PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 35 lir Leta XVI. - Št. 240 (4703) Zaradi bistvenih sprememb so zastopniki petih jjjnaknili svoj predlog resolucije v skupščini OZN TRST, petek 7. oktobra 1960 Sku 'pscina je namreč s proceduralnimi mahinacijami odobrila argentinski spreminjevalni predlog, ki je spremenil bistvo resolucije in njen namen ter na ta način onemogočila P emenito in konstruktivno akcijo petih izvenblokovskih držav - «Spremenjena resolucija ni v skladu z željo narodov, ki zahtevajo konkretno in nujno akcijo», je poudaril Nehru \0Zff S0R^; 6- — Na sinočnji seji generalne skupšči- j ' cvjl gCllCianiC d-HUJ "TJbi rajmra • gacije P®1111 izvenblokovskih držav po , ievaini „ l]} P°tem, ko je skupščina odobrila spre-resnh, og Argentine, ki je spremenil bistvo in «?<*% se ?T T predloEr svoje resolucije umaknile. K Regatov i^f- brez dvoIn,a ostala globoko v spomi- Pobud0aSndJr#av2we^^generalne skupščine' 2'^faT1101 priV 5° s Propori Jasno je, da »^iami £ ralnimi mahi-S^ivnn ^^gočili kon-n!] Poli h Kljub te-^la petim zmaga pri- ^fttifcne Pobudnikom te £ hotel?6 ak«je, s katero ciii od?? pot norma- ^.liub^ 0S0V v svetu- r?kvetib]n?Sped akciji pa gorile k°yske države o- h3 Pot, h s.yetovno javnost sv«?11 ur»je?aJe-treba ubra->ter sJr?nju razmer v čin?t°^taIe te drža‘ str.0 ,Sile spoštovati. >ftiiT2il''a si,mra-i P°r°čali. je C^‘P**m?£?Clna PZN za-Petih aiile k V.alni predlog •Vato. 1‘venblnu u resolucije 4 15 argent?ii?V b držav. fc Mh>' d?le?at Prod-Itjol! • Po i! mbo resoluci- WA{*bftJ-r-edl°s“ v.ade e-fPA j, S^*v8lr‘sae " *..........1 iilo*1^ obem n^°-obnovo st'-Ne glas^-^rzavama. Sle- zveze« in naj "Ja ne bi ;j,".u,ufiu nal N a ZDA °nmenJala«pred-ki zau?°vjet«i—■ Predsednika v47ala |^ob, le “ Slas ^ioJlad"nS2Z-DA in 2red' °star!°gu. 'a °dva|e Pr°U ^■VV^.loTa4l“d™l" Se jih iJe glasovalo za, Cpž nv^ržalo. Predi ■s j?? oba i7r Je nat0 izja-S^tjinskt2a..arist.a Preje- 'Qa iy —•*« \ t briel?1 uc*ie Petih tov^ {akoi Krišna Me- Nil mnenju J,' da P° n5e-1' SLt® «1 Praun 3 Pred- ? 4lr.Prec?t i aa' Začela k sl. ltosti „ ? a razprava _Pačina P,ostoPka. Potein -Pk Pravi? 3nS0vala' ali Je glasovi 2 ' . Sa »dobri-Proti 37 glaso- Ke večine in se N vom in s 15 vzdržanimi glasovi. Indijska delegacija je nato predložila, naj se seja generalne skupščine prekine za 15 minut, da bi delegacije petih izvenblokovskih držav, ki so resolucijo predložile med tem časom proučile nastali položaj, k; je nastal zaradi sprejema argentinskega spreminjevalnega predloga, nd podlagi katerega se iz resolucije brišejo besede »predsednik ZDA in predsednik vlade ZSSR«. Predstavniki petih delegacij so se posvetovali 'n po posvetovanju se je seja nadaljevala. Predsednik indijske vlade, Nehru, je v imenu vseh petih podpisnikov resolucije izjavil, da so vsi podpisniki sklenili, da načrt resolucije umaknejo, ker izglasovane spremembe popolnoma spreminjajo značaj resolucije m njen ramen, tako da vsebina tako spremenjene resolucije ne odgovarja več željam narodov. ((Resolucija kakršna je sedaj — je nadaljeval Nehru — ne odraža več nujnosti in morah ne potrebe, da se ravna na konkreten način, da bi se preprečilo nadaljnje poslabšanje mednarodnega položaja.« Nehru je naio poudaril, da je skupščina z odobritvijo argentinskega spreminjevalnega predloga odvzela resoluciji besede ((predsednik ZDA in predsednik vlade ZSSR* ter da se sedaj resolucija omejuje zgolj na izraze upanja po obnovi stikov ■ med ZDA in ZSSR». Izjavil je, da izvenblokovske države ne morejo odobriti take resolucije, k.1 je sedaj brez smisla, spričo dejstva, da ZDA in ZSSR nista prekinili svojih diplomatskih odnosov. Poleg tega je resolucija kaj malo v skiadu z željami narodov, ki zahtevajo konkretno in nujno akcijo, da bi se razbil led hladne vojne. Qser in ISkr Po •.%nileki n!T.i!yu resolucije glede resolucije, ki je izrec- a|: n?vihar vprašal NC-Mave ? ? izvenblo-1: >, jVe6 Prožile novo S t vem» pU odg°vo- bys n Povabil 'wPo.z.neJe je L hfi Večerj0 Krusceva da->. Nno u ’M0dpotoval pa a New Vorka še- Nluj' ^a^v4vP*,. izlava, ki * Petiv, z umikom J* iNdsvirob ameriški de-i.h»,. b in ki kaže, iS „°V: .poriproceduralnih ]j ‘lih i5vtralni), b' reso- kt10 tl Pih n= biIi žrtve ohf ? resolUoba ■ Predložili« v0,i S ?!-ne da *>i b! 11 n.-P.sItU »t !' ,°biavil1 h! fol! 1 oliv --ei ot smo ltNotaSali zoeSceni- Ce oi 4' SN mO0i- moeh.ie, bi it s ProH^^m. ios,eei brez »IjNvif^avnik’ Nekl ame' „ki ' - bi a , Pdzne- ?jihZa roi„i egat ZDA cijo petih, da 'hr Pa, ie pozne- |i H i ’ti.. Pa\Sisoe m°d?b da'ZDA , n0v 5es°lu NMeo Predi, po kV5eboval W»-?l>APi0, obhovi sti- lij k0r b if a no Zssa- Isti '»n, Vzdržt'(fle, odobriti •ati glasovanja '»•lin »lllllliiiiiHMiii S" poskus $?a,na Kub» Kubanska K A 1’ Imhli da »e je S °dni Jeaia v to- •k*" z s.e ji, obali Kube. 't/Aa delki spo- ^ f?' oIta„,?>ana skupi-U Nahi v°jaki 24 čianov S it Sl- Prihaiafasleduiejo. «>« amerul0 lz ZUA ha V^erai 0 zastavo, b ^ w v'-'erai ',astavui °r°čiio ZaplenJena». sporočila, r- *vdhd.arjar°6tloPwCial^i VJIh d« (bPban « - Prišli iz teaa le vi jSke vlade % «n,‘dpih 0vlada ZDA v k tN4ejanjaganizlrala te- » Sov? *ktivJn . Protire- \Sit ,l|>o st. Castra k Jll5. ?druže VPščino Or-nih narodov S ^°ro(5 VV PoNhtri0.’ da neka »ozN Niu Q?v°lucionar-3, s oPrejp,,, 'erra de E- Nlj *o badal‘- tv °d zunai hlKfr* že v'padPik> te !'Jt • So?Je Z eekrat nn-Pidpi haropali > ,KV«n drža4 sa«> kraj b tik s i»u da »v., ■ Hava- V o4Ca| Plnn ai “ Pina, ki se ho ?* Prišla 400 km?’ k6r no zahtevala, naj se Eisenho-wer sestane s Hruščevom, ker je Eisenhower pred nekaj dnevi jasno povedal, da se lahko sestane s Hruščevom le ped določenimi pogoji. Zanimive so tudi izjave, ki sta jih dala Mac Millan in Naser po povratku iz New Yorka. Prvi je v Londonu dejal, da je bilo dosedanje letošnje zasedanje OZN eno izmed najbolj nenavadnih in dramatičnih v življenju te najvišje mednarodne organizacije. »Nikakor ne mislim, je dejal, da so šle vse stvari tako kot je želel Hruščev. Mi-siti je, da je v središču prizorišča, toda nekoliko je pretiraval*. Ko so ga vprašali, ali ima sedaj, po razgovoru s Hruščevom, več upanja kot ga je imel po neuspehu v Parizu, je Mac Millan odgovoril pritrdilno. Toda ko so ga vprašali, ali goji upanje v sestanek najvišjih ob začetku prihodnjega leta, je odgovoril: «Ne morem reči. Mislim, da bi moral biti sestanek, na katerem bi obravnavali nekatera važna vprašanja, ki jih nismo mogli načeti v Parizu v mesecu maju. Upam, da bomo lahko organizirali’ tak sestanek in mislim, da bodo Rusi s tem sporazumni*. Ko je govoril o Hruščevu in o Kongu je dejal: «V vsakem primeru mu ni uspelo da bi razbil OZN. Generalni’ tajnik je dobro vzdržal hud napad na svojo osebo. Vprašanje Konga je še v rokah OZN in generalnega tajnika in upam, da bo prišlo po teh manifestacijah do pogajanj.