Olefna opora Holl^viziiis Ą Roslfi. (Priobčil A. K.) Na Južnem poboCju Kavkaza leži lepa gruzinska dežela ali Gruzija. Dežela je večinoma gorata. Gore, katere so jako bogate na rudah, so poraščene s hrasti in bukvami. Ob rekah po dolinah pa je zelo rodovitna ravnina. — Ljudstvo se peča s poljedelstvom, sadjerejo in živinorejo. Dežela je torej pretežno poljedelska. Zato se čudimo, da je krščanski gruzinski narod tako radikalen, ker njegova zastopnika v D\imi v Petrogradu, socialdemokrata Čeidre in Čereteli, sta bila že pred svetovno vojno strašna nasprotnika ruske vlade. Ko je izbruhnila revolucija, je postal Čeidre celo predsednik sveta delavskih in vojaških zastopnikov. Ob revoluciji in po revoluciji so prišli pa tudi Gruzini na površje, predvsem Cugašvili, sedanji mogočni diktator Rusije, ki si je nadel ime Stalin. Ta Stalin ima za seboj burno preteklost kot je »Slovenski Gospodar« že poročal. Od odpuščenega bogoslovnega dijaka, načelnika kavkaških roparjev, se je povspel do ruskega diktatorja. — V višjih in nižjih uradih sedijo osebe, ki imajo razna zla dela na vesti. Med komunisti je namreč posebna vrsta bivših obsojencev in zloČincev iz časa carskega režima. Ti so prišedši Iz ječ že prve dni navdušeni vstopall v boljSeviške vrste, ker so na ta način upali nadaljevati svoje delo. Ti so posebno zvesti komunisti in na teh sloni glavna moC sovjetskega režima. Na mnogih mestih so osebe, ki so bile prej znane po svojih zlih delih, zdaj predsedniki krajevnih odborov. Naj sledi tukaj nekaj izgledov, katere navaja očividec:1 V novolevskovški stanici v Kubansko primorski oblasti ]e bil predsednik izvršilnega odbora komunist Ubijkon. Ta mož je bil prej konjski tat, znan kot tak po celi oblasti;,obsojen je bil v ječo, »^azgoličena M. Beosrrad 1929, str. 163 M. ker je posilil svojo dvanajstletno sestro* Pred njim je bil v tej službi tovaril Pasječni, njegov soudeleženec pri konjski kraji, kateri se je bil leta 1911 komaj rešil, da ga niso linčali sovaščani, Vsa ta družba je štela osem članov, iu med katerih je ljudstvo pobilo šestorico. Pasječni je pobegnil, Ubijkon s« je rešil s tem, da je bH v ječi v Sibirijl. Komvmist Ozerski, član izvršilnega odbora in predsednik za prehrano, je bll prej tudi tat. Kradel je zrno iz občinskih žitnic. Bil je večkrat kaznovan, nazadnje je dobil šest mesecsv ječe, lu občina ga je izbri3ala iz seznama svojih soobčanov. A ko so boljševiki prišli dfl oblasti, je postal v selu predsednik odseka za prehrano. Komunist Pikalov, član izvršilnegt odbora tega sela, je imel prej šest let ječe, ker je oropal neko banko v Jekaterinodoru in je ubil neko osebo. Pa naj navedenr še drug primer. Pomočnik predsednika izvršilnega odbo« ra v Rostovu na Donu je bil komunist Čerepahin. Pred letom 1905 je bil zaposlen v delavnicah vladikavkaške železnice. Ob tem času so opazili v delavnici, da je nekdo kradel kovine. In delavci sami so zalotili pri kraji omenjenega Čerepahina. Ker so ga od tukaj nagnali, je dobil službo na rostovški železniški postaji kot snažilec va— gonov. Toda tudi tukaj je kradel in ja bil obsojen na eno leto in devet mesecev ječe. Nek drug član rostovškega izvršilnega odbora, komunist Koškincev, je kradel vodovodne cevi v Novočerkasku. Komunist Hudolejev je bil v obče poznan na jugu Rusije kot hudodelec. Ko je vkorakala rdeča vojska v Rostov, je s svojimi tovariši na policiji sežgal vse podatke, fotografije in listine, ki bi mu mogle škodovati. Dandanes 1e ta mol llan izvršilnega odbora v mestu Rostov »a Donu. In o tem bi se lahko pisalo še dalje |n dalje — brez konca. Ker je Rusija v •blaati takih oseb, ni čudno, da vedno bolj nazaduje, da je povsod le revščina in beračija. Tako daleč so »prijatelji kmetov in delavcev« prigospodarill v Rusiji, da so njihova glavna opora zločinci nekdanjega ruskega režima.