih PVO. izdelave strokovnih podlag za krajino v prostorskih aktih, obveza • Priprava priporočil ali priročnika za obravnavo krajine (predvsem opredelitve želenega stanja za posamezne krajine, pravna podlaga za meril za ocenjevanje vplivov na krajino) v okoljskih poročilih in po-varstvo oziroma vzdržen razvoj izjemnih krajin in obveza izdelave ročilih o vplivih na okolje. krajinske zasnove tudi za širša zavarovana območja po ZON in za ob-močja nacionalne krajinske prepoznavnosti. 5.5 Zavarovana in posebna krajinska območja • Uveljavitev (dejanska izdelava) krajinskih zasnov kot strokovne Varstvo krajine se prednostno zagotavlja v procesu prostorskega podlage na strateški ravni prostorskega načrtovanja, kamor prispe-načrtovanja in prek določil prostorskih aktov. Glede na analitične ugoto-va konceptualna izhodišča razvoja in varstva, ter na izvedbeni ravni, vitve razmer v slovenski krajini ter v načrtovalski in upravljavski praksi je kamor prispeva podrobna merila za urejanje in izvedbene ukrepe. treba poleg tega uveljaviti (standardizirano, formalno) varstvo krajine z opredelitvijo zavarovanih območij in posebnih krajinskih območij, ki se 50 51 25 Izjemne krajine Slovenije (Ogrin s 26 Recommendation CM/Rec(2015)8 of jin na regionalni in lokalni ravni ter posodobiti nabor izjemnih krajin na na-sodelavci, 1999), http:// the Committee of Ministers to cionalni ravni ter ga uvrstiti med javno dostopne in obvezujoče podatke pri www.krajinskapolitika.si/wp-content/ member States on the prostorskem načrtovanju, presojanju vplivov na okolje (krajino) in pri (sek-uploads/2018/10/Izjemne-krajine- implementation of Article 9 of the torskem) upravljanju. Treba je sprejeti pravno podlago za varstvo oziroma Slovenije_Ogrin_1999-1.pdf European Landscape Convention on vzdržen razvoj izjemnih krajin. Izjemne krajine se določijo na dveh ravneh: Transfrontier Landscapes, https:// • izjemne krajine nacionalnega pomena kot varstvena kategorija: search.coe.int/cm/pages/ določijo se z uredbo ali drugim pravnim aktom, ki bo zavaroval vsa result_details.aspx?objectid=090000 območja naenkrat za celotno ozemlje države; 16805c2a58 • izjemne krajine lokalnega pomena kot planska kategorija: določi-jo se na podlagi analize in vrednotenja v okviru strokovnih podlag v postopku priprave regionalnega prostorskega plana, občinskega prostorskega plana in občinskega prostorskega načrta. Območja in prvine krajinske prepoznavnosti: Določajo se območ- ja krajinske prepoznavnosti na nacionalni ravni, območja krajinske prepoznavnosti na lokalni ravni in prvine prepoznavnosti–kakovostne, izjemne ali značilne prostorske strukture, ki se pojavljajo po vsem slovenskem prostoru in so odvisne od tipoloških značilnosti krajine ter so pomembne za prepoznavnost prostora in jih je zato treba ohranjati, nadgra-jevati ali sanirati. Širša zavarovana območja po predpisih o ohranjanju narave: Krajina v narodnem, regijskih in krajinskih parkih sicer ni osnovni predmet, vsebina in cilj varstva, a se tudi ta varuje z različnimi ukrepi. Krajinske naravne vrednote in krajinske značilnosti, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti: Kategoriji sodita med obvezno upoštevajo pri prostorskem načrtovanju in presojanju vplivov na območja oziroma prvine varstva narave, a nista dovolj uveljavljeni. Preve-okolje ter pri dovoljevanju posegov v krajino in pri upravljanju krajin. riti je treba smiselnost