« Na vprašanje, ali je mnenja, da je jedro vprašanja odnosov med Zahodom in Vzhodom borba za pridobitev podpore nevezanih držav, je Mac Millan odgovoril; «V tem je nekaj resnice. Ne mislim pa, da izraz nevtralne v zadostni meri označuje položaj številnih držav, ki ne spadajo v eno izmed dveh vojaških zavezništev. Reči moram, da so Rusi storili precejšnje poizkuse, da bi si pridobili javno mnenje v teh državah. Vsekakor pa mislim, da so pretiravali in da so podcenjevali inteligenco predstavnikov teh držav. Med delom skupščine smo imeli vtis, da nudijo Rusom te države vedno manjšo podporo.« Nato je izrazil upanje, da bo SZ »prejela predlog za nadaljnje sestanke med Vzhodom in Zahodom za obravnavanje v Parizu nerešenih vprašanj. Nato je Mac Millan dejal, da bo treba čakati do konca ameriških volitev. Za razorožitev je rekel, da je »posredi ogromno število posebnih vprašanj, ki so zelo zapletena«. »Neumno je misliti, je dejal, da se lahko doseže razorožitev enostavno s pristankom na nekatera načela.« Mac Millan ni hotel komentirati izida kongresa laburistične stranke. Ko so ga vprašali, ali misli, da je potrebna sprememba ustroja OZN, je odgovoril; «Sevečla. Vse se bo lahko zboljšalo, toda bila bi huda napaka popuščati sedaj pred pritiskom. Napad Hruščeva proti Hammarskjoeldu je bil velik neuspeh in Hammar-skjoeld je obdržal močan položaj pri večini članic OZN.« Naser pa je v Kairu po povratku iz Nevv Yorka izjavil, da_ so vse afriške in azijske države trdno prepričane, da je šel jordanski kralj «palček» v New York, da bi podprl stvar imperializma, dosegel pa ni nič. Nato je poudaril, da je delegacija ZAR opravila v OZN svojo dolžnost ter dodal, da je bilo praktično nemogoče prisostvovati poslabšanju jnednarodnega položaja, ne da bi se pri tem kaj ukrenilo. «Bilo je potrebno storiti svojo dolžnost in povedati jasno svoje mnenje. Nevtralne države niso mogle ostati brezbrižne.« Nadalje je rekel, da je arabski nacionalizem dosegel v generalni skupščini veliko zmago, ker mu je uspelo, da je «potrdil svoj obstoj kljub poskusom nasprotnikov, ki so hoteli prikazati Arabce kot barbare«. Indonezijski predsednik Sukamo se je sestal danes v Washingtonu z Eisenhower-jem. Sestanek je trajal tri četrt ure. Po sestanku je izjavil, da je obrazložil predsedniku ZPA, zakaj je pet izvenblokovskih držav umaknilo svojo resolucijo. Rekel je, da mu je Eisenhower naštel razloge, zakaj se noče sestati s Hruščevom in da mu je sedaj položaj bolj jasen, toda osebno je še vedno mnenja, da bi se morala Eisenhower in Hruščev sestati. Sukarno se je nato sestal ttudi s Hruščevom v spremstvu zunanjega ministra Su-bar.dria, in sicer na sedežu sovjetske delegacije. Predsednik Gane, Kvarne Nkrumah, je danes odpotoval iz New Yorka in pred odhodom izjavil: «Afrikanec je izgubil svojo dediščino, toda sedaj jo je zopet našel. Afrika koraka k svobodi in nobena težava je ne bo mogla ustaviti. Nacionalistični ogenj, ki gori v Afriki, bo upepelil kolonializem in imperializem do korenin. Pozivam vse Afričane in vse narode afriškega porekla. naj podprejo Združene narode, ker so se trudili, da bi zajamčili popolni mir. Prepričan sem, da je spor med Zahodom in Vzhodom samo začasen. Ne strinjam se s pesimisti.« Dodal je še, da bo ob povratku v Akro ustanovil poseben odbor predstavnikov afriških narodov za proučevanje možnosti ustanovitve ((Zueze ajriških držav». Po umiku resolucije petih je bila seja ob 5.15 uri (po srednjeevropskem času) zaključena, nadaljevala pa se je z razpravo o svetovnih zadevah ob 15.30 uri danes. Najprej je govoril zunanji minister Iraka, Hašem Javad, ki je pozival članice OZN, naj podpirajo vse njene napore, da bi se preprečilo nadaljnje poslabšanje mednarodnega položaja. Poudaril je, da mora skupščina obravnavati ne samo spor med obema blokoma, temveč tudi druga vprašanja, med katerimi alžirsko, vprašanje zahodnega Iriana,' Konga, vprašanje bojev v Omanu in vprašanje vstopa LR Kitajske v OZN. Glede Alžirije je dejal, da de Gaulle dejansko r.oče samoodločbe Alžircev, temveč le njihove predajo. Govoril je nato irski zunanji minister Frank Aiken, ki je predlagal, naj se proglasi Srednja Afrika za neatomsko področje, afriške države pa bi se morale obvezati s posebnim sporazumom, da ne bodo spreminjale svojih meja in da ne bodo uporabljale sile za reševanje svojih sporov. OZN pa bi morala s svoje strani jamčiti izvajanje tega sporazuma. Na to področ je bi moral biti prepovedan vstop kateri koli drugi sili, razen OZN, toda samo na zahtevo prizadetih držav. Irski minister je predložil, naj se vpiše na dnevni red skupščine vprašanje »ukrepov za preprečitev 'nadaljnjega širjenja jedrskega orožja*. Izjavil je, da povečanje števila držav, ki posedujejo jedrsko orožje veča nevarnost uporabe takega orožja. Dodal je, da bo predložil resolucijo, v kateri bodo naštete metode za omejitev širjenja orožja. Norveški zunanji minister Lange je v svojem govoru najprej pohvalil Hammar-skjoelda, nato pa je podprl britanski predlog, naj se ustanovi odbor strokovnjakvo, ki bi proučeval vprašanje nadzorstva razorožitvenih ukrepov. Lange je izjavil, da mora skupščina proučiti tudi sovjetski predlog za razširitev odbora desetih, toda dodal je, da je treba skrbeti, da ne bi postal »mehanizem pogajanj preveč težaven zaradi navzočnosti prevelikega števila različnih elementov*. De Gaulle napada ZN in začasno alžirsko vlado Dehre in Couve de Murville se danes sestaneta z Adenauerjem Desničarsko usmerjeni intelektualci izdali «protimanifest» • KPF začela kampanjo za «skupno akcijo vseh, ki so za mir v Alžiriji» PARIZ, 6. — Predsednik de Gaulle je danes popoldne zapustil Pariz in odletel z letalom v Lyon, od ko- der bo obiskal razne kraje v Savoyi, Gornji Savoyi in v Isere. V govoru, ki ga je danes imel v La Tour du Pin, je de Gaulle opozoril, da se Francija ne bo pustila «izsiljevati», hkrati pa je ostro kritiziral Združene narode. Ko je govoril o voditeljih alžirskega osvobodilnega gibanja, je de Gaulle izjavil, da jim ne bodo dovolili, da bi Franciji dik- ‘ tirali, kaj mora narediti, in jedrskega dodal, da Francija hoče v Alžiriji, kakor tudi drugod, «mir in bratstvo«. De Gaulle bo jutri govoril v Greno-blu. Predsednik vlade Debre in zunanji minister Couve de Murville se pripravljata na razgovore s kanclerjem A-denauerjem, ki se bodo začeli jutri ob 11. S tem v zvezi se v krogih bonnske vlade ponavlja, da razgovori s francoskimi Vodi- sklepa, ker jih bo treba predložiti v proučitev tudi ostalim članicam NATO in evropskega skupnega tržišča. Gre torej le za »prijateljsko izmenjavo misli*, predmet razgovorov pa bodo ista vprašanja, o katerih sta se Adenauer in de Gaulle razgovarjala že ob priliki njun>;a nedavnega sestanka v Rambouilletu. Kot je znano, so »strukturalne* reforme ki jih predlaga de Gaulle za atlantsko zavezništvo, povzročile zaskrbljenost v prestolnicah zapadnih držav. Cim se je Adenauer vrnil s počitnic je podčrtal stališče zvezne vlade glede sedanje evropske telji ne bodo mogli privesti do nobenega konkretnega ........................ ...n...............mn........ ............................................... Poslanci odobrili proračune zunanjega ministrstva ter ministrstev za delo in prosveto Segni: Vlada je trdno odločena v celoti uveljaviti spomenico o soglasju» Zakonski predlog poslanca Vidalija o «prosti coni Tržaškega ozem!ja» je zbornica vzela na znanje - Odobrili so zakon o obveznem bolniškem zavarovanju trgovcev - V senatu ostre kritike v zvezi s krizo v poljedelstvu Italijanska vlada protestira pri kanclerju Raabu (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Na današnjem zasedanju je poslanska zbornica najprej vzela na znanje zakonski predlog poslanca Vidalija (KPI), ki vsebuje »ustanovitev proste cone Tržaškega ozemlja« ter predlog Mazzonija in drugih, da florentinska občina kupi trdnjavo Da Basso, ki naj postane sedež vsedržavne razstave obrtništva. Po besedah ministra Sulla, ki je utemeljeval zakonski o-snutek o zavarovanju trgovcev, je zbornica odobrila posamezne člene, na popoldanskem zasedanju pa ga je odobrila s tajnim glasovanjem. Na popoldanskem zasedanju so bile na dnevnem redu najprej tri resolucije, ki zahtevajo, da vlada dovoli strankam uporabo radia in televizije za volilno propagando. Prvo so predložili li- beralci, drugo socialisti in tretjo fašisti. Pred diskusijo o teh predlogih je predsednik vlade Fanfani podal jolo (KPI) pa je izrazil željo, da bi ti ukrepi ostali v veljavi tudi po zaključku volilne kampanje. Nato je poslanska zbornica nadaljevala diskusijo o proračunu zunanjega ministrstva. Minister Segni je v svojem govoru poudaril, da Italija ostaja zvesta svojim dosedanjim zavezništvom; da iaAržfi0V^.roa Se ie.Se.§ni dolgo munizmu«, in za njegovo «ostro, »laburistične vlade nasprotuje reorganizaciji OZN in njenega tajništva; da si že- izlnvn i i katere izhain rta !’ uSodne Pogoje v bližnji pri-lzjavo, IZ jcatere iznaja, aa Modnosti za «resna in plodna pogajanja med tistimi, ki so v st je vlada sporazumela z upravo RAI-TV tako, aa bodo od 12. oktobra do 3. novembra na razpolago strankam za volilno propagando oddaje od 21 do 21.30, hkrati pa bodo ob sobotah in ne-deljan, med poročili, oddajali objektivne izvlečke iz govorov vidnejših predstavnikov posameznih strank. Po teh izjavah predsednika vlade predlagatelji resolucij niso vztrajali, da bi se poslanci izrekli o teh resolucijah, poslanec La-iiimiiimmiiimiiiiiiimmiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHinminiii,,,!,,!,,,, Komentar «Borbe» o umiku resolucije Dejanje proti pomiritvi v svetu Toda napori FLRJ in drugih izvenblokovskih držav se bodo kljub temu nadaljevali in se še povečali (Od našega dopisnika; BEOGRAD, 6. — Nocojšnjo »Borba« v članku pod naslovom «Akt proti pomiritvi», prikazuje potek včerajšnje dramatične seje generalne skupščine in zaključuje: «To, kar se je včeraj zgodilo v generalni skupščini, ne pomeni prenehanja naporov Jugoslavije in ostalih izvenblokovskih držav, da pridejo do cilja. Nasprotno, -to zahteva, da se povečajo napori, da se še bolj vztrajno nadaljuje njihovo dolgotrajno delo v interesu miru in demokratičnih mednarodnih odnosov.« V Casablanci so se končali razgovori med sindikalno delegacijo Jugoslavije pod vodstvom Vukmanoviča in voditelji Unije dela Maroka. V skupnem sporočilu se poudarja podobnost pogledov obeh organizaciji o važnih mednarodnih vprašanjih, potreba krepitve solidarnosti delavske, ga razreda in sindikatov v borbi za mir, za razorožitev in pravice narodov za samoodločbo. V sporočilu se prav tako poudarja nujnost borbe proti poskusom kolonialistov, da zaduše borbo novoosvobo-jenih narodov. Jugoslovanska sindikalna delegacija je odpotovala na obisk kongresa sin- dikatov Gane. Jutri bo odpotovala v ZAR in Sudan jugoslovanska delegacija, ki se bo z zastopniki vlad omenjenih držav razgovarjala o tem, na kakšen način bi se Jugoslavija lahko vključila v mednarodno .akcijo za reševanje spomenikov Stare Nubije. Jugoslavija je pripravljena dati svoj prispevek pri reševanju starih spomenikov, ki bodo sicer postali žrtev poplave pri izgradnji Asuanskega jezu. V bodočem načrtu gospodarskega razvoja Jugoslavije bodo določena sredstva za izgradnjo najtežjih objektov na progi Beograd-Bar. Med drugim se predvideva tudi 35 milijard dinarjev za izgradnjo štirih predorov skupne dolžine 18 km in dveh mostov po 400 metrov. Proga Beograd-Bar bo dolga 4£0 km in bo elektrificirana ter bo zelo pomembna za gospodarstvo in turizem. To bo najkrajša zveza Beograda z morjem, kajti na nekaterih delih proge bo možna hitrost tudi 100 km, tako da se računa, da bo vožnja od Beograda do Bara trajala okrog 7 ur. Predvideva se, da bo proga izročena prometu leta 1968. B. B. največji meri odgovorni za svetovno politiko«; da glede razorožitve zagovarja postopnost, da bi tako prišli do konkretnih rezultatov; da bo dala s svoje strani vso podporo zaostalim deželam. Glede NATO je Segni dejal, da Italija smatra to organizacijo za bistveno, glede nevtralnosti pa je dejal, da bi to ne pomenilo nobenega prihranka in je v dokaz navedel primer Švice. Kar zadeva predloge de Gaul-ia, je Segni dejal, da jih Italija ni zavrnila zaradi zatrjevane podrejenosti Nemčiji, ampak da jih proučujejo in da jih bodo sprejeli, če bi se izkazalo, da morejo ((koristiti razvoju in izboljšanju skupnih evropskih ustanov«. Kar zadeva nemško oborožitev je Segni le dejal, da se Nemčija ni obrnila na Italijo in zahtevala atomsko oborožitev, in dodal, da se sedanja Nemčija razlikuje od one iz leta 1943 in da je Adenauer «mnogc trpel zaradi nacizma«. Glede odnosov z Jugoslavijo je Segni pripomnil, da so ti odnosi »izvrstni, kar dokazuje tudi stalno povečanje trgovinskih odnosov, obnovljena pogodba o ribolovu*, hkrati pa je podčrtal, da je »trden namen vlade —■ ob spoštovanju načela o reciprociteti — popolnoma uveljaviti določbe mirovne pogodbe glede vrnitve dobrin in glede spomenice o soglasju*. Segni je nato dejal, da so se odnosi s SZ znatno izboljšali, kar pomeni korak k miru. V SZ so uvozili v vrednost 32 milijard, izvozili pa v vrednost 23 milijard. Kar zadeva kulturne stike s SZ, je — na prekinitev poslanca Ingraa, češ da niso dali vstopnih vizumov za baletni ansambel «Berjoška» — dejal, da je vlada raje izbrala leningrajski simfonični orkester (ker jc taka možnost izbire obstajala). Glede pujske note o nemških vzhodnih meja je Segni dejal, da so odgovorili ustno, o čemer bo dal večja pojasnila v komisiji; vprašal pa se je, zakaj komunisti ne smatrajo odgovora italijanske vlade za zadovoljivega, če ga za takega smatra poljska vlada. V zvezi s glasovi, ki so napovedovali neke spremembe glede Trsta, je Segni najodločneje zatrdil, da »ne bo možna nobena sprememba seda- zadržal na vprašanju Južne Tirolske in zagovarjal tezo italijanske vlade, da gre pri tem za vprašanje pravnega značaja, kar naj bi posredno dokazovala tudi avstrijska pritožba, ki zatrjuje, da Italija ni uveljavila sporazum De Gasperi-Gruber. Njegove zadnje besede so bile: »Iskreno hočemo delati za mir, za o-brambo in integracijo italijan. ske države. Glede tega ne morejo obstajati