Narodne stvari.
Ravnopravnost narodna — rešiteljica Avstrije.
Govor dr. Lavriča.
Gospoda! Pretekli veki so imeli državnike in tudi zdaj ni malo takošnih, ki mislijo, da je tista država srečna, ktera ima državljane samo enega naroda. Ti trdijo namreč, da je potem najlože vladati tako enolično celoto.
Ne d& se tajiti, da je taka država čvrsta, in da ne more biti prepira v njej zarad narodnosti. Res je dalje, da, če govorijo vsi državljani isti jezik, in imajo v obče rečeno, enake šege, naklone, značaje in sploh enake dobre in slabe lastnosti, da ne more biti težko dobrih postav dajati   in   izvrševati zlasti,   ker je vsega
352
naroda splošna omika blizo na isti stopinji. V takej državi se lahko napravljajo postave, ki se vjemajo s potrebami vsega naroda, in ki so primerne narodnemu duhu vseh državljanov in občni izobraženosti. Očividno je dalje, da naposled ni težavno eentralizovati vodstva vseh javnih opravil in tako zmirom bolj krepeati javno oblast. Po takem postane takošna država, če ima modre in sposobne državnike, krepka in mogočna.
Al centralizacije slaba, cel6 huda stran je ta, da se zedinjene javne moči prav lahko krivo rabijo, in da je zarad tega centralizacija zel6 nevarna svobodi tudi v ljudovladah ali republikah; saj nas tako zgodovina uči.
Temu vkljub ali morda ravno zarad tega je centralizacija mikala razne vladarje, ministre in celo ljudske poslance, in mnogo krvi se je prelivalo po Evropi, da bi obveljala državna ta oblika, na priliko, na Fran-cozkem. Takim državnikom je le za močne države ali prav za prav mogočne vlade mar.
Djalo bi se tedaj, da je nesreča, če obsega kaka država raznotere narode, in praša se: ali ne more država z  mnogovrstnimi  narodi  složna  in močna biti?
Ko bi bilo to res, ne bi mogla složna in močna biti država, ki ima razne stanove, kajti mogoče je, in zgodovina nam kaže, da se je zgodilo, da so se razni stanovi iste države med seboj strašno bojevali. To pa je bilo ondi, kjer je kak stan predpravice vžival in privilegije. Vsi prepiri in boji so pa hipoma nehali, kedar so se odstranile predpravice vse. Enakopravnost pred postavo pomirila je francozke stanove.
Ko bi bilo dalje res, kar sem vprašal, ne bi mogla čvrsta, složna in slavna biti država, ktera ima državljane raznih ver; kajti znano je po zgodovini, da so državljani med seboj strašne boje bojevali zarad vere. To pa zopet le tam, kjer je kaka vera posebnih pravic vživala in nad vlado vala druge. Zginili so pa ti boji precej potem, ko se je enakopravnost zares vpeljala po krist-janskem načelu: vsak je tvoj bližnji.
Evo tedaj pot, po kteri more tudi država z raznimi narodi biti složna in mogočna. Dajte vsacemu svoje, pa ne na videz in le na papirji, ampak v resnici in djansko, in zginil bode vsak prepir.
Podelite narodom enakopravnost in svobodo, in vsi narodi in vsi državljani bodo mirni, kajti nobeden ne bo imel pravnega vzroka, da bi se pritoževal; in država bo čvrsta, ker bo vse pravične okoli sebe zbrala in jih vezala zastava, na kteri ste pisani te dve besedi: „vsacemu s voj e!"
Vsak narod živi potem svoje sposobno življenje, in se vlada po svojem značaji, naklonu, po svojih šegah, potrebah in raznih svojih lastnostih, in vlada se bistju svojemu primerno, vsi pa morajo ljubiti središče, ktero jim zagotavlja in hrani take dragocenosti.
V takej državi je sicer postavodajanje in vladanje sploh nekaj bolj različno, zatoraj teže, pa tudi slavneje.
Drug dobiček je ta, da je v takej državni zvezi svoboda najbolj zagotovljena, ker se vsak narod uči ceniti sebe in druge, in ker je svoboda vsem raznim narodom podeljena, vsacemu posamnemu narodu najbolje poroštvo, da jo sam ohrani.
Nepravična in prenevarna pa je naredba, po kteri kak narod predpravice vživa, kajti kolikor se enemu več da, toliko se vzame drugim. Iz tega pa naravno nastane zavidnost, upor in strašna nesloga; a potlej država hira, moč jej gine, in lahko se zgodi, da se vname notranji boj med narodi in državljani, kar je državi in državljanom grozna nesreča.
Gospoda! Avstrija obsega razne narode; o njej velja tedaj vse, kar sem ravnokar razložil. Zato in ker ni mogoče odstraniti teh različnosti, in ni mogoče preliti avstrijskih narodov kakor stare zvonove,
je enakopravnost in svoboda nam edina pomoč, in v tem je moč. Kdor noče djansko v življenje vpeljati tega načela, ta je vedoma ali nevedoma Avstriji neprijatelj.
Naj bi zatoraj Nemci in Magjari spoznali, da imajo pred vsem pravični biti drugim avstrijskim narodom, kajti pravica je sleme vsaki državi!
Nam Slovanom je pa složnim biti vselej in v vsakem obziru, da bodemo mogli v bran staviti se vsa-kemu napadu in vsakteri krivici.
In kedar se bo Avstrija v tem zmislu zares pre-naredila, potem bo mir med narodi in sloga in moč v državi.
353