Listek. 383 Blagajnik A. Funtek je poročal o dohodkih in troških minulega leta. Dohodki so znašali vsega skupaj gld. I93'94, troški pa gld. 150-20; torej je bilo dne l. prosinca t. 1. v blagajnici gld. 4374. Da so se pokrili troški za Bleiweisovo slavnost, treba je bilo vzeti iz hranilnice gld. io2'93. Vse društveno imenje je znašalo dne 3r. grudna 1891. leta gld. 118267. —¦ Zbor je izrekel zahvalo gg. V. Camerniku in F. Zupančiču, ker sta izvršila mnogo del pri Bleivveisovi slavnosti brezplačno. — Po nasvetu računskega pregledovalca g. A, Svetka, ki je našel knjige v popolnem redu, dal je obči zbor odboru absolutorij, in nato so se izvolili v novi odbor ti-le gospodje : dr, Jožef Vošnjak (predsednik), V, Bezek, A. Funtek, Fr. Leveč, Fr. Orožen, R. Perusek in S. Rutar. Pri posamičnih nasvetih je predlagal g. dr. Vošnjak, naj bi se letos vzidala spo minska ploča pisatelju Ciglerju, ki se je pred sto leti porodil v Vodmatu. Vrbami Jarniku pač sedaj še ne kaže vzidati spominske ploče, nego počakati bi bilo, da se dozida železnica po ziljski dolini, ker je sicer potovanje v Štebenj pretežavno. Po nasvetu članov gg. A. Zagorjana in J. Nollija sklene obči zbor, naj »Pisateljsko društvo« samo izproži misel, da bi se vzidala Ciglerju spominska ploča, in naj dotičnemu odboru v obče obeta moralno podporo, samo pa naj ne prireja ničesar, ker zanimanje za takšne slavnosti ni več veliko, kakor se je videlo celo pri Bleivveisovi slavnosti. — Končno se ukrene v zimskem času zopet oživiti zabavne večere z običnimi berili, ker mora društvo vender kaj podajati svojim članom; gg. pisatelji naj se povabijo, da bi čitali na društvenih večerih. — Potem se zborovanje sklene. Obči zbor »Dramatičnega društva« v Ljubljani. Dne" 21. m. m. je imelo ,,Dramatično društvo" svoj obči zbor. Otvoril ga je predsednik g. dr. Ivan Tavčar s primernim nagovorom ter je predlagal, naj se izreče zahvala deželnemu zboru kranjskemu in občinskemu svetu ljubljanskemu za podpore. Nato je poročal društveni tajnik g. Anton Trstenjak o društvenem delovanji za dobo 189 r./92. Omenil je najprej, da je „Dramatično društvo" z letošnjim letom završilo petindvajseto leto svojega obstoja in delovanja in da se prihodnja doba prične v novem deželnem gledališči. V vsi petindvajsetletni dobi je izdalo 57 zvezkov „Slovenske Talije" in priredilo 477 gledaliških predstav. Letošnje leto je priredilo ,,Dramatično društvo" 37 predstav, torej največ, kar obstoji slovensko gledališče. Od 37 predstav je bilo II opernih, oziroma operetnih predstav, ostalih 26 predstav pa spada na dramatične predstave. Uprizorilo se je vsega vkupe 47 iger, oziroma oper in operet, med njimi 15 premijer, in sicer: 1 opereta, 3 opere in 11 dramatičnih iger. Od teh 11 iger so bili trije jednodejanjci, ostalih 8 pa so bile igre v več nego jednem dejanji. Od 11 dramatičnih premijer je bil samo jeden jedno-dejanjec slovenskega izvora, vse ostale so bile preloge iz drugih jezikov. Stalno za vse leto sta bila angažovana režiser in kapelnik; za gledališko dobo pa 5 igralcev, 5 igralk in 1 operni pevec. Pri drami je sodelovalo še mnogo drugih mladih močij ; komparzerijo pa so sestavljali iz večine učenci dramatične šole. Pri operi, oziroma opereti