ohranitve teh kategorij. Posameznim kategorijam se določita jasen namen v sistemu varstva, Čezmejne krajine: Ne gre za varstveno kategorijo. Uveljavi se v ob-upravljanja in načrtovanja krajine ter različno blag/strog pravni režim. mejnih regijah/občinah ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov, ki Uporabijo se že poznane kategorije zavarovanih in posebnih krajinskih države pogodbenice EKK spodbuja k sodelovanju lokalnih in regionalnih območij, ki pa se v smislu formalizacije (zakonske opredelitve), režima oblasti pri pripravi programov za izboljšanje čezmejnih krajin. ²⁶ (načina in obsega varstva) in pričakovanega učinka (posledic, ki jih prinaša režim varstva) nekoliko preoblikujejo. Bistvena novost je uvedba for-Ukrepi — povezava s cilji 1.1, 1.3, 2.1, 3.2 malnega varstva izjemnih krajin na nacionalni ravni, izjemne krajine na • Zagotovitev ustreznih določil v ZUreP-2 kot pravne podlage za zava-regionalni in lokalni ravni pa se uveljavijo kot planska kategorija: rovanje izjemnih krajin nacionalnega pomena in za uveljavitev iz-Dediščinske kulturne krajine: Seznam teh krajin je treba dopolni-jemnih krajin regionalnega/lokalnega pomena kot planske katego-ti, če pa se uveljavi kategorija izjemnih krajin, kot je predlagano v nada-rije. ljevanju, je smiselno razmisliti o ukinitvi kategorije dediščinskih kul- • Posodobitev nabora območij krajinske prepoznavnosti na nacional-turnih krajin. ni ravni v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Izjemne krajine:²⁵ Glede na precejšnje spremembe slovenskih krajin • Dopolnitev seznama dediščinskih krajin ali preoblikovanje katego-F Bela krajina, Jelka Hudoklin v zadnjih 20 letih je treba uveljaviti merila za opredeljevanje izjemnih kra-rije v izjemne krajine. 52 53 • Vključitev varstva in razvoja krajine v programe upravljanja širših zavarovanih območjih s področja ohranjanja narave. • Spodbujanje deležnikov na lokalni in regionalni ravni pri pripravi skupnih programov. • Učinkovito usklajevanje prostorskih in upravljavskih ukrepov pri prekrivanju pravnih režimov, neskladjih ali nasprotjih. 5.6 Resorni razvojni programi in drugi dokumenti Resorji oziroma posamezni sektorji se vključujejo v procese prostorskega načrtovanja in graditve kot nosilci urejanja prostora s svojimi smer-nicami in mnenji, pa tudi z razvojnimi pobudami in programi, s svojimi ukrepi in delovanjem pa še dodatno prispevajo k urejanju krajine. Vse ja-sneje se v praksi izražajo potrebe po učinkovitem usklajevanju resorjev v postopkih prostorskega načrtovanja in upravljanja krajine. Upravljanje je bistvenega pomena za uresničevanje določil iz prostorskih načrtov in pogojev varstva krajine ter ciljev in načel, zapisanih v strateških dokumentih države, regij in lokalnih skupnosti. Za doseganje želenega stanja krajine so nujne smernice za usmerjanje ukrepov resorjev oziroma sektorjev, ki delujejo v krajini, v ohranjanje krajinskih kakovosti in sanacijo razvrednotenih območij ter smernice za vrednotenje krajine, usmerjanje prostorskega razvoja in koordinacijo načrtovanja in izvajanje resornih ukrepov. Posebna pozornost se nameni obravnavi krajine v upravljavskih načrtih, ki se uveljavljajo v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in drugimi sektorskimi predpisi. Ukrepa — povezava s ciljema 3.1, 4.4 • Vključitev pogojev varstva, upravljanja in načrtovanja krajine v resorne dokumente. Opredeli se nabor