dvomi*. Končno je zbornica glasovala o proračunih: proračun zunanjega ministrstva je odobrila z 260 glasovi (proti je glasovalo 135 poslancev); proračun prosvetnega ministrstva z 253 glasovi (142 proti); proračun ministrstva za delo z 255 glasovi (proti 140), medtem ko je zakon o obveznem bolniškem zavarovanju trgovcev ociobrila s 355 glasovi (proji je glasovalo le 40 poslancev). Jutri se_ bo začela diskusija o proračunu ministrstva za obrambo. Poslanka Lina Merlin je zastavla ministru za javno zdravstvo vprašanje, v katerem ga prosi za pojasnilo v zvezi s časopisnimi vestmi, ki javljajo več smrtnih primerov otrok, ki so žrtev nekega se neznanega virusa. Do takih primerov je namreč prišlo v preteklih dneh na področju Verone. Zdravniki sicer izključujejo, da bi 'bila ta bolezen nalezljiva, vendar se vsak dan pojavi kak nov primer smrti. V senatu so nadaljevali z razpravo c proračunu ministrstva za poljedelstvo. Desana (KD) je zahteval večjo koordinacijo pri ukrepih v korist poljedelstva, Sereni (KPI) pa je dokazoval, da je sedanjo krizo v poljedelstvu pripisati pogrešeni agrarni politiki demokristjan-skih v.ad in obtožil poslanca Bonomija, predsednika demo-kristjanske kmečke organizacije, da zasleduje politiko, ki nima nič skupnega z konkretnimi potrebami kmetov. Tudi Dardanelli (PLI) je zahteval organski program, ki naj upošteva giavne potrebe poljedelstva. Berlingeri (KD) je podprl Fanfanijev predlog, da se skliče ustrezna konferenca, ki naj temeljito prouči celotno vprašanje. Socialist Milillo je dejal, da se ((italijanski čudež« ni dotakni] poljedelstva; ni protivoda, ki ne bil v krizi. Medtem ko se je industrijski dohodek dvignil za 7,8 odst., je dohodek v poljedelstvu padel za 2 odst. Diskusija se no nadaljevala jutri. Jutri bo seja ministrstva sveta. Italijanska vlada je protestirala pri kanclerju Raabu zaradi manifestacije, ki jo nameravajo organizirati v Innsbrucku ob priliki 40-letnice priključitve Južne Tirolske k Italiji, hkrati pa je protestirala tudi proti izjavi avstrijskega zunanjega ministra Kreiskega, ko je dejal, da bi ((zavrnitev avstrijske zahteve po popolni avtonomiji Južne Tirolske povzročila neprijetne posledice«. Kancler Raab je zavrnil protest in izjavil, da se bi sporu z Italijo zaradi Južne Tirolske mogli ogniti, če bj Italija »pravočasno pristala na pravične zahteve južnih Tirolcev«. V razgovoru z novinarji na Montecitoriu je Saragat ocenil včerajšnji govor tajnika KD Mora v Rimu in dejal, da gre toda pravilno kritiko upravne-j vse tiste prvake, ki ne sledi-ga frontizma PSI«. Tajnik PLI jo uradni politiki sedanjega Malagodi pa je novinarjem iz- m razil svoje popolno zadovoljstvo r.ad govorom Mora. A. P. Sporazum med FLRJ in Italijo o prenosu posmrtnih ostankov padlih v vojni BEOGRAD, 6. — Danes je bil v državnem tajništvu za zunanje zadeve podpisan protokol o ureditvi upravno-fi-nančnih vprašanj v zvezi z izvajanjem sporazuma, ki je bil podpisan med Jugoslavijo in Italijo o prenosu posmrtnih ostankov padlih v drugi svetovni vojni. Z jugoslovanske strani je protokol podpisal generalni major v rezervi, Zvonimir Ostrič, z italijanske Pa brigadni general v rezervi, Domenico Bandini. Pri podpisu protokola so bili navzoči tudi veleposlanik Italije v Beogradu, Alberto Berio, in funkcionarji državnega tajništva. Gaitskcllov naslednik bo Harold WiIson ? LONDON, 6. — Po včerajšnjem hudem porazu je danes Gaitskellova resolucija o postopku glede resolucije o nacionalizaciji prejela štiri milijone glasov proti dvema. Popoldne je kongres laburistov z dviganjem rok odobril resolucijo sindikata trgovskih pomočnikov, v kateri se zahteva nacionalizacija zavarovalnih družb, stavbišč, kemične industrije in dela mehanične industrije. S tem je kongres odobril politiko Cousin-sa, čeprav on osebno ni resolucije predložil. Sicer pa vlada na kongresu precejšnja zmeda. Nekateri Gaitskellovi prijatelji obljubljajo. da bodo izključili iz vodstva stranke. To so v prvi vi sti Harold Wilson, George Brcwn in Anthony Green-•wood. Levo krilo stranke pa skuša . doseči enotnost vseh skupin, ki nasprotujejo Gait-skellu. Georges Brown se je baje že pobotal z Haroldom Wilsonom, ki bo verjetno Gaitskellov naslednik v vodstvu stranke, če bo slednji prisiljen odstopiti. Toda po današnji majhni zmagi kaže, da Gaitskell tega ne namerava storiti. MOSKVA, 6. — TASS poroča, da bo prva konferenca solidarnosti z afroazijskimi naredi prihodnji teden v Stalina-badu, glavnem mestu Tagiki-stana. Konference se bodo udeležili zastopniki Alžerije, Slonokoščene obale, Indije, Kameruna, Zar ter drugih afriških in azijskih držav. politike, ki obsega nasled .s tri točke: 1. potreba, da ameriške čete ostanejo v Evropi; 2. pospešena politično-gospo-darska integracija med deželami atlantskega zavezništva in 3. potreba, da Američani obdržijo v svojih rokah kon-trolo nad možnostjo uporabe jedrskega orožja, kar zadeva Zapadno Nemčijo. V intervjuju za francosko televizijo je zunanji minister Couve de Murville zanikal, da bi bila Francija izolirana v Združenih narodih, v Evropi in v atlantskem zavezništvu. Na sloviti «manlfest 121.» je dal svoj podpis tudi pisatelj Andre Šchwarz-Bart, katerega roman ((Zadnji pravičnik« je lansko leto prejel nagrado Goncourt. Tako je celotno število sopodpisnikov manifesta doseglo 200. Med njimi so skoraj vsa najvidnejša imena francoskega umetniškega, kul. turnega in intelektualnega sveta. Tudi federacija prosvetnih delavcev (sindikat, ki vključuje skoraj vse francoske šolnike) je izdala »poziv na javno mnenje«, v katerem zahteva pogajanja za sklenitev miru v Alžiriji in obsoja ((politične napake vlade«. Poziv so podpisali znani sindikalisti, številni univerzitetni profesorji, srednješolski profesorji in književniki. Desničarsko usmerjeni francoski literati, zdravniki in znanstveniki, hkrati pa tudi maršal Juin, so danes izdali «protimanifest», v katerem odrekajo «poveličevalcem dezerterstva« pravico izdajati se za ((predstavnike francoske inteligence« in izjavljajo, da je «vojna v Alžiriji borba, ki jo je Franciji vsilila manjšina fanatičnih, terorističnih in rasističnih upornikov, pod vodstvom voditeljev, katerih o-sebne ambicije so očitne, in ki jih oborožuje in finančno podpira tujina«. Francofka komunistična par-tija je danes začela s kampanjo «za skupno akcijo vseh, ki so za mir v Alžiriji«. V izjavi je rečeno, da se «vlada skuša zopers-aviti z reprezalijami temu velikemu gibanju, ki ga je treba razviti v oblike, ki naj omogočijo skupno in učinkovito akcijo vseh, ki želijo mir v Alžiriji«. Slabo vreme še vedno razsaja v Franciji, vendar pa se je pomaknilo proti Jugu in Alpam. Neurje je zlasti prizadelo Ažurno obalo in večina cest, ki vodijo proti Jugu, prot; italijanski meji in Švici, je bilo poškodovanih in so nesposobne za promet. Tudi telefonske zveze z Nico in drugimi kraji sredozemske obale so bile prekinjene. Neurje je povzročilo veliko škodo v poljedelstvu, hkrati pa poškodovalo številne zgradbe. Zaradi