41 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust ktober je bil hladnejši od kot obič ajno, a so se v drugi polovici meseca temperature zraka kar nekajkrat povzpele tudi precej nad dolgoletno povpreč je. Po številnih deževnih dnevih (od 12 na SV do 18 na celjskem) je bila meseč na meteorološka vodna bilanca pozitivna. Povpreč no je izhlapelo okoli 1 mm, na Primorskem od 1 do 2 mm vode na dan. Skupna količ ina izhlapele vode se je gibala okoli 30 mm, na obalnem območ ju in na Goriškem je bila okoli 50 mm (preglednica 1). Presežki vodne bilance so bi največ ji na Primorskem, med 100 in 160 mm, za skoraj polovico manjši od teh pa so bili v osrednji in vzhodni polovici Slovenije. Meseč na vodna bilanca je bila v več jem delu osrednje in severovzhodne Slovenije blizu povpreč nih vrednosti, nad povpreč jem je bila v južni Sloveniji in pod povpreč jem na severozahodu, deloma tudi v osrednjem in vzhodnem delu države (preglednica 2, slika 2). Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, oktober 2016 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, October 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 2,2 3,1 22 1,5 2,6 15 1,6 2,8 17 1,8 3,1 54 Bilje 2,1 2,8 21 1,3 1,9 13 1,4 2,2 16 1,6 2,8 49 Godnje 1,2 1,8 12 0,9 1,3 9 0,7 1,0 7 0,9 1,8 28 Vojsko 1,0 1,3 10 0,7 0,8 7 0,6 0,7 7 0,8 1,3 23 Rateč e-Planica 1,1 1,6 11 0,8 1,1 8 0,8 1,3 8 0,9 1,6 27 Bohinjska Č ešnjica 1,0 1,3 10 0,7 0,9 7 0,6 0,7 7 0,8 1,3 24 Lesce 1,2 2,1 12 0,7 0,8 7 0,7 0,8 8 0,9 2,1 27 Brnik-letališč e 1,3 2,4 13 0,8 1,2 8 0,7 1,0 8 0,9 2,4 29 Topol pri Medvodah 1,3 2,9 13 0,7 1,0 7 0,7 1,2 8 0,9 2,9 28 Ljubljana 1,4 2,8 14 0,8 1,0 8 0,8 1,2 8 1,0 2,8 30 Nova vas-Bloke 1,1 1,6 11 0,7 1,0 7 0,8 1,4 9 0,9 1,6 28 Babno polje 1,1 1,5 11 0,8 1,1 8 0,7 0,9 8 0,9 1,5 26 Postojna 1,6 2,8 16 1,0 1,4 10 1,3 2,3 14 1,3 2,8 41 Koč evje 1,0 1,8 10 0,8 1,3 8 0,8 1,8 9 0,9 1,8 27 Novo mesto 1,5 3,1 15 0,8 1,3 8 0,9 1,4 10 1,1 3,1 33 Malkovec 1,3 2,7 13 0,8 1,1 8 0,7 1,1 8 0,9 2,7 29 Bizeljsko 1,2 2,0 12 0,8 1,0 8 0,7 1,3 8 0,9 2,0 28 Doblič e-Č rnomelj 1,1 2,0 11 0,7 0,9 7 0,7 1,7 8 0,8 2,0 27 Metlika 1,1 2,2 11 0,8 1,1 8 0,7 1,0 7 0,9 2,2 26 Šmartno 0,9 1,5 9 0,7 1,0 7 0,6 1,1 7 0,7 1,5 24 Celje 1,4 3,3 14 0,8 1,3 8 0,9 1,8 10 1,0 3,3 32 Slovenske Konjice 1,6 3,2 16 0,9 1,3 9 1,0 1,8 11 1,2 3,2 35 Maribor-letališč e 1,5 3,0 15 1,1 1,6 11 1,2 2,4 13 1,3 3,0 39 Starše 1,3 3,0 13 0,9 1,4 9 1,0 2,0 11 1,1 3,0 33 Polič ki vrh 1,0 1,4 10 0,8 1,1 8 0,7 1,0 8 0,8 1,4 25 Ivanjkovci 1,0 2,0 10 0,7 0,8 7 0,6 0,9 7 0,8 2,0 24 Murska Sobota 1,4 3,3 14 1,0 1,6 10 1,0 2,2 11 1,1 3,3 35 Veliki Dolenci 1,3 2,4 13 0,9 1,2 9 1,0 1,4 11 1,1 2,4 32 Povpreč na temperatura tal (v globini 2 in 5 cm) se je gibala med 10 in 12 °C, na Primorskem se je skoraj približala 14 °C. V posameznih dneh v prvi polovici meseca so se tla še ogrela nad 20 °C, najnižje temperature tal pa so v drugi in tretji dekadi ponekod že padle pod 5 °C (preglednica 3, slika 2). O Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 42 Oktober obič ajno zaznamuje jesenska setev ozimnih žit. Ta je več inoma potekala v drugi dekadi oktobra. Setev so pogosto prekinjale padavine tako, da je bilo potrebno setev prilagajati stanju obilne namoč enosti tal. Vznik je sledil po 12 do 14 dneh, Dovolj zgodaj sejani posevki so v zadnjih dneh oktobra že