vsebin, ki se vključijo v resorne strategije, razvojne programe, upravljavske načrte in druge 27 http://www.catpaisatge.net/ Na podlagi posvetovanj z javnostmi, izvedenih že v okviru priprave dokumente. monlocal/eng/cartes.php Izhodišč za oblikovanje krajinske politike, in na podlagi ciljno izvedenih • Vključitev pristojne službe za krajino v pripravo resornih posvetovanj v postopku sprejemanja dokumenta o krajinski politiki se dokumentov in v delovanje medresorske delovne skupine. opredelijo vse pomembne vsebine krajinske politike, zlasti pa želeno stanje slovenskih krajin, ki naj tako postane skupna zaveza vseh deležnikov. 5.7 Sodelovanje in partnerstva Posebna pozornost se nameni opredelitvi izhodišč za dejavnejše de-Vse bolj se izpostavljajo zahteve po boljšem oziroma dejavnejšem lovanje lokalnih skupnosti pri obravnavi krajinskih vsebin, razširjanju vključevanju javnosti v procese prostorskega načrtovanja in graditve, ki pomena krajine in ustreznem upravljanju za dosego želenega stanja kraji-sledijo iz točke c 5. člena Evropske konvencije o krajini: »da bo (podpisni-ne. Ključnega pomena so tvorna in prostovoljna sodelovanja posameznih ca) določila postopke za sodelovanje javnosti, lokalnih in regionalnih (javnih in zasebnih) udeležencev varstva, načrtovanja in upravljanja kra-skupnosti ter drugih zainteresiranih strani pri opredeljevanju in izvajan-jine, ki lahko takšno sodelovanje tudi formalizirajo z dogovorom – takšno ju krajinske politike«. F Rožički vrh, Prlekija, Luka Vidic orodje sodelovanja npr. poznajo v Kataloniji. ²⁷ 54 55 Ukrepi — povezava s cilji 1.1–1.6, 2.3, 3.1, 3.2, 6.1 28 http://www.dkas.si/popup/?id=11,0 6 Ozaveščanje, izobraževanje, • Oblikovanje partnerstev za uresničevanje sistemskih rešitev na razvoj stroke in dobre prakse področju prostorskega načrtovanja in upravljanje posameznih (posebnih) krajinskih območij. Odbor ministrov v priporočilih v zvezi s promocijo krajinske zavesti • Razvoj in promocija dobrih praks na področju aktivnega prek izobraževanja izpostavlja prispevek EKK k uresničevanju človekovih vključevanja javnosti v postopke prostorskega načrtovanja in pravic in demokracije z namenom trajnostnega razvoja ter poudarja po-upravljanja krajine. men in raznovrstnost krajine za duševni in telesni razvoj posameznikov in • Finančni ukrepi in strokovna pomoč države na lokalni in regionalni družbe. V Sloveniji je treba povečati zavedanje o pomenu krajine v stro-ravni kot spodbuda k sodelovanju pri pripravi/izvedbi skupnih kovni in širši javnosti, izboljšati vključevanje problematike urejanja programov upravljanja krajine. krajine v izobraževalne procese, graditi vrednostni sistem širše javnosti • Spodbuda projektom za vključevanje javnosti v procese urejanja ter izobraževati strokovno javnost in jo seznanjati z dobro prakso. krajine. 6.1 Ozaveščanje 5.8 Spremljanje stanja in nadzor Opredelijo se ključni programi in načini ozaveščanja javnosti tako Dobro poznavanje stanja v prostoru je temeljni pogoj oblikovanja in na osnovi predpisanih načinov v upravnih postopkih, v katerih sodeluje spremljanja učinkovitosti ukrepov na vseh področjih. V Sloveniji spreml-javnost (npr. javne razgrnitve prostorskih aktov), kot z medijskimi obja-janje stanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni še ni polno razvito vami. Spodbuja se izvajanje posebnih projektov za povečevanje zavedanja in se v praksi izvaja v zelo