narastlih dotokov je močno narastla tudi Rona. M .Osrednji Franciji pa se položaj postopno normalizira, ker se je voda skoraj povsod umakniia v struge rek. .............. Južnoafriška unija je postala republika Dokončni podatki še niso znani, vendar se računa, da so pristaši republike zmagali s 70.000 glasovi razlike JOHANNESBURG, 6. — Tiskovna agencija AFP je spo-ročila ob 21.26 uri danes, da je Južnoafriška unija postala republika. . Po zadnjih podatkih o štetju glasov referenduma, ali bo Južnoafriška unija še nadalje priznavala angleško kraljico, ali pa bo postala republika, sledi, da je bilo od v 128 volilnih okrožjih od 156 oddanih do 20.48 ure 1.100 glasov več za republiko, toda hkrati je bilo poudarjeno, da se lahko z gotovostjo predpostavlja, da bo dokončni rezultat pokazal 70.000 glasov več mi iiiiiiiii iiiiiiiiiii n milili Spričo gotovosti, da bo kandidat opozicije novi predsednik, vlada v njenih vrstah neizmerno veselje. V vladni stran- « * (irA cnVj i imrau pa je iviora ponva-.ki pa očitajo dosedanjemu gotovostjo 7darn°st vseh | lil zaradi njegovega «ja nega predsedniku Kubičku, da je Italijanov*. zaključku svo- nasprotovanja fašizmu in ko-1 predpostavil svojo dolžnost po- n4ie^a- Stanif^r«fn dodal. da za govor «prosvetlje’nega kato-»Tržačani more)° računati z lika«, hkrati pa je Mora pohva gotovostjo na solidarnost 1 — ’ - 1 - Italijanov* Novi predsednik Brazilije bo gotovo Janio Ouadros RIO DE JANEIRO, 6. — Po uradnih podatkih, ki so bili objavljeni ob 18. uri danes, je že povsem gotovo, da bo izvoljen za novega predsednika republike Brazilije Janio Quadros, ki je prejel doslej 3,728.229 glasov. Drugi kandidat, ki je dobil največ glasov, je kandidat vladne koalicije maršal Lott, in sicer 2,382.810 glasov. Na zadnjem mestu je Ademar Barros z 1,500.000 glasovi. glavarja države vlogi strankarskega voditelja. V krogih maršala I otta se slišijo besede: »Za dvig svojega ugleda in za pripravo svoje kandidature na prihodnjih volitvah, ki bodo leta 1965, je Juscelino Kubiček ostal v volilni kampanij nevtralen, toda m; smo tisti, ki plačujemo ceno za tako velikodušnost.« Podpredsednik republike pa bo verjetno laburistični voditelj Joao Goulart, ki je prejel največ glasov, kar pa je slaba tolažba za dosedanjo vladno stranko. Tudi na volitvah za guvernerje zmaguje opozicija in vse kaže, ua bo od 11 kandidatov izvoljenih 10 opozicijskih kandidatov. za republiko na 1.800.000 glasov belih volivcev. Jugosl. profesorji v gvinejskih šolah KONAKRI, 6. — Včeraj je prispela v Konakri skupina 24 jugoslovanskih srednješolskih profesorjev, ki bodo eno leto učili v gvinejskih srednjih šolah. Jugoslovanske kulturne delavce je na letališču pozdravil minister za kulturo, Dia-vadu, ki je izrazil zahvalo Jugoslaviji za pomoč in poudaril pripravljenost svoje vlade, da se sodelovanje z Jugoslavijo še bolj razširi. S posebnim letalom Jugoslovanskega aerotransporta, ki je pripeljalo jugoslovanske profesorje, je odpotovala v Jugoslavijo skupina gvinejskih študentov, ki bodo kolt štipendisti jugoslovanske vlade študirali na jugoslovanskih uni-verzah. 251. seja v Ženevi ŽENEVA, 6. — ZDA, Velika Britanija in ZSSR so imele danes 251. sejo konference za prekinitev jedrskih poskusov. Fredsedoval j« britanski delegat sir Michael Wright. Nadaljevali so obravnavo dokumentov in predlogov, ki so na dnevnem redu konference zlasti pa o načrtu, ki ga je sovjetska delegacija predložila v lanskem decembru glede poenostavljenja metod za nadzorstvo podzemeljskih jedrskih eksplozij. Prihodnja seja bo šele H), t.m. Vreme včeraj: najvišja temperatura 19.5, najnižja 15.4 stopinje, zračni tlak 1006.2 pada, veter 7 ton vzhodnik, vlage 79 octet padavine 2 1 mm. nebo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 7. oktobra Marija . Sonce vzide ob 6.10 in r^on,* nj 17.34. Dolžina dneva 11-24 b,V vzide ob 19.18 in zatone od ,iiiiri snRnTA. S. oktobra Sestanek Neodvisne socialistične zveze pri Sv. Jakobu Haeela NSZ so dosegla pomembno ideološko zmago Včeraj so začeli razdeljevati volilna potrdila v raznih mestnih sekcijah in na podeželju •Inoči je bil pri Sv. Jakobu dobro obiskan predvolilni sestanek Neodvisne socialistične zveze, na katerem je najprej govoril tajnik tov. Laurenti, k: je orisa', kako se bo Neodvisna socialistična zveza predstavila na občinskih volitvah v okoliških občinah ter na pokrajinskih volitvah. Povedal je, da bo NSZ nastopila v vseh okoliških občinah skupno s predstavniki drugih strank na enotnih občinskih listah in to načeloma podobno, kot že na prejšnjih volitvah. Na tej osnovi lahko brez dvomov pričakujemo, da bodo vse štiri okoliške občine ostale še nadalje v rokah naprednih ljudi in v nika, ki sta bila izvoljena na raznih listah na volitvah v tržaški občinski svet, v svetu vedno glasovala skupno z de-mokris.jani. Vsem pa je znano, da od te stranke ne moremo ničesar pričakovati niti kot Tržačani, niti kot delovni ljudje in niti kot Slovenci. Tržaško županstvo sporoča, da je 4. t.m. mehanografski center volilnega odseka končal tiskanje potrdil vseh 212 tisoč 312 volilnih upravičencev, ki so vpisani v volilne sezname tržaške občine. Včeraj so začeli deliti ta potrdila volilnim upravičencem na domu. Preden so občinski sluge odšli razdeljevat potrdila, rokah Slovencev ter bodo tako so jim v navzočnosti odborni-prestriženi vsi manevri KD. j ka matičnega oddelka prof. Faragune in načelnika oddel- Na pokrajinskih volitvah pa se bo Neodvisna socialistična zveza predstavlja sama, saj novi volilni zakon omogoča, da Volilni sestanki Neodvisne socialistične zveze Danes ob 20. uri sestanek v Ulici sv. Frančiška 20. se lahko uveljavi in izvoli v pokrajinski svet svojega predstavnika. Tudi tu je navedel razne številke, ki utemeljujejo ugodna predvidevanja. V tej zvezi pa je govornik pozval vse člane in simpatizerje Neodvisne socialistične zveze, da vodijo vztrajno kampanjo za vsak glas, saj se je treba še nadalje boriti za uveljavitev tistih načel, ki jih ie NSZ vedno zagovarjala. Prav stališča in principi NSZ so dosegli v svetu in doma pomembno ideološko zmago, kar se je tudi odrazilo na konkretnem lokalnem položaju in odnosih med raznimi skupinami. Sedaj pa je naša naloga, da se ta ideološka zmaga pretvori tudi v političen uspeh in napredek. Za r.ilm je govoril tov. Dekleva, ki je prvenstveno obrazložil položaj glede pokrajinskih volitev tet izrazil prepričanje, da b6 lista Neodvisne socialistične zveze dobila več glasov kot na prejšnjih volitvah, vendar pa zmaga ne pride sama od sebe, temveč so potrebni napori, prizadevanja ter žrtve vseh. Govornik se je nato polemično dotaknil indipendentističnih list ter podčrtal, da so glasovi, oddani za take liste, v bistvu glasovi za Krščansko demokiacijo. O tem nam priča ktt dr. Quargnalija dali točna navodila, kako naj potrdila dostavljajo. Potrdila se lahko izročijo na domu samo v roke volilnih u-pravičencev samih, ali njihovim svojcem ali morebitnim družinskim uslužbencem (gospodinjskim pomočnicam