ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK OKTOBER Na pobudo predsedstva zvezne konference ,ZSMJ_ je bila organizirana MDB Jugoslavija, ki je s svojim delom pripomogla, k odpravljanju ; posledic katastrofalnega potresa, ki je letos prizadel glavno; mesto Romunije Bukarešto. Brigada je bila sestavljena iz predstavnikov republik in pokrajin. Kandidati za to brigado so morali izpolnjevati na^^bje pp;*-goje: starost nad 18 let, kvalificiran ali visokokvalificiran najboljši delavec, d ¡gg žbe no po Iitjčn o aktiven in udeleženec vsaj epe. mladinske delovne akcije. .Zahtevali so naslednje profile:'zidar, električar, pleskar, mozaičar, že-lezokrivec, tehnik, keramik, mizar, tesar itd. Na osnovi dopisa Republiške konference ZSMS se je medobčinski svet ZSMiŠ-revirskih občin angažiral na iskanju možnega kan-. didata in se po daljši razpravi na medobčinskem nivoju -pri izbiri kandidatov odločil, da našo regijo zastopa tov. Slanšek Borut, po poklicu gradbeni tehnik iz SGP Hrastnik, ki je edini odgovarjal vsem zahtevanim pogojem. Medobčinski svet ZSMS se je zavedal, v kikšni težki situaciji- je SGP Hrastnik, vendar je vodstvo' podjetja kljub temu spoznalo pomembnost te delovne akcije,-predvsem pa dojstvd, da bo Revirje' zastopal njihov član kolek-* tfva. \ Predstavniki SR Slovenije, skupno'8,"‘šrho*èê zbrali v soboto, 1$. g. 1977 ob -7. uri nb ljubljanski-železniški postaji. Tu nas je pričakal in pozdravil predsednik centra za mladïùsker delovne akcije pri Republiški koftfeiehči ZSMS ‘toV. Zlatko Vogrič, ki nas jé séznanil z vsemi podrobnostmi našega' poslanstva in nam prtedal vozne karte; nato pà sino ne iz Vlakom odpeljali v'Béogradî V Beograd sino prispeli ôb 18.30 in sê takoj' napotili na zborno mesto .vseh biigadirjevv'hotel Parki Tu smo sê spoziialï, piejëli' unifbftne in mùjiëe 'fér tain tudi’ prenočili. Naslednji danžjutfaj' smo konstitniVali brigado id pre-‘ vzeli žastavo ORB JUGÜSLÂVI-JA ter krenili v Bukarešto. Tu so sprejemu prisSštvbvali . vidni dru žb e ho p‘o li tî Sni 'iprčdbfavniki Romunije! -naš predstavnik predsedstva ‘Zvežite kpnfeFëhcër ZSMS za mednarodne odno'se tov. Čedo Markovič in predstavniki jugoslovanske ambasade v-Romuniji. , Z delom smo pričeli v torek, ib. 8.' 1977 ob 7. uri in končali ob 15. uri. Predi pričetkom je bila slavnostna otvoritev MDA Bukarešta 77, dvignili Smo tudi zastave obeh*držav. Gradili smo po-slovno-stanovanjski objektiv naselju Millafarl. To Ho druga naj- višja stavba v Bukarešti s svojimi 17 nadstropji. Brigada je štela 77 brigadirjev in jfe, imela v svojem sestaVa 35 zidarjev. 14 ar-mircev. 8 pleskarjev, 4 gradbene tehnike, 2 tešarja, 'i -mizarja in ostale gradbene profile (električarje, vodoinstalaterje, monterje centralne kurjave, ^ mozaičarje, ko v i n ar j e 'it d.) ,'if Dosegli smo zavidljive uspehe, saj je brigada kar Šestkrat »prekoračila romunske gradbene not-' me. Vrednost -izvršenih del znaša1 600.000-lteijev ali Ibff,(100.000* starffl' dinarjev. Vsak brigadir je prispeval 20 efektivnih dni. Udejstvovali pa, se nismo le na delovnem področju,, marveč tudi v društvenih aktivnostih, ki so potekale v popoldanskem času. Program društvenih aktivnosti smo sestavili skupno z jugoslovansko ambasado v Romuniji in' VTČ (Komunistična mladina'Romunije), ter ga sprejeli na zboru' brigadirjev. Ta program 'je bbše-' gal: ogled mesta-in kulturnih pri- MDA BllARESTA 77 reditev, ogled muzejev, športna srečanja, sodelovanje na manifestacija v zvezi rž nacionalnim praznikom Romunije 23. avgusta, ogled predstave' narodnih pesmi' it plesov, organizirali' smo predavanja, udarniške akcije, izdajali smo zidne časopise.