razvili tretji list. Topla obdobja v drugi polovici oktobra so bila sicer ugodna za rast posevkov, nekoliko pretople pa so bile noč i za njihovo utrjevanje. Na Vipavskem in Goriškem, kjer je nekoliko poznejša setev obič ajna, se je ta prič ela ob koncu oktobra, ko so bila tudi tla po obilni namoč enosti spet primerno osušena. Prvo jesensko slano smo na izpostavljenih predelih po Sloveniji zabeležili v prvi dekadi, ponekod tudi v prvih dneh druge dekade oktobra in še enkrat v zadnji tretjini oktobra. V primerjavi s povpreč jem je prva jesenska slana nastopila skoraj štirinajst dni prej kot obič ajno, v predhodnem letu 2015 smo jo zabeležili šele v prvi dekadi novembra. Oktobra so se oljkarji na obalnem območ ju in v Goriških Brdih že zač eli pripravljati na obiranje, posledice vztrajnega poletnega in jesenskega sušnega stresa pa so pustile svoj odtis v manjšem pridelku medtem, ko bo kvaliteta olja zelo dobra. Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za oktober 2016 in obdobje mirovanja (od 1. do 31. oktobra 2016) Table 2.Ten days and monthly water balance in October 2016 and for the dormancy period (from October 1 to October 31, 2016) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v oktobru 2016 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1.10.– 31.10.2016) Bilje 20,5 53,8 34,3 108,6 108,6 Ljubljana 9,8 34,8 60,2 104,8 104,8 Novo mesto 15,2 41,6 24,7 81,5 81,5 Celje 7,2 28,1 38,8 74,1 74,1 Maribor, letališč e −1,3 23,2 29,2 51,1 51,1 Murska Sobota −1,0 19,1 25,0 43,1 43,1 Portorož, letališč e 7,0 66,9 12,6 86,5 86,5 Slika 1. Vodna bilanca v oktobru 2016 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1981–2010 (desno) Figure 1. Water balance in October 2016 (left) and anomalies from the long term average 1981–2010 (right) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 43 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, oktober 2016 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, October 2016 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 13,9 14,6 24,0 23,4 6,7 8,4 13,9 13,9 23,1 21,7 6,4 7,4 13,2 13,3 21,6 21,4 6,4 7,4 13,6 13,9 Bilje 14,5 14,8 27,3 26,0 7,0 8,3 12,9 13,0 23,5 22,4 6,0 7,2 11,7 12,0 19,3 18,8 4,6 5,5 13,0 13,2 Lesce 10,7 11,3 * * 7,4 8,0 9,9 10,2 16,0 15,3 4,4 5,4 9,5 9,6 15,2 14,9 4,0 5,1 10,0 10,4 Slovenj Gradec 11,9 12,2 21,3 19,0 7,4 8,6 10,5 10,7 15,0 14,3 7,2 7,9 9,8 9,9 16,0 13,8 7,0 7,8 10,7 10,9 Ljubljana 12,8 13,3 22,0 19,4 7,4 9,2 11,0 11,3 16,2 15,1 7,3 8,3 10,1 10,5 16,2 15,3 6,8 7,7 11,3 11,7 Novo mesto 12,7 12,8 22,2 21,6 6,3 7,4 11,1 11,2 18,6 17,3 5,9 6,7 10,9 11,0 19,4 17,9 6,1 7,0 11,5 11,6 Celje 12,4 13,0 23,2 19,3 5,0 9,4 11,2 11,3 17,3 15,1 6,2 8,6 10,7 11,2 16,9 15,4 5,0 7,7 11,4 11,8 Maribor-letališč e 11,5 12,4 26,6 20,8 5,1 6,0 9,9 10,9 20,7 16,6 2,7 5,5 10,2 10,6 19,5 16,7 2,8 5,7 10,5 11,3 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, oktober 2016 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, October 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 44 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, oktober 2016 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, October 2016 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1.2016 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 134 137 145 417 −32 84 87 90 262 −32 35 38 35 109 −35 