itd.) Ni pa dovoljeno izročiti potrdi' preko hišnikov ali sosedov. Kar se tiče pošiljanja volilnih potrdil volivcem, ki živijo v inozemstvu ali v drugih občinah republike, so to opravi.o skoraj dokončali. Volivcem v inozemstvu so poslali • obvestilne dopisnice«, ki si jih je umislilo ministrstvo in ki nadomestujejo volilna potrdila za potovalne ugodnosti. Volivcem, ki živijo stalno ali začasno v drugih občinah, pa pošiljajo potrdila preko zadevnih občin. Da se olajša delo občinskih slug in v interesu volilnih u-pravičencev, sporoča občina, da delijo sedaj potrdila v sekcijah št. 16, 21, 24, 25, 31, 40, 42, v katere spadajo ulice Dante, Genova, Mazzini, S. Nico-16, Torrebianca, Machiavelli, XXX. oktobra, Valdirivo, Commerciale, Rittmeyer, K. Manna itd. V sekcijah 146, 147, 152, 153, 173, 174 (ulice Bazzo-ni. De Fin, Galleria, S. Miche-le, Giustinelli, Colonia itd.). V sekcijah 12, 190, 316, 323, (Skedenj) V sekcijah 125, 134, 136, 137, 138, 139 (Sv. Jakob). Nadalje razdeljujejo potrdila v skoraj vseh sekcijah na podeželju, v Barkovljah, Mira-maru in Grljanu, in sicer v sekcijah-276, 277, 282, 283, 284, 285 286, 287, 288, 289, 290, 291, 292. 298. Matični urad poziva vse meščane, ki so se pred kratkim preselili in niso te preselitve prijavili, naj to takoj store, Ja jim bodo laže dostavili volilna potrdila. Županstvo nadalje opominja, da morajo vsi tisti, ki se ne udeležujejo neposredno dejstvo, da sta oba predstav- bližnjih volitev kot uninomi-•niimimiiiiiiiii .............................m Hiii.iiHimmimiiiiiiiiii ............ Po še neuradnih podatkih Občuten padec prometa pristanišča v septembru V primerjavi z avgustom je bil promet za 80 tisoč ton nižji - Zadovoljiva raven prometa prvih devetih mesecev Sicer še niso objavljeni uradni podatki o prometu tržaškega pristanišča v letošnjem septembru, vendar pa se lahko na osnovi približnih računov dokaj točno predvideva, da je celotni pristaniški promet po morju dosegel okoli 380 tisoč ton. To pa pomeni, da je bil september med najslabšimi letošnjimi meseci, saj so septembra odpravili kar 80 tisoč ton blaga manj kot avgusta. Razlogi za ta padec prometa so različni — nekateri sezonskega značaja, drugi pa tu- PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 589 PODRUŽNICA GORICA Ultea 8. Pellico 1-IL r~ Tel, 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA M. »0 — Tel. H. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravnl 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi •glasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 Ur. — Vnaprej: četrtletna 1300 Ur polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska tttvllka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir - FLRJ: v teonu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedelje** letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni bari kt i Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski tavod ZTT Trst di resnejši. Značilno je, da se je predvsem znižal promet masovnega blaga in zlasti promet s premogom, železnimi rudami ter žitaricami, ki je usmerjen v prvi vrsti proU Avstriji, Dokaj dober pa je promet z raznim blagom. Med razlogi je treba prav v zvezi s padcem prometa masovnega blaga v prvi vrsti navesti povišanje pristaniških tarif, ki je stopilo v veljavo sicer že julija, ki pa se običajno v večji meri odrazi nekaj mesecev po uveljavitvi. Prav masovno blago je najbolj občutljivo za pristaniške tarife, saj lahko tudi relativno nizko povišanje pri velikih količinah onemogoči neko določeno kupčijo. Celotni promet v prvih devetih mesecih pa je kljub septembrskemu padcu še vedno dober, saj je presegel celo rekordno raven 1957. leta in to za 140 tisoč ton. V primerjavi s prometom v dobi ja-nuar-seplember lanskega leta pa je letošnji pristaniški promet v istem razdobju višji kar za 730 tisoč ton. Zaradi septembrskega padca so bila v prvi vrsti prizadeta Javna skladišča, ki so dosegla septembra 160.000 ton prometa raznega blaga, medtem ko so avgusta dosegla 228 tisoč ton. Zborovanja KPI Tržaška federacija KPI sporoča, da bo imela danes in jutri naslednja volilna zborovanja: Danes: ob 11. uri na Trgu Cavana (Jole Deferri); ob 18. uri v Ul. Carducci, vogal Ul. Vaklirivo (Tonel, Ghersini); ob 19. uri Podlonjer (Pogassi); ob 19.30 Ul Zorutti, vogal Ul. Or-landini (Sema); ob 20. uri Skedenj, trg pred barom »Športu (Calaoria). Jutri: ob 10.30 Ul. Battisti, vogal Ul. Xidias (Semilli); 11. uri na glavni ribarnici (Tonel); 17.30 Trg Crocefisso (D’Ago-sto); 18 30 Trg Giuliani (Rocco in Tonel); 19.30 Kolonkovec (Pogassi); 19.30 Straraar (Sema). nalni kandidati, ki pa nameravajo izvajati volilno propagando na posebnih prostorih, ki jih je določila občina, poslati posebno prošnjo županu v roku 12. oktobra, ki je določen za vložitev kandidatnih lisi za pokrajinske volitve. Cas za te vrste volilne propagande z lepaki je določen od 18. oktobra do 4. novembra. Prošnjo je treba vložiti na posebnem predpisanem vzorcu, ki ga lahko dobe v sobi št. 83 občinske palače. Predavanje o Giolittiju Krožek socialnih študijev «G. Salvemini)) sporoča, da bo drevi ob 19. uri profesor Elio Apih v krožku »Internacionale« v Ulici Zonta št. 2 predaval o zgodovinski oceni Giolittija. Predavanje je javno. Na pobudo notranje komisije V soboto zasedanje o ladjedelnici Sv. Marka Člani FIOM-OG11. notranje komisije ladjedelnice Sv. Mar. ka so sklenili sklicati zasedanje o perečih vprašanjih te ladjedelnice. Zasedanje, na katero bodo povabili predstavnike oblasti, gospodarske kroge, tisk itd., bo v soboto ob 17. uri v prostorih krožka v Ul. Zonta 2. Člani notranje komisije so sklicali to zasedanje v zvezi z resnim položajem, v katerem je ladjedelnica Sv. Marka, ki ji še vedno primanjkuje delo, tako da je večje število delavcev suspendiranih. Propagandistična kampanja, postavitev gredljev in svečane izjave namreč niso v ladjedelnici ničesar bistvenega izpremenile in bo treba čakati še več mesecev, da se bo delo z novimi ladjami v resnici sploh pričelo in še več časa, da bo zavzelo upoštevanja vreden obseg. Poleg tega je treba mislili na resne perspektive za ladjedelnico, saj ni vključena v načrt modernizacije, ki bi edina omogočila, da bi lahko nadaljevala v ugodnih pogojih z delom tudi v prihodnosti. Od te ladjedelnice pa so v znatni meri odvisne tudi druge panoge tržaškega gospodar, stva, ki so z ladjedelnico tesno povezane. v> . i , Šolski zakon pred pristojno komisijo poslanske zbornice V svoji sinočnji oddaji je tržaški radio sporočil: »Pristojna komisija poslanske zbornice je izrazila ugodno mnenje o zakonskem načrtu, ki ureja vprašanje šolskih ustanov s slovenskim učnim jezikom v pokrajini Gorica in na tržaškem ozemlju.