- biltene, izdelovali smo fotografije, organizirani so* bil plesi in izleti in podobno. Tudi ta program smo stoodstotno realizirali. Namen 'akcije ni bil le pomagati prizadetim ljudem ta najbolj konkrbtei in neposreden način ^ s prostovoljnim delom — marveč je -bil velik poudarek na negovanju tradicij NOB, na razvijanju bratstva- it enotnosti, na vzpostavljanju tovarištva in dobrih človeških in sosedskih odnosov, na izgradnji mladč* -mšebiroštl ‘ duhu**> sam6- up r dbiiegd1 f:&>ci telišiičnegh’ raz vik7 ja. Br*igMh?aj*P detp^Ma’” |iovs%th' na stembuprašmi Bitzi pfek zbora brigadirjte-?! pfek'šeštitrik'ov štaba in^pinMFiit1 jpršk3 čfetelih' 1 kov. ŠDbbro*1 kfa? delovalabudi|ak- tiv ZKJ in aktiv ZSMJ, ki sta prispevala levji, delež k usposabljanju mladih. Predlagali smo tudi 28 novih članov za sprejem v članstvo ZKJ. Zaradi tako izvedene akcije smo bili s sklepom zbora brigadirjev" z dne 14. 9. 1977 vsi proglašeni ža udarnike V letošnjem letu, * Tpdi vsega lepega je enkrat konec in to ’lepo se je za nas končalo 14. 9. ,1977 ob 23.17, ¿o smo se s solzami v očeh poslovili od naših gostiteljev — prijateljev RomhneVj ki so' nam ob slovesu obljubili.' da namnaslednje leto vrnejo obisk. Ob zaključku bi se rad zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli, •da sem se-lahko udeležil te akcije. HvaišT Se brigadirski zdravo T ' Z-D-R^-V-O! 1' ZdraVoTZdravd! Zdravo!" m V -naši enoti razpravo za deseti kongres ZSMS. Mnoge naloge čakajo mlade tudi na najrazličnejših posameznih področjih življenja in dela, Tako bo morala študentska in srednješolska mladina aktivno sodelovati v dokončnem konceptu usmerjenega izobraževanja, pa dograjevanja štipendijske politike, delavsko pa seveda pa seveda tudi vso drugo mladino čakajo pomembne naloge v zvezi z uresničevanjem in izpolnjevanjem zahtev zakona o združenem delu, pa javna razprava o štirih zakonih (med njimi-.o zakonu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu), ki izvirajo iz zakona o združenem delu. Tu so potem še nadvse obsežne- in pomembne priprave na volitve v prihodnjem letu, na kongrese Zveze komunistov in še bi morali naštevati. Nenazadnje, tu je tudi široka javna razprava o družbenih organizacijah in društvih. Nekaj je gotovo. Od tega, kako smo preživeli »kumarično« obdobje, od rezultatov usposabljanja mladih na akcijahin v pozno spomladanski in poletni politični šoli, so v veliki meri odvisni-tudi rezultati »jesenskega vlaganja«. -m- BUDOKAI «te Delavci o svojih pravicah Poletje je minilo. Ne le narava, tudi ljudje postanejo septembra drugačni, takšna je pač že utečena družbena navada. Čas duševne 16. septembra 1977 so na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odprli tradicionalno razstavo Cvetja, sadja in gob. Ta razstava je za večino razstevljalcev pomenilo nekaj vsakoletnega. Nekaj, kar je bilo lansko leto in nekaj kar bo naslednje leto... Za nas pa je pomenila nekaj novega. To je bila premiera Steklarne Hrastnik na sejmu. Bila je uvod v verjetno nadaljnje sodelovanje. Predstavili smo se predvsem s popolnoma novimi artikli. Vaze, ikebane, posode iz onixa, okrasni lončki iz onixa... se lahko s pridom uporabijo