sta sodelovali gospa Milka Gerbičeva, gospodičini Daneševa in Nigrinova in gospoda Fran Bučar in Avgust Stamcar. Nadalje je imelo društvo za operete stalen mešan zbor, v katerem je bilo 11 dam in 14 gospodov. Moški zbor so sestavljali iz večine vrli člani ,,Slavca", in sploh se mora priznati, da je skupni zbor pod trudoljubivim in spretnim vodstvom društvenega ka-pelnika g. Frana Grbiča z lepim uspehom izvrševal svojo težko nalogo. Društvo je skrbelo za repertoar za prihodnjo dobo 1892./93. ter ima priprav? Ijenih, t. j. izvirnih, oziroma preloženih iger do 20. Pripravljeni ima tudi 2 novi operi in 1 izvorno spevoigro (Teharski plemiči). Ostala dela pridejo koj v delo. Za dobavo 384 Listek. garderobe se je storilo, kar je treba, in se je letos meseca aprila o ugodni priliki kupilo za gld. 200'— jako lepe garderobe, ki je brez dvojbe še trikrat toliko vredna. Tudi letošnje leto se je vzdržavala dramatična šola, katera pa še vedno ni osnovana na taki podlagi, da bi nam iz te šole prihajalo potrebno število mladih igralnih močij. V letošnjem tečaji se je zglasilo koj nad 30 mladih dam in gospodov. Nekateri so se vpisali izključno v dramatično šolo, drugi pa, zlasti dame, pristopile so le pevskemu zboru. Uspeh dramatične šole je bil, da jih je nekaj pre*cej izstopilo, nekaj se jih je usposobilo za epi-zodiste; ostali so sestavljali komparzerijo. Lep uspeh je bil z damami pri zboru. Vse so se pokazale kot jako dobre pevke, Na našem odru se je poleg slovenskega govorilo, oziroma pelo v hrvaškem in češkem jeziku. Pelo se je popolnoma pravilno, ker so pevci in pevke zmožni teh slovanskih jezikov. Društvo je v prijateljski zvezi z intendancijo deželnega gledališča v Zagrebu in z ravnateljstvom Narodnega divadla v Pragi. Od tu je dobivalo naše društvo ves materijal gotov in brezplačno na posodo. — Na predlog tajnikov je izrekel obči zbor iskreno zahvalo ravnatelju ,,Narodnega divadla" g. Fr. Subertu in inten-danciji deželnega gledališča v Zagrebu. Jednaka zahvala se je izrekla češkim pisateljem, kateri so nam dovolili, da so se njih dela preložila na slovenski jezik ter da so se predstavljala na našem odru brez vsake odškodnine, t. j. brez nagrade in tantije*m. S tem činom so zasvedočili češki pisatelji pravo češko-slovensko vzajemnost. — Nadalje je obči zbor izrekel zahvalo virtuvozu g. Karolu Hoffmeistru, potem žurnalistiki in je simpatično pozdravil našega gledališkega in strojnega mojstra Alojzija Bittnerja. Nova pravila, odobrena na zadnjem občem zboru, potrdila je visoka c. k. deželna vlada z razpisom z dne" 3. junija 1891. leta, št. 6312. Za leto 1891. so dobili člani 57. zvezek „Slovenske Talije". v katerem zvezku je natisnjena narodna igra: ,,Revček Andrejček". Za leto 1861. je imelo društvo podpore: 1) od dežele kranjske gld. 3000'—, 2) od občinskega sveta ljubljanskega gld. 500"—. Vzorni rodoljub g. Fran Kotnik nam je volil lepo vsoto gld. looo-—. Fran Kotnik je umrl dne* 2. avgusta 1891. leta, in materi blagega pokojnika se je svoječasno izrekla najtoplejša zahvala. V minulem društvenem letu je posegla smrt neusmiljeno v vrsto člauov; zahtevala pa je tudi žrtve na polji naše dramatične književnosti. Umrli so namreč: Fran Kotnik dne* 2. avgusta 