Matko Krevh: Moj mlin
(Vesela &gwiba z žalostnim koncem.)
STRIC ima t naslednji povesti poleg mlina in mene glavno vlogo. Zato mi ne zamerite, mladi Čita-telji, če zapišein nekaj pripomb o stricih. Strici so trojne vrste; dobri strici ali stričeki, hudi strici ia vražji stric. VruŽji stric je k sreci saino eden: tako se imenuje naiureč osatu podobna rastlina, ki ui s Človekoui v nobenem krvnem sorodstvu, kvečjemu, če se zbodeš ob njem do krvi.
Iludih stricev se bojimo in jim nagajamo, kjer le moremo, ker nmn itak nič nc dajo. Lasati in usesa nategovati znajo pa mojstreko. Zato smo previdni v njihovi bližini; a objestni, kadar nas ne morejo uloviti ali doscči s svojo kruto roko. Prav jim je, zakaj so pa  taki!   Popolnoma  zaslužijo  pridevek:   hudi  striei.
Dobri strici — ali na kratko: stričeki — so pa zlata vreclni, posebno, Če ga nam kaj dajo. Ker je pa v naši sicer lepi in bogati domovini malo zlaia, ki bi ga videli, še maoj pa imeli, sino zadovoljni tudi z drugimi dobrotami, ki nam jih del^ strici. Najboljši barometer za dobrote stričekov je uaŠ želodec. Sploh so našim želodcem dobri strici krvavo potrebni. Ako ima pa kdo strica celo v Ameriki, in je ta stric sainec ter bogat. pa si nekega dne izmisli, da umre, pravimo takemu nečaku-dediču, da je rojen pod srecno zvezdo.
Jaz za svojo bsebo sem imel že zvrhano kripo stricev, a nobenega v Ameriki: torej niscm rojen pod prečno zvezdo. Vkljub teinu Ijubim še zdaj edinega strica, ki je ostal pri življenju, ker je res dober etri-Ček. četudi sem svoje dni v tistih razposajeDih otro^ škik letih včasih dvomil o tem.
Glejte, tu se pa začenja moja zgodba o mlinc
Lahko recem, da sem vse svoje raladostno življe-nje in pocitniško reselje preživel pri stricu. Vsi srao bili kakor ena družina. Zato sem tudi v svojem otroškem kraljestvu gospodaril neomejeuo. Mislil scm, da je vse raoje, da se vse suče okrog mene in da so vsi ustvarjeni le zato, da meni strežejo. Dobro, pre-dobro se mi je godilo.
Skozi naše dvorisče tece voda v korito, od tam pa mimo hiše po sadonosniku, kjer končno zgine v iravi. Potrebna je pri nas ta napeljava vode, ker je evet pesčcn in zato brez zadostne mokrote. \oda bi pa inalo koristila, če bi tekla kar skozi sadonosnik, ne da bi ga uaraakala v presledkih. Zato je razpeljal moj stric vodo iz glavne drage ali struge po strauskih dragicah. Skrbno je pazil, da se ni katera draga zadelala s peskom ali kamenjem. \ sak teden je stopal z motiko tik. drage ter popiavljal in prekopaval. kjer je bilo potrebno. Za sadonosnik rau ju bilo in za travo, ki jo je polagal svežo kravam, da so boljt: molzle. Kaj je mislil stric z besedami: Krava molze pri gobcu — jaz dolgo nisem mogel razuuicti. Saj sem dobro opazoval krave, ko so sc pasle in ko so prežvekovale. Nikoli pa nisem videl, da bi jim teklo mleko iz gobca.
Stric je torej mislil ua krmo, ki rase po trav-nikih in sadonosnikih. In je imel prav. Zat<> je tudi vestno skrbel, da je voda pravilno naiuakala sado-nosnik. Ne tako pa — jaz. Ne vem, kdaj se je vzbudil v meni talent za mlinarja oziroma za tesarja, ali kakor se že pravi takemu rokodelcu, ki postavlja mline.