za cvetje. Zaradi tega smo se odločili, da sodelujemo in da poizkusimo doseči čim več. in telesne sprostitve, konkretnega in simboličnega mirovanja duše in telesa pod vročim poletnim soncem, skratka, roko na srce smo bili edini med razstavljalci cvetja. Ih 'ko smo urejali razstavni prostor, smo se obračali okrog sebe ih strmela. Ali nam bo uspelo približati se ostalim razstavi jajcem? Ali nam bo uspelo ne preveč očitno : izpadati iz okolice in kljub vsemu pritegniti pozornost? Med vsem tistim življenjem, ki ga daje cvetje; je bilo 'zelo težko iz stekla izvabiti občutek naravnosti. Težko je ostati v mejah resničnosti med tistimi parki, gozdovi, vrtovi.,. Kako doseči 'skladnost-s cvetjem, pa vseeno pokazati, da smo drugačni? Poizkusili sine z barvo in z izbiro razstavi jaihih predmetov. Pretežna uporaba svetlo in temno (priljubljenega) lenarjenja je bilo s septembrom konec. September je sploh »lušten« mesec,- ker vsi začno spet -z novo vnemo delati, celo učenci, dijaki in študentje. Mnogi med njimi, ki so izgubili omenjeni status so se prav septembra prelevili v delavce. Prav o mladih delavcih pa bomo v tem sestavku največ govorili. Zakaj? Da, zaradi septembra. Septembra so v večini delovnih organizacij stekle javne razprave o osnutkih štirih zakonov: o medsebojnih delovnih razmerjih, o samoupravni delavski kontroli, o volitvah in referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja. Ti pomembni zakoni bodo le še utrdili v ustavi in zakonu o združenem delu zapisane pravice in dolžnosti delavcev. • Naša samoupravna praksa je že večkrat uveljavila vse prednosti, ki jih nudi javna razprava. Na ta način smo pred njunim sprejetjem pretresli tudi ustavo in zakon o združenem delu. V javni razpravi o slednjem je v naši republiki sodelovalo več kot pol milijona, delavcev, ki so dali več kot tisoč'pripomb in predlogov, Na zakon o delovnih razmerjih še posebej opozarjamo zato, ker celovito obravnava interese vseh v naše socialistično gospodarstvo vključenih subjektov. Zakon, ki ga bo po javnih razpravah sprejela skupščina SR Slovenije, zajema več delov, V poglavju o varstvu pri delu zasledimo pod 3. točko varstvo mladine, invalidnih oseb in starejših , delavcev. Prepisali bomo ¡ tiste člene osnutka zakona o delovnih razmerjih, ki govorijo o varstvu mladih delavcev: 139, člen Delavci, ki še niso dopolnili 18 let starosti (v nadaljnjem besedilu: mladina), uživajo v delovnem razmerju posebno . varstvo pri delu. 140, člen Mladini se ne smejo naložiti dela oz. naloge,' ki so pretežno težka telesna dela, ki še opravljajo pod zemljo, dela z viri ionizi- rajočih sevanj, in druga dela, ki lahko škodljivo in s povečano nevarnostjo vplivajo na zdravje oziroma na zdravstveni razvoj glede na njegove psihofizične posebnosti. 141. člen Mladini .ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas ali ponoči. 142. člen Mladini se mora zagotoviti letni dopust po osnovah in merilih, določenih v samoupravnem splošnem aktu, po katerih se .odmerja letni dopust drugim delavcem, povečan za sedem delovnih dni. To niso vsi členi, 'ki zadevajo zlasti mladino, saj bodo mlade še posebej pritegnili tisti členi, ki govorijo o sklenitvi, delovnega razmerja in pripravništvu. Seveda pa bi bila delitev členov iz osnutka zakona o delovnih razmerjih na »mladinske«.in »ne-mladinske« v osnovi zgrešena, saj prav Vsi .