1891. leta; konservatorist Josip Pajsar, dne" 22. oktobra 1891. leta v 26. letu svoje dobe; Vojteh Valenta dne 19. decembra 1891. leta, kije bil pevec, igralec, pevovodja in odbornik ,,Dramatičnega društva"; Ivan Železni kar dne" 26. januvarja 1892. leta, pisatelj in odbornik; dramatični pesnik Fran Cegnar dne 14. feb-ruvarja 1892. leta v Trstu; komik našega društva in odbornik Peregrin Kaj zel dne* 22. februvarja 1892. leta. Nadalje so nam umrli člani: Metod Pire (21. dec. 1891); Radivoj Poznik (19. dec. 1891); Jakop Luckman (14. feb. 1892) in Anton Knez (30. marca 1892). O vseh teh pisateljih in rodoljubih je podal tajnik kratke nekrologe in jim je zaklical: Večnaja pamjat, čemur je pritrdil obči zbor, vstavši s sedežev. Odbor je zdušno skrbel o tem, da častno nastopi v novem deželnem gledališči. Bil je povabljen od velecenjenega gospoda deželnega glavarja kranjskega, da se udeleži posvetovanja pri deželnem odboru radi oddaje novega deželnega gledališča. V to posvetovanje je poslalo ,,Dramatično društvo" dva zastopnika: dr. Valentina K ris perja in Antona Trstenjaka. Na podlagi teh posvetovanj se je dognalo to-le: Kakor znano, prirejale se bodo v novem deželnem gledališči slovenske iu nemške predstave. Da bi se zopet ne uvele stare neugodnosti, ki so vladale glede* lož v starem deželnem Listek. 385 gledališči, sklenilo se je, da se lože oddadd posebe za slovenske in posebe za nemške predstave. Tako dobode „Dramatičuo društvo" lože zase posebe, in naše lože se bodo oddajale potem dražbe. S tem se je popolnoma ustreglo slovenskemu občinstvu, katero je želelo biti popolnoma ločeno od nemških predstav. V novem deželnem gledališči bode igralo naše društvo po dvakrat na teden. Ob katerih dnevih, to še ni popolnoma dognano. Za sedaj se je ukrenilo le toliko, da je vsaka druga nedelja slovenska ; prazniki so se pustili in suspen.su. Vender bode treba skrbeti za to, da se prazniki prihranijo slovenskemu občinstvu. Ker se bode v prihodnji gledališki dobi igralo še jedenkrat toliko kakor do sedaj, treba bode skrbeti za obširnejši repertoar in treba bode pomnožiti igralno osebje pri drami in pevsko osebje pri opereti. Jako mnogo pridobi naša opereta, oziroma opera s tem, da nam je obljubil sodelovati naš dični baritonist g. Josip No 11 i in da nam ostaneta zvesti vrli pevki gospa M. Grbi če v a in gospodičina Lujiza Dane še v a, ki sta velika podpora slovenski opereti in sta jo prav za prav do sedaj vzdrževali. Dramatično društvo si je izposlovalo prvi gledališki dan, to je dan slovesne otvoritve. — S tem je završil tajnik svoje izvestje in se je končno še spominjal novega deželnega gledališča, v katerem naj bi ,,Dramatično društvo" nadaljevalo započeto delo, Bog daj, dokaj uspešneje. Dva sina bratskega nam naroda češkega, deželni inženčr VI. Hrasky in arhitekt Aut. Hrub^, katerima je dežela izročila stavbo, skoro bodeta na konci svojega dela. Pred jesenjo bodemo otvorili novo deželno gledališče in začeli v njem novo dobo. Vsakega iskrenega Slovenca prešinja v tem trenutku želja, da bi se z novo dobo res pričela tudi nova doba v zgodovini slovenske dramatične umetnosti — doba novega sijaja in nove slave slovenskega imena! (Konec prihodnjič.) Odlikovanje