4750 3271 1950 Bilje 127 118 127 373 −24 77 68 72 218 −24 29 24 23 76 −24 4505 3058 1802 Postojna 89 88 107 284 −24 39 39 52 130 −29 10 7 13 30 −15 3598 2248 1188 Koč evje 81 86 98 264 −27 32 37 43 111 −36 9 4 16 30 −14 3442 2132 1113 Rateč e 66 68 71 205 −19 20 26 23 69 −20 4 2 3 9 −4 2835 1678 781 Lesce 96 86 92 276 −6 46 36 38 120 −15 11 3 8 23 −10 3616 2294 1255 Slovenj Gradec 84 90 95 270 −14 34 40 40 115 −24 7 7 12 26 −12 3508 2207 1195 Brnik 91 85 94 270 −31 41 36 40 117 −36 11 4 12 26 −16 3619 2303 1273 Ljubljana 108 100 111 318 −25 58 50 56 163 −28 15 11 15 40 −26 4138 2758 1603 Novo mesto 98 94 108 300 −30 48 44 53 145 −35 12 6 16 34 −28 4036 2657 1527 Č rnomelj 109 102 122 333 −9 59 52 67 178 −13 15 9 22 47 −24 4231 2830 1652 Bizeljsko 104 96 101 301 −29 54 46 46 146 −33 14 6 14 34 −26 4022 2637 1504 Celje 97 91 103 291 −30 47 41 48 136 −36 13 6 16 35 −21 3804 2446 1352 Starše 103 96 112 311 −12 53 46 56 156 −18 14 10 18 42 −16 4120 2732 1598 Maribor 102 94 110 306 −26 52 44 55 151 −30 14 8 16 38 −24 3982 2627 1512 Maribor-letališč e 100 94 109 302 −16 50 44 54 147 −22 12 9 17 38 −16 3997 2613 1501 Murska Sobota 99 94 106 299 −15 49 44 51 144 −22 14 10 15 39 −15 3992 2608 1501 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 45 Jeseni smo lahko pri nekaterih rastlinah opazovali ponovno jesensko cvetenje. Jesensko cvetenje posameznih sadnih dreves lahko opazimo skoraj vsako leto, v zadnjih letih celo pogosteje. Vzrok ponavadi pripišemo vplivu stresnih vremenskih razmer na rastline skozi celo vegetacijsko obdobje. Še posebno k temu prispevajo suša in visoke temperature zraka (vroč inski valovi) v poznem poletju in zgodaj jeseni, katerim sledijo nagle, lahko tudi krajše ohladitve in ponovne otoplitve do nadpovpreč nih temperatur zraka. Tako tudi letos je v skoraj povsem poletnim temperaturnim razmeram v prvi polovici septembra sledilo razmeroma hladno vreme v zač etku oktobra, in ponovna otoplitev v drugi polovici oktobra. Rastline spremenljivost vremenskih razmer "razumejo" po svoje, sprožijo se fiziološke motnje, zaradi katerih se ob nepravem č asu prebudijo tisti rastni hormoni, ki so odgovorni za razcvet rodnih brstov, ki tedaj že zasnovani in pripravljeni č akajo prihodnje pomladi. Presenetili so nas jesenski cvetovi sliv, jablan, č ešenj, še pogostejši pa so pri nekaterih okrasnih drevninah, na primer pogosto ponovno jeseni zacveti in tudi olista divji kostanj. Poroč ali so tudi o razcvetelih č ešnjah v Vipavski dolini. Jesensko cvetenje pri sadnem drevju na sreč o ni množič en pojav, obič ajno zacvetijo le posamezna drevesa, lahko le posamezne veje. Od teh cvetov ne moremo prič akovati plodov, saj se niti ne oplodijo, oziroma jih unič ijo jesenske slane, ki so sredi oktobra že prič akovane. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY In October, below-average air temperatures prevailed, with some warmer periods recorded in the second half of the month. Monthly water balance resulted positive; the surpluses extended the most in the western and central part of Slovenia. In the second decade of October most of winter cereals have been sown and by the end of the month, crops developed the third leaf. Autumn frost has been recorded, twice, at the beginning and in the mid of the month. Irregular autumn flowering of fruit trees has been observed.