členi zadevajo vse delavce; ne glede na njihovo starost zato, bodo v javni razpravi enako zavzeto sodelovali vsi delavci, Morebiti so delavci, ki imajo več delovne, dobe v prednosti v javili razpravi, saj so že sodelovali v prejšnjih javnih razpravah in bolje poznajo; samoupravne odnose. Toda to nikakor ne. sme biti razlog, da bi mladi delavci, pa čeprav so pred Vsega nekaj dnevi sklenili delovno razmerje, stali boječe ob strani. javno razpravo vodijo sindikati v sodelovanju vseh organiziranih družbenih sil, torej tudi Zveze socialistične mladine. Tovariš- iz - sindikata, iz ZSM, delegati/ vsakdo: bo pripravljen priskočiti mlademu delavcu na pomoč s pojasnili, če bo zanje povprašal. Tudi tako bo mlad delavec ha delovnem mestu konkretno spoznal moč samoupravnega socialističnega sistema. Prepričani srno, da. se bodo mladi 'delavci uspešno vključili v javne razprave o osnutkih štirih zakonov, ki bodo še bolj učvrstili-in poglobili delavsko samoupravljanje. -m- Okusno urejen razstavni prostor Steklarne Hrastnik na vrtnarski razstavi v Ljubljani Steklarna Hrastnik prvič na razstavi cvetja Vsak začetek je težak, pravi star pregovor. In tudi naš začetek ni bil enostaven. Časa za delo je bilo dovolj in po več skicah, maketah in pogovorih smo se odločili za varianto, ki se nam je zdela primerna. Pri izboru materiala za elemente na našem razstavnem, prostoru smo poleg vsega ostalega potrebovali tudi cevi s premeri od 200 do 800 mm. Ker cevi iz juvidurja ni vseh teh premerov, smo si morali pomagati s cevmi, ki so jih naredili v delavnicah. Za vso izdelavo elementov so poskrbeli z večjimi ali manjšimi težavami v TOZD 5 Steklarne Hrastnik. Izdelali so vse potrebno: cevi, stole, mizo, pano. Pomagali so tudi v mizarski delavnici in v elektro delavnici. '" .... ■ Kljub vsemu pa, so se stvari zakomplicirale pri /nabavi barv in sintelona. Ker smo morali barvati cev v Ljubljani, smo; odšli dan prej kot smo; predvidevali. Na zagrebškem velesejmu si razstavlja-lec med razstavijalei. ki'so ti podobni po artiklih. V Ljubljani pa Neznano slovensko NOB pesništvo zeleno s čisto majhnim dodatkom modre je naredila kar precej, nenavaden vtis. V steklarstvu je zelena barva nezaželena in bi pri razstavljanju kozarcev slabo Vplivala na barvo stekla. Pri razstavljenih predmetih pa barva nikakor ni bila najvažnejši faktor. Z medlo osvetlitvijo od spodaj, smo dali barvnim vazam le- večji čar in bolj neotipljiv, krhek, steklen občutek. Vsekakor so stapljanju med ostali razstavni prostor pomagale cvetlice, ki smo jih Vključili med naše elemente. Kako je razstavni prostor izgle-dal, ne morem in ne smem ocenjevati. Pri Vaši predstavi vam naj pomagajo fotografije, ki bodo poizkusile, čeprav le črno-bele, vsaj v grobem predstaviti način odprtosti razstavljanja. Zdi se mi. da smo dosegli zaželeni uspeh. O realnih rezultatih naj sodijo tisti, ki so si hevezani-ogledali razstavo: Oblikovalec ; Besednjak Vanda Na zadnjem slavističnem zborovanju v Portorožu -okt., 1976 smo poslušali tudi predavanje 0 delu znanstveno raziskovalne skupine, ki zbira še neobjavljene pesmi naše NOB. Ta akcija traja že peto leto. Doslej so zbrali že prek 6.000 besedil v slovenskem jeziku. Pregledali so že prek 24 muzejev ih pri avtorjih pesmi odkrili na domu še več del. V Portorožu smo sklenili, da pomagamo pri odkrivanju neobjavljenih NOB pesmi. V poštev pridejo pesmi, ki so izšle v glasilih med vojno, po njej, pisane v