okrnjeni obliki. Pomemben premik na tem po-o pomenu krajine kot skupne dobrine in o odgovornem ravnanju, ob upoš- dročju obeta ZUreP-2, ki določa sistem spremljanja stanja prostorskega tevanju izkušenj z uspešnimi tovrstnimi projekti, kot je bil projekt »Mi razvoja in pripravo poročila o prostorskem razvoju vsaka štiri leta. Zato se urejamo krajino« (2004–2005). ²⁸ določijo obveza spremljanja stanja, dinamika izdajanja poročil in kazalni-ki spremljanja stanja na področju krajine. Ukrepi — povezava s cilji 1.1–1.6, 2.3, 5.1 • Promocija/spodbujanje primerov dobre prakse in izpostavljanje ne-Ukrepi — povezava s ciljem 3.3 gativnih pojavov (tudi kot del poročila o stanju krajine). • Opredelitev kazalnikov za spremljanje stanja krajine v sistemu • Spodbujanje medijskih objav. spremljanja stanja prostora/okolja. • Spodbujanje projektov ozaveščanja in vključevanja javnosti v proce- • Priprava poročil o stanju krajine in izvajanju krajinske politike na se načrtovanja, varstva in upravljanja krajine. vsaka štiri leta. • Spodbujanje delovanja društev, katerih jedro delovanja je odgovor- • Razširitev/razjasnitev pristojnosti Inšpektorata RS za okolje in pro-no načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine. stor ter zagotovitev sodelovanja s preostalimi inšpektorati (s po-srednimi pristojnostmi za krajino). 6.2 Izobraževanje in raziskovanje Spodbudi se boljše vključevanje problematike krajine v izobraževalne procese (osnovne in srednje šole) in v oblikovanje vrednostnega sistema širše javnosti. Posebna pozornost se nameni izobraževanju strokovne javnosti in seznanjanju s primeri dobre prakse, tako da se zagotovijo celovitost znanj, razumevanje naravnih in družbenih procesov, načela krajinskega načrtovanja idr. na vseh ravneh načrtovanja, varstva in upravljanja krajine. 56 57 29 https://www.vital-landscapes.eu/ Ukrepi — povezava s cilji 1.1–1.6, 2.3, 5.1 • Povezovanje, ozaveščanje in izobraževanje vseh deležnikov na po-30 Recommendation CM/Rec(2018)9 of dročju vzgoje in izobraževanja. the Committee of Ministers to • Uveljavitev strokovno usklajenih vsebin v izobraževalnih programih member States on contributing to the na vseh ravneh. implementation of the European • Povečanje obsega krajinskih tem v stalnem poklicnem usposabljan-Landscape Convention of the Council ju ZAPS. of Europe: creation of public funds for • Ustanovitev raziskovalne institucije na področju načrtovanja, varst-landscape, https://search.coe.int/cm/ va in upravljanja krajine. Pages/ result_details.aspx?ObjectId=090000 6.3 Promocija, primeri dobre prakse, nagrade 16808eedfd Omogočijo in spodbudijo se oblikovanje, razvoj in uveljavljanje dobre prakse na vseh področjih obravnave krajine. Primeri dobre prakse se promovirajo v strokovni in širši javnosti, zagotovi se njihova javna dostopnost. Kot temeljni nosilec aktivnosti na tem področju se uveljavi služba za krajino, ki skrbi za sprotno vrednotenje in objave primerov dobre prakse (navodil, priporočil, priročnikov, vzorčnih primerov za obravnavo krajine) v prostorskem načrtovanju ter v presojanju vplivov na okolje in projektiranju ter zagotavlja promoviranje (npr. z medijskimi objavami, bodisi kot izpostavitev dobre prakse bodisi kot kritika slabe prakse) in nagraje-vanje najboljših primerov. Spodbudi se izvajanje ciljno usmerjenih projektov, npr. po vzoru projekta Vital Landscapes (2011). ²⁹ Ukrepi — povezava s cilji 