slovenskega skladatelja. Naš sotrudnik, gospod Danilo Fajgelj, nadučitelj v Srpenici na Primorskem, prejel je nedavno od naučnega ministerstva umetniški štipendij, in sicer za svoje skladbe, o katerih se je sloveči dunajski kritik prof. Hanslik izrekel tako-le: »Das Bestreben, leicht und gefallig zu schreiben, liegt dem Com-ponisten ferne. Vielmehr zeichnen sich seine Werke durch eine strenge aber stets ge-diegene Contrapunktik aus, besonders da sie bei aller Einfachheit von sauberer Arbeit sind und zuweilen an vielen Stellen grossartig und stilvoll gehen. Da ich objectiv zu beurtheilen gevvohnt bin, so vverdeu die Werke des wunderbaren Autodidakten Fajgelj meinerseits \varm befunvortet.« — Gospodu Fajglju čestitamo za to priznanje ! X. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . gld. 719/39 Dr. Jožef Vošnjak, deželni odbornik v Ljubljani (od podpisanih gld 50'—) zopet...................... ,, 10 — Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradci . .......,, 2' — Ant. Julij Sušteršič, farmacevt v Gradci............ ,, V — Maks Josin, učitelj v Ljubljani...............„ i"— Dr, Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani (od podpisanih gld. 50'—) zopet......................,, 20' — Skupaj . gld. 753-39 Osebne novice. C. g. A. Aškerc je imenovan za provizorja v svojem rojstvenem kraji v Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah. — G. Fr. Bučar, operni pevec in režiser slovenskega gledališča, angažiral se je za leto dnij kot liriški tenor na mestnem gledališči v Požunu. — G. vladni svetovalec A, Globočnik pl. Sorodolski je iz nova potrjen za pet let kot konservator v stvare"h tretje sekcije v vojvodini Kranjski, — G. dr. V. Oblak bode potoval po dalmatinskih in kvarnerskih otokih, da prouči ondotno čakavščino. — 446 Listek. 1890. leta, torej se je pomnožilo za 1895 gld. 20 kr. ,,Matica" je oskrbovala Jurčič-Tomšičevo ustanovo v znesku 2662 gld. 05 kr. in glavnico za spomenik dr E. H. Coste v znesku r355 gld. 39 kr., hranila pa je depoziti ljubljanske čitalnice v znesku 1000 gld. in odbora za Bleiweisov spomenik v znesku 2696 gld. 67 kr. Proračun za leto 1893. kaže 7635 gld. 90 kr. dohodkov in 7436 gld. 04 kr. troškov, torej je prebitka 199 gld. 86 kr. — Na predlog g. dr. K. viteza Bleiiueisa se računski pregledovala zopet izvolijo, nato pa se odobri proračun brez razgovora. Društveni tajnik g. E, Lah poroča o društvenem delovanji od zadnjega velikega zbora. Dr. Jožef Stare je prevzel blagajništvo namesto umršega Robiča, dr. Fr. Detela je stopil na mesto dr. Poklukarja, mesto kanonika Ivana Flisa pa je ostalo nespopol-njeno; sicer v odsekih ni bilo nobene izpremembe. Odbor je imel tri redne in jedno izredno sejo, književni odsek se je sešel dvakrat, gospodarski odsek štirikrat, (O lanskih in letošnjih knjigah, katerih nato omenja poročilo, govorili smo vselej že sproti). Bezenškovo stenografijo pregledujejo sedaj češki strokovnjaki; v Knezovi knjižnici utegne iziti Velimirova povest »Mešetar«. Osnovalo se je nekaj novih poverjeništev, nekatera se še ustanove. Knjige se bodo tiskale v 2500 oziroma 2700 izvodih ; svoje publikacije zamenjuje »Matica« z 29 društvi in je prejela zanje 150 knjig, zvezkov in časopisov; po