zvezke,, na liste... Napisane so* lahko domia, v partizanih, v taborišču. .. Vsebina je lahko tudi intimna. Ko smo iskali prek šolske mladine, smo na Dolu in v Hrastniku odkrili že tri avtorje pesmi iz tega'čaša. Upamo, da se bo kaj našlo tudi prek tega članka v tovarniškem glasilu. Prosimo, da povprašate tudi sorodnike in znance, če bi vedeli za takšna besedila. Naslov pošljite, prosim, v uredništvo glasila, ker bomo avtorje pesmi obiskali in. besedilo dokumentirali š posebnim zapisnikom. Večina teh pesmi bo objavljena v delu Slovensko NOB pesništvo od 1941 do 1945. Hvala za sodelovanje! Fanči Moljk, Dol pri Hrastniku STANOVANJE Kvadratni meter stanovanja dosega c.ene danes take, da človek se brez sramovanja vpraša, če zlate uporabljajo zidake. Zdravnik svetuje ZNAČILNOSTI IN NEGA MLEČNEGA ZOBOVJA Prvi zobek našega dojenčka, ki ga velikokrat z nestrpnostjo pričakujemo, nas spravi v dobro vo^ ljo, istočasno pa nas začne skrbeti, ali. bo naš otrok imel lepe in zdrave zobe. - Pa napišimo nekaj besed o teh prvih, kakor pravimo, mlečnih zobeh. Kot je verjetno vsem.mamicam znano, dojenček dobi prvi mlečni zob od 4. do 9. rheseča starosti. Ctd tega trenutka dalje v določenih časovnih obdobjih ¡zraščajo ostali mlečni zobje) ~v tretjem'letu starosti pa je zaključena mlečna izrašt zobovja ali ;kakor ji pravimo tildi prva dentičija;. . Med izraščanjeni zob Otroci ponavadi čutijo nek nemir, na tistem mestu,' kjer bo izrastel zob, pa napetokt ih rahlo 'sfbenjie,1’^-radi' katerega ši drgriejo’1 dlesni.2 Na splošno 'še tt btroči1 tildi biftj slinijo, ni pa pravilno žešlkoi#' ninjeno mišljenje; da spreMlja iži*“ raščahje’ nilečhega zobovja tein-peraturaj driska, bruhanje ah celo bolečina. Teh znakov1 nikakor ne smefho pripisati Sraščanju ždb, pomenijo le, da j'0 nhš dojenček bolan. Kot šem že omeiiil, je okrog-tretjega leta zaključena izrašt mlečhega zobovja. V tej dobi inia otrokov vsaki čeljusti pb 10 zob, torej skupaj 20, ki so riie seboj praviloma ir tesnem kontaktu.' Ge posredi ni bilo ' kake razvojne motnje' ah kake' hude :razvade, kot feb 'predolgo' sesanje diirdej prsta ali kakega drugega predmeta-potem sta oba zobna loka pol--krožne oblike; sprednji zgornji sekalci pa so pri zaprtih ustih v rahlem-previsu nasproti spodnjih. Nekako po končanem 4. letu1'se začno zobje med seboj razmikati. Po j a vi jo se špranj e med zobmi, ki jih imenujemo diastene; Te se večajb'z vsakim nadaljnjim letom kot posledica rasti čel j ustnic, oziroma priprave za pravilno iz-raščanje stalnih zob, ki pa jih je več in sO tudi večji. Če bi rast če-ljustnic v-tej dobi bila premajhna ali' bi celo izostala, bi zmanj-kalo prosfera za stalnike, ki bi iz-raščalfna nepravem' rriestti. S pojavom diastem pa se začne topiteV1^ resorpefja korenin tistih ižbb, • ki' sApfvbrteastlVin bodo Šidi-pSvi1 izpadli. Ko ie,; stopi cela Kfe&eSMS, je zob 'pritrjen Samo šdš/feonP ža dleseh^ih jO tik pred iZpadbte^Krot prvi izpadejo spodhji mlečhi šOkalei iiVta !hek&-ko v sedmeih IOtu, v šefetem letu pa izrasfejtf-prvi štališF/BbhčnlH m to zkdaj tik Za -mlečnftni- zobmi. Katere -pa so iunkcije- mlečne-ga zoboma? Vsekafeor,:je na prvem mestu sposbbhost -žvečenja?