« Naše uredništvo ni moglo dognati, katera naj bi bila omenjena «pristojna komisija«. Kot smo v našem dnevniku poročali, je doslej v poslanski zbornici o zakonskih predlogih za slovenske šole razpravljala pred meseci samo ustavna komisija in sicer o obeh predlogih, ki so jih predložili poslanci KPI in PSI. Komisija je ugotovila, da oba predloga nista v nasprotju z ustavo. Iz tega sklepamo, da je pristojna komisija verjetno zopet ista ustavna komisija, kj je obravnavala osnutek zakona o slovenskih šolah, katerega je odobrila bivša Tambronijeva vlada in ki je slabši od zloglasnega Rossijevega osnutka. Ni pa izključeno, da gre za prosvetno komisijo. Vsekakor bomo čitatelje o zadevi verjetno jutri lahko podrobneje obvestili. iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiii Izjava predsednika Tržaškega Lloyda Štiri nove moderne tovorne ladje bodo zamenjale zastarele «Liberty» Nove ladje bodo razvijale brzino 17 milj na uro - Glavno vprašanje: kje bodo ladje gradili in katero bo njihovo matično pristanišče ? Predsednik Tržaškega Lloy-da admiral Caponi je dal včeraj krajšo izjavo o pomenu štirih novih ladij, 'ki jih bo družba gradila za svojo redno progo proti Indiji in Pakistanu. Predsednik je podčrtal, da bodo s temi štirimi ladjami zamenjali zastarele ladje vrste «Liberty», ki jih sedaj uporabljajo na tej progi. Gre za šest zastarelih ladij, ki so zelo počasne, saj razvijajo komaj 10 milj na uro. Nove moderne 10.000-tonske ladje pa bodo razvijale brzino 17 milj na uro in bodo grajene prav nalašč za potrebe omenjene redne Lloydove proge. V tej Zvezi je predsednik Tržaškega Llovda tudi podčrtal važnost te proge tako za tržaško kot za ostala italijanska pristanišča, saj ta proga odpira zelo obsežna in vedno pomembnejša tržišča Bližnjega in Srednjega vzhoda. Kot smo včeraj že poročali, je minister za trgovinsko mornarico uradno sporočil družbi, da so odobreni programi za gradnjo štirih 10.000-ton-skih ladij. Vendar pa tako iz ministrovega sporočila, kot tudi iz izjave predsednika Tržaškega Lloyda ni povsem razvidno, kje bodo te ladje zgradili, v kateri pomorski re. gister jih bodo vpisali in končno — kar je najvažnejše — iz katerega pristanišča bodo plule. Tržaški gospodarski krogi upravičeno pričakujejo, da bo tržaška pomorska družba dala pri naročilu prednost domači ladjedelniški industriji, ki je že sedaj v resni krizi’ Poleg tega se tudi logično pričakuje, da bo Trst izbran za matično pristanišče vseh štirih novih ladij. «»------- Nove ladje na progi Trst-Umag-Koper Jadranska linijska plovba z Reke je uvedla s 1. oktobrom več novih potniških ladij na progi Umag-Trst, Trst-Umag, Koper-Trst ter Trst-Koper. Vsak dan, razen nedelje, odpluje ladja ob 5.15 iz Umaga ter prispe v Trst ob 8.30. Ladja se bo ustavila v Portorožu, Piranu, Izoli in Kopru, od koder bo odplula ob 7.45. Iz Trsta bo odplula ladja za Umag vsak ponedeljek, sredo in petek ob 13. uri ter ob terkih, četrtkih in sobotah ob 19. uri. Ob torkih, četrtkih in sobotah bo torej ladja prispela v Umag ob 22.15. Tudi na progi Trst-Umag se ladja u-stavlja v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Ob torkih, četrtkih in sobotah so uvedli tudi progo Ko-per-Trst in Trst-Koper. Ladja odhaja iz Kopra ob 14.30 ter piispe v Trst ob 15.15, iz Tr-s a pa odpluje ob 13. uri s prihodom v Koper ob 13.45. «»------------------ Nesreče na delu V prvih jutranjih urah se je včeraj ponesrečil na delu v pekarni v Ul. Tigor 15-letni Filippo Lotti iz Drevoreda Fl.zejskih poljan 47. Nerodno je vtaknil roko v mešalni stroj, ki mu je poškodoval prste na desni roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in bo okreval v nekaj dneh. Okrog poldne se je ponesrečil na delu 44-letni mizar Um-berto Massa iz Ul. Angelo Emo 51, ki se bo moral zdravili 20 dni na ortopedskem oddelku. Z mehaničnim skob-ljem si je namreč poškodoval prst na desni roki. Tudi na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 25-letni mizar Mirando Batič iz Lo-njerja 308. Ko je nesel okno po stopnicah v neki stavbi v na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 8 do 20 dni. Dokončna dodelitev stanovanj INA-Casa Včeraj je komisija za dodeljevanje stanovanj sporočila dokončno prednostno lestvico pri dodelitvi 339 stanovanj INA-Casa na Kjadinu uslužbencem javnih ustanov in zasebnih podjetij. Od teh je 207 stanovanj v odkup. Komisija je namreč dokončala pregled raznih prizivov protj prvi začasni prednostni lestvici. Ista Komisija je sporočila dokončno prednostno lestvico za nadaljnjih 110 stanovanj v odkup. Ta stanovanja so namenjena uslužbencem notranjega ministrstva, financ, pošte in telekomunikacij, vojske, občine in Acegata, Kot je znano, se novi stanovalci še ne bodo mogli vseliti v stanovanja na Kjadinu, ker niso zgrajene niti ceste niti napeljave, zaradi česar bodo ostala ta stanovanja prazna vsaj do konca leta. Parlament bo razpravljal o prosti coni v Trstu Poslanska zbornica je sklenila da bo uvedla nujni postopek za proučitev zakonskega predloga poslanca KPI Vidali-ja o prosti coni v Trstu. Minister trgovinske mornarice Jervolino pa je v parlamentarni komisiji za prevoze sprejel kot priporočilo resolucijo tržaškega poslanca Scio-lisa, ki je pozval vlado naj poišče bolj zadovoljivo rešitev specifičnih vprašanj, ki se tičejo ribolova v Tržaškem zalivu ter ji tudi priporočil, naj sprejme ukrepe v korist tržaškim ladjedelnicam in za izboljšanje pomorskih zvez Tržaškega Lloyda iz Trsta v Indijo, Pakistan in Avstralijo. Prvi rezultati stavke papirnice Včeraj se je nepričakovano nadaljevala stavka v papirnici ob Timavu, s čimer pa je ta val stavkovnega gibanja V tem podjetju zaključen. Prvi ugodni rezultati so že vidni in kaže, da je ravnateljstvo že sprejelo nekoliko drugačno stališče. Po nekaterih neuradnih vesteh iz Rima pa naj bi že prišlo do prvih stikov med sindikalnimi organizacijami in delodajalci, da se obnove prekinjena pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Delavci papirnice so v teh dneh odločne in enotne stavke pokazali izredno enotnost in borbenost, s čimer so prekrižali vse račune, da bi jih bilo mogoče ustrahovati. Ta rezultat je toliko bolj značilen, v kolikor so znani nekateri sistemi pri najemanju delovne sile in kar velja tudi za to novo podjetje. «»------ Poziv ZDŽ volivkam Zveza demokratičnih žena je na svojem zadnjem sestanku izglasovala naslednji poziv na žene: Italijanske in slovenske žene tržaškega ozemlja! 