1.1–1.6, 2.3, 5.1 • Promoviranje primerov dobre prakse v medijih ter zagotovitev ustreznih znanj in ozaveščenosti na strani medijev. • Izbor del za slovenske kandidature za nagrado Sveta Evrope, ki bodo konkurenčne na evropski ravni. • Promocija nagrade Sveta Evrope za krajino, pomoč pristojne službe za krajino pri pripravi kandidatur. • Vzpostavitev nagradnega sklada za nacionalno nagrado za kakovostno delovanje na področju krajine. F Park Zvezda, Ljubljana, Luka Vidic 58 31 Primer tovrstnega financiranja je The 7 Finančni mehanizmi National Lottery Heritage Fund v Veliki Britaniji – https:// V skladu s priporočili Odbora ministrov v zvezi z oblikovanjem javnih www.heritagefund.org.uk, ki prek skladov za krajino³⁰ se oblikujejo finančni mehanizmi za načrtovanje, posebnih shem financira tudi projekte varstvo in upravljanje krajine. Treba je določiti ustrezne finančne meha-v krajini, glej npr. Nenescape nizme in načine sodelovanja deležnikov, npr. uveljavljanje javnega in/ali Landscape Partnership Scheme – zasebnega financiranja ter drugih virov, kot so dobički iz iger na srečo, ³¹ https://nenescape.org/heritage- odvajanje deleža investicije v infrastrukturne objekte, ³² turistične takse lottery-fund-and-landscape-ali dajatve, povezane z javnimi deli, ter pogodbeno varstvo, skupne listine partnership-schemes. ipd. Ob upoštevanju usmeritev za urejanje zavarovanih in posebnih krajinskih območij se finančne podpore/spodbude, danes poznane predvsem 32 Takšno orodje/politiko pozna npr. v okviru kmetijskih politik, ³³ ohranjanja narave in podnebnih politik, Francija – »1% paysage, uveljavljajo tudi kot zaveza varstva, vzdrževanja in celovitega upravljanja développement et cadre de vie« (1 % krajine. za krajino, razvoj in bivalno okolje). Cilj je poudariti pomen krajine in razvijati Ukrepi — povezava s ciljem 6.1, posredno tudi z ostalimi cilji območja v bližini nove cestne • Priprava posebnega projekta kot strokovne podlage/izhodišča za infrastrukture. Orodje omogoča, da se uveljavljanje finančnih mehanizmov na vseh ravneh urejanja krajina območjih, ki jih je prizadela gradnja ne. velike cestne infrastrukture, dvigne • Oblikovanje javnega sklada za krajino, prednostno namenjenega kakovost krajine in s tem izboljša upravljanju krajine (vzdrževanju, obnovi, sanaciji razvrednotenih kakovost življenja, pa tudi območij), ki bo predstavljal tudi vir sredstev za raziskave ter oza-izobraževalne akcije. Glej: http:// veščanje in promocijo EKK in krajinske politike. circulaire.legifrance.gouv.fr/ • Usmerjanje sektorskih finančnih mehanizmov v izvajanje ukrepov index.php?action=afficherCirculaire& za vzdrževanje kulturnih (predvsem izjemnih) krajin in v ohranjan-hit=1&r=41201 je prepoznavnosti. • Vzpostavitev mehanizmov za urejanje in vzdrževanje zelenih in dru-33 Tak je švicarski primer gih javnih odprtih površin. Landschaftsqualitätsbeiträg https:// • Vzpostavitev dobro koordiniranega in preglednega sistema aktual-www.blw.admin.ch/blw/de/home/ nih finančnih mehanizmov in svetovanja, z javno dostopnimi osno-instrumente/direktzahlungen/ vnimi informacijami. landschaftsqualitaetsbeitrag.html F Goričko, Aleš Mlakar 61 8 Akcijski načrt za obdobje 2020–2025 Predlog prednostnih akcij za prvo petletno obdobje (2020–2025) vključuje akcije, za katere je bilo ugotovljeno, da so najpomembnejše in jih je treba izvesti čim prej, ker so bodisi (pred)pogoj za realizacijo