-saj je otrok v tej starosti polnopraven- član družihe za mizo, se pravi, da ima isto hrano kot odrasli. Druga zelo pomembna Vloga pa je- vezana z govorom. Kavno v dobi; ko otrok začne-govoriti; niu izraste j o tisti zobje,- ki--so- potrebni- za pravilno izgovorjave. Na žalost pa se kmalu po izra-stu zoba pojavi tudi zobna gniloba, ki jo imenujemo karies. Ta je zelo-razširjen. Samo na prvih sistematskih pregledih triletnih otrok smo ugotovili, da je le slaba polovica'tistih, ki imajo še-vse zobe zdrave; medtem ko je v 6. letu -starosti popolnoma zdravo zobovje že- prava redkost. Mlečno-zobovje je zaradi slabše zgradbe manj odporno proti kariesu, zato ta hitro napreduje. Posledica obsežnega kariesa v o-trokovih ustih je hiter propad mlečnega zobovja in njih prezgoden izpad, kar pa otežkoča njihovo osnovno funkcijo, se pravi žvečenje. Pri nepopolnem žvečenju in odklanjanju hrane se otrok slabše razvija in s tem v zvezi je njegova odpornost proti bolezni manjša. Prezgodnji izpad mlečnega zobovja zaradi gnilobe ima za posledico tudi nepravilno izrašča-nje stalnih zob. Da bi pa le nekako zaustavili ta nagel nastanek in razvoj kariesa, pa se poslužujemo naslednjih me- -tod: zdrava prehrana, ustna higiena in pa takojšnje zdravljenje že s kariesom okuženega -zoba. Zdrava prehrana je tista, katero svetuje sestra ali zdravnik v posvetovalnici za otroke, zobozdravnik bi dodal le še to,- da se čim bolj izogibamo tiste hrane, ki pospešuje -razvoj zobne gnilobe. To so vsi ogljikovi hidrati in še posebno-tisti, ki- se lepijo na zobe kot na, primer; svež bel kruh, čokolada, vse, vrste slaščic in podobno. V zameno pa priporočamo več zelenjave, mesa, fevžega sadja, mleka ter mlečnih izdelkov. Zelo pomembna pa je tudi ustna higiena, tp je predvsem mehanično čiščenje zobovja. Pri dobrem žvečenju in zadostno trdi hrani se zobje že sami-očistijo, le nekaj mest je-, kjer se še po tako intenzivnem žvečenju hrana zadrži.-To- so predvsem prostori med zobmi, globoke -brazde nagriznih: ploskvah' kočnikov in ob vratu zoba; Tu hrarta v prisotnosti bakterij' gnije. Nastajajo kisline; ki načnb skieniho zoba. To je začetek zobne gnilobe. Zobni gnilobi še najbolj upre-; mo žf žobno ščetko iii zobno pa- ] sto. Praviloma bi morali črtiti zobe pp= vsaki jedi, obvezno' ph j'e čiščenje zvečer pred spanjem in zjutraj; Ščetka mora odgovarjati velikosti otrokovih ust. Za otroke naj bo tudi nekoliko mehkejša. 1 MiuiiiriininiiiiiuuiiiiniiiniiiiiiiniinmiitiiiiiiiiriiuiiiiimininiininhriiHnniiiiiniiiifiiiimiilinniilifiifliiiiiiiiimittinmniiiririhiiiinnhiniimnliiiiiintHAiiHnrri I mcmmii kviz znI s 2 1. Z versajsko pogodbo- in mirovnim: pogo- S iv.orom - (janija in julijte 1919) so sesporazu-H meli o nastanku predvojne Jugoslavije (/tedaj | imenovane države SHS) in o njenih mejah. Jugoslavija je dobila od razpada avstro-| ogrske, momarbije pokrajine predvsem š slor | venskim, hrvaškim, srbski Sr in teflslimanskim | življem. Koliko km2 je merila predvojna Ju-| gosIaVija? 1 . a) ......—.............jj.-.................. j| , 2. Z Versajsko mird^O1/pogodbo pašbkiiso § priključili Celotaega oteiMja^državLSHS.' Pilil ključili niso Slovensko Koroško (Celovško po-| krajino);r za katero pa šb’ določili plebiscit; \ S jDb nfeeinakbpravnih pdgdjili'za Slovence in s = Škoraj 9% večino (59 % glasov) so priključili' = Slovenijo Koroško Avstriji; 1 Kdaj je bil koroški plebiscit? § a) oktobra 1920.' leta - b) decembra 1920. leta E ' c) aprila 1922. leta 3. Ob .tržaškem zalivu iso ustanovili STO g (svobodno težaško' ozemlje), ki je bilo razde-' | ljeno na dve vojaški upravni enoti,‘'Angin; H ameriško cono (222 km2 s Trstom) in Jugoslo- vansko cono (516km2 ozemlja). Jugoslavija in E Italija se nista mogli sporazumeti glede gu- E vernerja STO. Zahodni: zavezniki so sklenili " E 1953. leta priključiti v upravljanje eno od § con Italiji. Katero ? a) cono A fj b) cono B 4. Konec 19. stoletja je nastala vsenarodna E politična- organizacija,* ki jo je vodil Coce S Delcev;: Organizacijo'skušajo1 razbiti' s tem,1 § da ubijejo njihovega -voditelja. 