darilih jih je dobila 110. V književni zalogi je 14.764 knjig. »Matica« je tudi v tej dobi brezplačno prepuščala starejše založne knjige, toda samo takšnim prosilcem, ki so društveniki, ali ki so obetali, da pristopijo »Matici«. — Umrli so društveniki: Luka Robič, Fr. Kotnik, A. Knez, Radivoj Pozuik, Fr. Mikuš, Lovro Potočnik, dekan M. Frelih in Fr. Cegnar. Vsem bodi časten spomin! Glede" A. Kneza ustanove bodi omenjeno, da je po zaslugi gg. dr. Dolenca, dr. Starata in dr. Tavčarja vsa stvar do malega že urejena. Ostalina utegne po inventuri, ako se odštejejo vsa volila, znašati okolo 30.000 gld.; od obrestij bode izdajala »Matica« vsako leto po jedno knjižico, Po tem poročilu, ki se vzprejme pohvalno na znanje, predlaga župan g. Peter Gras-selli v imeni »Matičinega« odbora: Veliki zbor ,,Matice Slovenske" izvoli preblagorodnega gospoda deželnega predsednika Andreja barona IVinklerja zaradi njega velikih književnih zaslug za častnega člana. G. župan opozarja na izborni jezik v deželnem zakoniku, ki je zlasti zasluga g. deželnega predsednika; mimo tega se je od g. deželnega predsednika nadejati še več književnih proizvodov. Hvaležni pa mu moramo biti že zato, kar je doslej storil. Predlog se vzprejme jednoglasno in s splošnim odobravanjem. Pri dopolnilnih volitvah so bili nato zopet izvoljeni gg. A. Bartel, dr. A. Jarc, Ivan Majcinger; M. Pleteršnik, A. Senekovič. dr. Jak. Sket, Fr. Suklje, Ivan Vilhar, V. Zupančič in dr. Jernej Zupanec, namesto g. kanonika Ivana Flisa, ki se je odpovedal od-borništvu, pa g. dr. Ivan Janeiič. Obči zbor »Dramatičnega društva«. (Konec.) Obširno tajnikovo poročilo je potrdil obči zbor z odobravanjem. Natd je poročal blagajnik, g. dr. Jos. Vosnjak o denarnem stanji. Dohodkov je bilo gld. 9618*38 (deželna in mestna podpora gld. 3250'—, dohodki predstav gld. 340544, za 1200 gld. več nego lani, Kotnikovo volilo gld. 866*27, udnina gld. 352*—), troškov pa gld. 9162*41 (režiser in kapelnik gld. 1068*30, plače igralcem gld. 2711*18, pevskemu zboru gld. 561*30, druga režija pri predstavah gld. 1551 94, garderoba gld. 651*53; nakupilo se je od cirkusa Sidoli za 200 gld. jako lepih oblek; za opereto »Mornarji na krov« gld. 130*—, nagrade pisateljem in tantije"me za kupljene igre in opere gld. 470*90). Račun kaže torej prebitka gld. 455*97. Proračuna za prihodnjo dobo še ni moči sestaviti; gotovi dohodki so le deželna podpora s 3000 gld., mestna ljubljanska s 1500 gld., udnine 500 gld. Troški se utegnejo povzdigniti Listek. 447 na 13.000 gld., torej bi moral znašati dohodek vsake predstave vsaj 130 do 140 gld., česar se je vsekakor nadejati. Član g. dr. Tekavčic želi pojasnila, zakaj sta se kupili tako dragi operi kakor »Cavalleria rusticana« in »Codrillo«, izmed katerih se prva niti še ni predstavljala, druga pa ni ugajala. Tajnik g. Trstenjak pravi, da se je za opero »Cavalleria rusticana« izdalo gld. 250, da se je pa za to ceno dobil poleg predstavne pravice ves notni materijal, čegar prepis bi izvestno stal do 150 gld.; takisto so se dobile pri »Codrillu« za 50 gld. vse note, katerih prepis bi bil veljal do 30 gld. — Po tem pojasnilu se blagajnikovo poročilo odobri in zvrše se volitve. Oddanih je bilo 38 glasovnic. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Ivan Tavčar, v odbor pa gg.: dr. Karol Blehoeis vitez Trsteniški, Fran Drenik, dr. Valentin Krisper, dr. Lovro Požar, prof. Simon Rutar, dr. J"os. Stare, ravnatelj Ivan Subic in Anton Trstenjak. Predlagal je končno g. dr. Fran Štor, naj zahteva »Dramatično društvo« vse nedelje za slovenske predstave; gosp. Ivan Gogola je želel, naj se deluje na to, da si društvo pridobi več novih članov, in g. dr. K. Bleiiveis je izprožil misel, naj se uvede agitacija za obiskovanje slovenskih predstav. Te nasvete in želje bode uvaževal novi odbor. Nato se je predsednik zahvalil na obilem obisku in zaključil obči zbor, ki je trajal dve uri. Obči zbor muzejskega društva je bil dne" 21. rže"uega cveta. Po kratkem nagovoru društvenega predsednika, g. gimn. ravnatelja A. Senekoviča, poročal je tajnik, g. Anton Koblar o društvenem delovanji leta 1891./92. Društvo se je razvijalo jako ugodno; pristopilo je 53 novih članov. Sedaj šteje društvo 4 častne, 3 dopisujoče in 198 pravili društvenikov ter zamenjuje svoje spise s 104 učenimi zavodi, zastopi in društvi, med temi tudi z jugoslovansko akademijo. Izvestja obsezajo 30 pol, letnih dohodkov je bilo 1056 gld. Po tem poročilu, ki se je vzprejelo pohvalno na znanje, odobril je zbor nasvet g. kurata A. Zlogarja, da bi društvo izdajalo perijodiški časopis, ki bi obsezal vse stroke domovinoznanstva. Odbor bode razpravljal o tem nasvetu in ob svojem času predlagal, kar je primernega. Nato se prečita pismo lanskih računskih pregledo-valcev in izreče g. Ivanu Robidi, magistratnemu oficijalu, za njega trudapolno, marljivo in vestno poslovanje pohvala. Prav tako je z nekaterimi opazkami g. ces. svetnika J. Murnika odobril zbor računsko poročilo g. ravnatelja y. Subica in računskih pregledo-vateljev. Bivša revizorja g. y. Som in A. Zlogar sta bila per acclamationem iz nova izvoljena za prihodnje društveno leto. Po tej volitvi predlaga g. Anton Kaspret v imeni od-borovem, naj se društvena pravila (§ 14.) izpremene' tako, da se bode ujemalo društveno leto s solnčnim letom. Po kratkem razgovoru, katerega so se udeležili gg. konzistorijalni svetnik Tomo Zupan, deželni tajnik yozef Pfeifer in učitelj y. Schmidt, bil je predlog odborov jednoglasno vzprejet. Nadalje je odobril zbor nasvet g. prof. y. Borghija, naj društveni odbor izposlovi pri deželnem odboru za društvenike nekatere olajšave pri porabi muzejske zbirke. Naposled je zbor po predlogu ces. svetnika y. Murnika izrekel odboru za uspešno delovanje priznanje in pohvalo. K. »Glasbena Matica« v Ljubljani je priredila dne 9. m. m. velik zgodovinski koncert v spomin tristoletnice, odkar je umrl yakop Gallus, in je dosegla ž njim uprav sijajen uspeh. Pele so se zgolj skladbe Gallusove. Ker itak v deuašnjem članku posebe govorimo o velikem mojstru Gallusu, bodi tukaj samo imenoma naveden pevski del tega prvega zgodovinskega koncerta : ,,Ecce, quomodo moritur" ; ,,Laus et perennis gloria" ; ,,Ave Maria"; ,,Diversos diversa iuvant" ; ,,Multum deliro" in „Musica noster amor". Proizvajal je te izredno težke cerkvene in posvetne zbore moški in žeuski zbor ,,Glasbene Matice", sodelovali pa so tudi ,,Glasbene Matice" šolski zbori, vsega skupaj okolo 150