Strica sem opazoval, ko je korakal z motiko v rokah ob dragi gor in dol. Radoveden, kaj stricu ob potoku tako ugaja, sem začel stikati tudi jaz tam okrog. Bosopetnikom, kakršni ste visoko čislani Čita-telji »Vrtca« in »Angelčka«, je nad vse prijetna za-bava to, če morejo capljati in burlati po hladni vodi. Zavidajo lahko mestni otroci podeželske za to veselje. Ej, kako je prijetno in veselo, ko škropi voda na vse strani! Kaj zato, če se zinočijo hlačke — saj se po-susijo t solncu, Radi tega ni treba takoj doinov, da ne bi atek ali mama zapazili mokrih hlačk ter jih začeli   sušiti  na  kak  drug  nučin.
Zavihal sem si torej tudi jaz hlačke, desno hlač-nico višje nego levo, pa hajdi v vodo! Kaj zato, če se je skalila, saj ni bilo ribie v njej. Žabice so mi bile pa za to celo hvaležue, ker jim je vseeno, kakšoa je voda.
Ob spodujein koucu drage stoji Še zdaj hruŠka, dobro znana vsem tanaoŠnjim sladkosnedežem. Ta hruška je stegala svojo debelo korenino čez drago tako, da je morala voda teči čez njo. Ko bi se stricu hruška ne bila sniilila, bi ji bil že zdavnaj odseVal tisto korenino. Pustil jo je pa rajši, da je tekla voda Čez njo, tvoreč majhen slap. Ob tej hruški sem pre-živel jaz zlate urice. Vsedel sem se tik hruŠke, stegnil noge in voda, razgreta od solnca, jih je prijazno bo-žala in umivala. Umivala? I 110 — ali sie že ktlaj videli porednega šolarja, ki je imel noge bele? Če niso ma-rogasto črne kakor parkljev rep — zaprašene in blatne so gotovo. Celo apostoli so imcli zaprašene noge, saj jiin jih je inoral umivati sain Gospod Jezus pred zadnjo vecerjo. Pa bi kdo bosim dečkom kaj takega zaiueril?
Ko sem nekega dne spet bingljal z nogami in jih stegal pod slap, mi je nenadoma prišlo na misel, da bi se dal pod teni slapom postaviti mlin. kakršuega je imel sosedov Pavle. Kar za malo se mi je zdelo, da se nisem že prej na to spomnil. Kje bi puč mogel najti primernejši in pripravnejŠi prostor, kakor je bil tu pod hrusko? Niti žleba ni bilo treba. — Kaj bi pravil? Z žleboin je vedno križ: nikoli ne miruje, kakor bi ga nevidna moč — morda cclo kak Škra-tclj^čck — potiskala sera in tja. Brž sem krenil v drvamico, kjer je bila nakopičena cela gruiada sko-del, deščic in druge lesene ropotije. Poiskal sein si primeren les, izposodil si od očeta — brez dovoljenja — sveder, žago in sekirico ter se spravil na delo. V pičli uri mi je bil mlin izgotovljen.
Nočem se hvaliti, ker niniam nobenega obrtnega lista niii pomočniškega spričevala, vendar pribijem, da je bil mlin še precej dobro narejen, Četudi je bil to inoj prvi izdelek te vrste. Mislil sem seveda tudi na stope, pa sem se premislil, ker sem se do takrat dva-krat dobro ureza!.
Zdaj pa z mlinom pod slap! ČviŽle — kakor ime-nujemo pri nas dve palčici s postranskima vejaina — Sem kmalu nase]. Vtaknil sem ju v zernijo. položiJ v preeep mlin  in — o radost, o mladost! — kolo se je
začelo vrteti — moj niliu je mlel, mlel, mlel... Kdo bi mogel popisati moje veselje, mojo srečo! PreŽdel sem potem ob njem ves Čas tja do trde noči. Nisera se mogel nagledati svojega mlina, ki se je tako vcselo» razposajeiio vrtel, Pozabil sem na (lom, na jed, na starše in ua vse... Mlin je bil moja sreča, moj raj..
ZveČer sem jnlin skrbno shranil. Še ponoči v saujali sem mlel. — Zjutraj  seni ga zarana spet za-
nesel pod sJap, zakaj zsosedje so pripel/aJi že mnogo zrnja v mlin«, kakor sem govoril sara s seboj.