drugih ukrepov bodisi razmeroma preproste in ne zahtevajo velikega finančnega ali organizacijskega vložka. Te akcije so: • Nadgradnja spletne strani na temo krajine, določitev upravljavca in vzpostavitev rednega upravljanja (2020) • Oblikovanje splošnih smernic za načrtovanje, varstvo in upravljanje krajine (2021) • Izdelava priročnika za obravnavo krajine pri prostorskem načrtovanju in presojanju vplivov na okolje (2021) • Posodobitev Regionalne razdelitve krajinskih tipov v Sloveniji in preoblikovanje v spletno aplikacijo (2020–2024) • Opredelitev nabora izjemnih krajin in njihovo formalno zavarovan-je (2020–2022) • Vzpostavitev sistema finančnih mehanizmov (2020–2025) • Izobraževanje in ozaveščanje o pomenu (načrtovanja, varstva in upravljanja) krajine (2020–2025) F reka Ljubljanica na Ljubljanskem barju, Luka Vidic 62 Zaključek: Od koncepta do resolucije F Polhograjsko hribovje (s cerkvijo sv. Jakoba), Luka Vidic 65 GRADIVO KONCEPT KRAJINSKE POLITIKE SLOVENIJE skupaj z drugimi gradivi, pripravljenimi v okviru projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike, predstavlja strokovno podlago za pripravo Krajinske politike Slovenije. Od njenega sprejetja in izvajanja pričakujemo pomembne premike v razumevanju pomena krajine za razvoj družbe ter izboljšanje razmer na področju varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. Za njeno uveljavitev je treba sprožiti proces priprave, ki bo pripeljal do končnega sprejetja formalnega dokumenta in do ustreznega organizacijskega okvira ter na ta način omogočil uvrstitev Slovenije med evropske države, ki aktivno uresničujejo cilje Evropske konvencije o krajini. Pripravo Krajinske politike Slovenije je nujno treba zastaviti kot proces, ki zahteva široko usklajevanje in podporo različnih deležnikov z vseh področij družbe. Prvi korak v tem procesu mora biti vzpostavitev medresorske skupine (vsaj) štirih ministrstev – Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za gospodarski razvoj in turizem ter, v vlogi koordinatorja, Ministrstva za okolje in prostor. V okviru pristojnosti te skupine je treba prednostno opredeliti način priprave, strukturo in vsebino dokumenta ter deležnike in način njihovega sodelovanja pri pripravi in sprejemanju Krajinske politike Slovenije. Ker se zavedamo, da bo izvajanje Krajinske politike Slovenije učinkovito le, če bo ta uživala široko podporo v družbi, sodelujoči v projektu že sedaj pozivamo in zbiramo morebitne komentarje na predstavljeni koncept, ki jih lahko podate na spletni naslov mnenja@krajinskapolitika.si. Prispeli komentarji bodo namenjeni izboljšavi izhodišč in snovanju nadaljnjih korakov od koncepta do resolucije o Krajinski politiki Slovenije. 66 Zakaj potrebujemo Krajinsko politiko Slovenije? Za dvig pomena krajine v družbi in zagotovitev pravice uživati kakovostno krajino. Za vzpostavitev celovitega sistema varstva, načrtovanja in upravljanja krajine. Za odgovorno ravnanje s krajino, ki upošteva njen pomen za družbo. Za ohranjanje in dvig kakovosti slovenske krajine. Za sistemsko urejeno, povezano in koordinirano delovanje vseh deležnikov v zvezi z varstvom, načrtovanjem in upravljanjem krajine. Za promocijo in ozaveščanje o krajini. Za učinkovito izvajanje Evropske konvencije o krajini. Za uresničevanje obvez Agende za trajnostni razvoj 2030. Za uvrstitev med ugledne države, ki na področju urejanja krajine uveljavljajo napredne rešitve.