2. avgusta E 1903*se je začela vstaja, ki so jo izvedli bol- E garski predstavnika,- ki so se vrnili V-organi- E žacijo. Središče vstaje je bilo v Hnuševu; Ka- - S ko sc imenuje ta vstaja? 5. Kdo je napisal te izreke’o ljubezni?’ Prva ljubezen osvaja dušo mnogo prej kot E telo; pozneje osvajaš 'telo prej kot dušo, vča-":' S sib duše sploh ne osvojiš. Ge si kamen, bodi ljubeč; če rastlina, bodi E občutljiv; če človek, bodi ljubezen. Ljubezen je ljubeča pozaba vsega drugega. S a) Viktor Hugo b) Tagore c) Balzac E iiiiiiiiiimiifiniiiiiiiiiiimiiininifiiiininifmiiiinEiiiEiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiujimiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiin iiiiiiiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiinž Zobno pasto pa naj si otroci izberejo sami glede na okus, ki jim najbolj ustreza. Sedaj pa še, kdaj - naj otrok prične čistiti zobe? Mnenja smo, da začne s čiščenjem takrat, ko mu zrastejo vsi mlečni zobje, to je po končanem drugem letu starosti, pomembno pa je, da ga starši naučite pravilne tehnike u-mivanja, predvsem pa pravila: u-mivanje od dlesni proti zobu, zgornjo vrsto od zgoraj navzdol, spodnjo vrsto od spodaj navzgor. Vsak karies je treba takoj pozdraviti. Prednost takojšnjega zdravljenja, ^točneje plombiranja najmanjše luknjice, ki se pojavi na zobu, pa je dvojna; Prvič, preprečimo napredovanje zobne gnilobe in prezgoden propad zoba; drugič,-kar je prav-tako pomembno, da- je poseg v tej dobi hiter in skoraj neboleč. To pa nam pomaga, da otroka vzgojimo v dobrega pacienta. Če ravnamo ■ drugače in pripeljemo otroka v ambulanto, ko že nekaj dni zaradi bolečin ne je, ali se že ponoči zbuja, je že večkrat prepozno. V tem primeru zobu ne moremo več pomagati, poseg pa je daljši in- večkrat zelo boleč. To je slaba izkušnja za o-traka; ki si jo zapomni in drugič ne bo-prišel preje to bo imel spet podobne težave. Zato priporočam staršem, da se držijo navodil,'ki jih dobijo pri prvem pregledu in vseh nadaljnjih. -To je po vsaki končani sanaciji —’ ozdravljenju, ponovno' " čez 3 mesece na pišgied. 1 'ï 'Dipl.-Štbmatolog Anton Leskovar ’ HUMOR 'PESEM' ! ,0, kam si Odšlo, šlo vensko polje; i'l kje ste zélerië gore in vode? 1 Kjer rasla je travča lepa- nekdaj; ; = obupana kravca ' samuje'sedaj; ': Ee saještrupbne ' na njivi leže, ko dimniki širni-Vse dni se kade. ’ ' -m- IZ SODOBNOSTI ŽIVLJENJA Zanima. ga plača, pa hrana; za »zret*, da le vozi se v ficku, pa ves je prevzet. -m- POTRO&NÎK Plačo dvignil sem v banki, spotoma na1 teg zavil, cajno sem prinesel v eni roki, ves denar pri branjevkah pustil. %L- Za nagradni kviz- znanja iz prejšnje številke ^STEKLARJA« smo prejeli 16 rešitev. Pravilni odgovori se glasijo':; 1. c) kameleon- 2. a) Miha Marinko 3. a) Tsaac Newton 4. a) Oscar 5. b) ju-do Za pravilne odgovore prejmejo nagrade' naslednji ižžrabanci: 1. nagrada 30 din; Dremel Karli 2. nagrada 20 din:I Rojko Jože 3. nagrada 10 din: Rojko Silva