Tako sem mlel že teden dni. Bili so pa tisti duevi dokaj sušni, zato je začela tudi voda v dragi usihati. Nič ni muČnejšega in neroduejsega za mlinarja, kakor 6e začne primanjkovati vode. V tak mučen položaj sem priŠel tudi jaz. Kaj zdaj? V duhu sem videl vse polno Treč nezmletega zrnja, sosedje so prigaujali —¦ mlin je pa sel po polževo. Enkrat okoli... pa še enkrat okoli... pa še enkrat okoli,.. Kdo naj ob takih razmerah vzdrži? Zamišljen sem hodil ob vodi gor in dol.
Kar naenkrat mi šine rešilna misel v glavo. Glej, koliko vode gre pa v nie, ker je razpeljana po dra-gicah ua \se strani! Ali ni to potrata? Kmalu bf< dovolj vode! Le na deio! In zadelal sem s kamenjpm in blatoin vse postranske struge. \ oda je res vsa pri-tekla na moj mlin, ki se. je Teselo vrtel kakjr ob dnevih deževja: Šek-šek, šek-šek, šek-šek... Rešt-n sem bil težke skrbi. »Sosedovi« sem obljubil, da bom zmlel   žito ob pravem času.
Ko bi nc bilo strica!
Stricu — kdo bi ga razumel! — nikakor ui bilo prav, da sem napeljal vso vodo na svoj mlin. Že dru-gega dne ga je zaueslo — kdo ve kaj! — k vodi, kjer je brž opazil mojo regulacijo drage, \idel ga k sreci iiisem, vein pa dobro. da jc uamršil obrvi, uasr.šil se ter jezno zagodrnjal: »Presneti MatiČek-kozliČek, kaj mi je spei naredil! Ha, natreskal ga bom, da bo skakal kot žoga.« Ob hruski je zapazil moj nesreČui mlin... Neusmiljeno ga je pograbil in ga je zagnal daleč v grmovje onkraj sadonosnika. Jeseni, ko je padlo listjc, smo nasli tani njegovo okostje. A to mu še ni zadostovalo. Ulomil si je šil>o v jelševem grmu ter se skril za hruško, računajoč, da se ralinar kmalu vrne v mlin pogledat, kako se melje. Ni se uračunal. Mlinar — ki sem bil seveda jaz — se je res ktnalu vrnil in ni manjkaio veiiko, da ni prinesel stricu v mlin. Pa se je zgodilo nekaj, kar mlinarja še zdaj neizrečeno veseli. Stricu se je menda moka pokadiia y nos, da je moral kihniti z glasnim ^hapsi!« tako močno, da je odmevalo od sosedovega go/da. Izdal se je — ha-ha-ha! Njcgove hudobnc namcne — raar ne — sem jaz takoj uganil ter jo ulil mimo hiše po cesti proti sosedu. Toliko sem se še ozrl, da sem videl strica, kako jo je ubiral za menoj. Ko je pa uvidel, da me ne more dohiteti, se je ustavil in rai zagrozil s šibo, rekoč: >Čataj, mrcina, saj prideva Še skup!«
In sva res prišla še skup — pa Šele Čez tri ure. Ko sem se Čutil varnega pred preganjanjem stricevim, sem se viegcl v travo in zaspal. Zbutlil me je glad. Počasi  sem  se  pribHžal  domu.  Na  tihein  sein  upal,
da se je stričeva jeza že polegla in da je stric že pozabil na moj mlin. Pred hramoni smo imeli čebel-njak. Čebelnjaka sem se jaz izogibal zaradi čebelnih žei. Kdo bi se ne? Takrat pa seiii se vlegel na trato pred čebelujakom. podprl si z rokami glavo ter se zagledal v panje tako živo, da nisem zapazil nevar-nosti, ki se mi je približevala. Stric se je priplazil tlo mene kakor tiger in začel lop, lop, lop! po tistem tlelu telesa, na katerem sedimo. Kar vrglo me je v zrak, stric me jc seveda prestregel, da je še bolj pa-dalo. Vse prošnje, vse solze iu obljube niso nič po-magale. Stric je svojo strasno grožnjo spolnil natanko, da bolj ni bilo mogoče. Mlina od tedaj nisem delal ve*.
Takrat sem bil prcpričan, da na vsem svetu ni bolj hudobnega strica od mojega. Zdaj čez leta sem pa  prepričan. da  pti   ui  boljšepa.