6 novembra pojde volit 123 tisoč volivk za obnovitev tržaškega pokrajinskega sveta in podeželskih občinskih svetov. Naše združenje se je skupno z drugimi ženskimi združenji obrnilo na vse stranke, naj vključijo v svoje kandidatne liste večje število žena. Zahtevo po večjem številu svetovalk v pokrajinskem in občinskih svetih ne upravičuje le pozitivni obračun delovanja upravljavk v teh prvih 15 letih demokratičnega življenja, marveč predvsem dejstvo, da je navzočnost znatnega števila žena v raznih javnih upravah jamstvo, da se bodo resno zadolžile za reševanje zapletenih in novih zahtev, ki jih postavljajo ženske množice. Te zahteve so: moderna in razširjena socialna služba, splošna reforma pomoči materam in otrokom in ustanov ECA, jamstvo za resno delovanje obvezne šole. o-trcšlcih vrtcev, zabavišč, po-šolskih zavetišč itd. ZD2 izraža ženam, ki kandidirajo na raznih listah najtopleje želje, hkrati pa vabi žene, naj izrazijo s svojim glasom odločno voljo, naj pokrajinska in občinske uprave upoštevajo osnovne potrebe ženskih množic ter naj zagotovijo nadaljnje zanimanje za spiošne zahteve za takojšnje in dejansko izboljšanje gospodarskega položaja na Tržaškem. mil imunim ■■■iimiiiiiiliimililllllillilllllll Milinim .................................... Leteči oddelek nadaljuje preiskavo v zvezi s Faventino smrtjo Zaslišali so že nad lOO oseb dve priprti pa baje izpustili Še vedno nepojasnjeni vzroki nesrečne smrti Claudie Favento Policija odkriva tržaško csladko življenje» v miniaturi Agenti letečega oddelka nadaljujejo še vedno preiskavo, da bi ugotovili vzroke tragične smrti Claudie Favento in odkrili morebitne krivce. V nekaj dneh so zaslišali že več kot sto oseb, prijateljice in znance nesrečnega dekleta, lastnike nekaterih barov in javnih lokalov, kamor so zahajali, osumljene osebe itd. Kaže, da policija odkriva tržaško »sladko življenje« v manjši obliki. Verjetno bodo prišle na dan zanimive stvari, ki morda nimajo veze s samim žalostnim dogodkom pr: Brojnici, pač pa pričajo o okolju, razmerah in načinu življenja nekaterih mladih tržaških deklet. Kakor se zdi, so baje sinoči spustili Stelia Smilovicha ’Z Ulice Zorutti ter Normo Cec-chi, ki so ju te dni zasliševaU na sedežu letečega oddelka. Smilovich je baje dokazal svoj alibi ’n dejal, da je bil tisti večer po svojih opravkih izven Trsta ter da se je vračal domov po obalni cesti. Normo pa so podrobno zasliševali, ker je baje dejala, da je bila usodnega večera skupno s Claudio in da je bila priča tragičnega dogodka. Kdo je torej kriv za smrt 26-letne Claudie? Gre za umor, nenamerni umor ali nesrečo? Claudia je skoraj verjetno bila tisto noč v družbi z nekim moškim na razgledni terasi. Verjetno sta se pogovarjala, nato pa je nastal prepir. Morda je neznanec oklofutal dekle ali jo sunil, tako da je zgubila ravnotežje ir. padla v prepad. Jstega večera je namreč deževalo, tla so bila spolzka, Claudia pa je imela visoke pete. Morda se je neznanec prestrašil in zbežal, namesto da bi ji priskočil na pomoč. Preiskava, ki jo vodi leteči oddelek kvesture, je razgibala i Na kazemkem sodišču Tihotapska skupina na zatožni klopi Javni tožilec je zahteval skupno 18 let in 6 mesecev zaporne kazni in plačilo 181.170.000 lir globe Na kazenskem sodišču se je včeraj začel proces proti tihotapski skupini^ ki so jo odkrili 20. februarja letos pn Orehu. V nekem avtomobilu in poslopju, kjer je črpalka za vodo, so namreč našli 460 kg inozemskih cigaret. Povelj-stvr finančne straže je takoj uvedlo preiskavo in sedaj sedijo na zatožni klopi: 58-letni Artonio Schiulaz iz Ulice Cor-ridoni 17, 37-letni Riccardo Plncin od Oreha 877, 30-letni Gino Demori iz Ul. Marco Polo, 38-letni Tullio Merlo iz Ul. Zorutti 10, 57-letni Giuseppe Sgolia iz Ul. G. Gozzi 5, 21-letni Mariano Magri iz Ul. Torrebianca 25, 38-letni Dome-nico Boscolo iz Ul. del Pozzo Ulici San Sebastiano se je 12, 55-letni Vittorio Baschiera razbila šipa m ga ranila v za- iz Ulice Madonna del Mare 3, pestje desne roke. Batiča so zl50-letni Pielro Odone iz Ul. rešilnim avtom odpeljali v j Bellosguardo 6, 40-lelni Guido bolnišnico kjer so ga sprejeli Iaschi iz Ul. Matteotti 11 in 47-letni Giuseppe Bressi iz Ul. Pozzo del Mare. Javni tožilec je zahteval skupno 18 let in 6 mesecev zapora ter 181.170.000 lir globe. Proces se bo nadaljeval v soboto. NA PRIZIVNEM SODISCU Potrjena razsodba Prizivno sodišče je včeraj razpravljalo o prizivu, ki sta ga vložila 33-letni Nerino Bru-gnevaz in 40-letna Marija Ga-ziclt por. Bratovič, ki ju je kazensko sodišče obsodilo 3. junija letos na 5 let in 2 meseca zapora. Razprava na kazenskem in na prizivnem sodišču je bila za zaprtimi vrati. Prizivno sodišče ni upoštevalo priziva in je potrdilo prvotno razsodbo. vode in po mestu vsi govorijo o tej zadevi. Širijo se razne govorice, vsak zna nekaj povedati, it vsega tega pa je treba izluščiti resnico, kar je zelo otežkočeno. Med drugim govorijo, da gre tudi za razpečavanje pornografskih slik in za »telefonske deklice«. Izključujejo, da bi pokojna Claudia spadala v to vrsto, pač pa je imela v svojem krogu prijateljico in znank tudi kakšno tako deklico. Baje so pri nekem dekletu med preiskavo našli notes z naslovi petičnikov in nekaterih profesionalcev ter fotografije, zaterih razpečevanje ni dovoljeno. Zletel je z vespe Po Miramarskem drevoredu se je včeraj dopoldne peljal z vespo 53-letni Francesco Me-deot iz Ulice Piccardi 37. Iz neznanih vzrokov pa je zgubil nadzorstvo nad vozilom in zletel na cesto. Pri tem se je pobil po čelu in obrazu ter dobil rahel pretres možganov. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 20 dni. Nevaren padec otroka . Včeraj dopoldne so s taksijem pripeljali v bolnišnico 18 mesecev starega Giovannija Sergija iz Skednja 1683, ki ro ga sprejeli na ortopedski oddelek, ker si je verjetno nalomil hrbtenico. Njegova mati, ki ga je spremila v bolnišnico, je povedala da je sinček že v torek nerodno padel po treh stopnicah ko se je igral z neko osemletno deklico in je hotel pozdraviti očeta, ki se je vračal z dela. " Odnesli so verigo Neznanci so ponoči odnesli iz veže bojler, ki ga je bil 38-letni Roberto Michelazzi iz Ul. Fabio Filzi 21 spravil pod stopnišče. Mož je zadevo prijavil policiji. * # * Prav tako je 32-letna Amalija Bizjak por. Gulič z Opčin št. 1073 prijavila policiji, da so neznanci odnesli 10 metrov dolgo verigo, ki služi za zapiranje glavnih vrat pri vhodu na vojaško športno igrišče pri Opčinah. V nedeljo 16. oktobra bo na stadionu 1. maj prvi »Mladinski dan«, na katerem se bo s tržaško mladino zbrala mladima iz Koroške, Slovenske Benečije in Goriške. Prišli bodo kot gostje tudi mladinci iz Nove Gorice in Kopra. mladinski Dopoldne od 9. ure dalje bodo športna srečanja v odbojki, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. Popoldne bo ob 14. uri nogometna tekma med Tržačani in Goričani, slede pozdravi gostov in kulturni spored. Dan se zaključi s plesom in petjem. Na vse prireditve so vabljeni, da se udeleže v obilnem številu mladinci in mladinke, pridejo pa naj tudi odrasli in starejši, ki bodo dobrodošli gostje. IZLETI D IZLET SPDT NA PLATAK-SNJEZNIK SPDT priredi v nedeljo 16. 10. izlet na Platak-hrv. Snježnik nad Reko. Potreben potni list. Vpisovanje in informacije v Ud. Geppa 9-11. v uradnih urah. # * * Prosvetna društvo »Igo Gruden« v Nabrežini priredi v nedeljo 9. t.m. izlet v Škocjansko jamo s povratkom skozi Rižano (o-gled bobrov) in Koper. Vpisovanje za člane in simpatizerje vsak večer na sedežu društva od 20. do 22. ure. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. oktobra 1960 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 11. POROČILI SO SE: zdravnik Kar) Eberhard Heintz; in profesorica Bruna Rebez. uradnik Gio-vannd Cucchiani in učiteljica A-mta Avanzo, elekfromehanik Ser. gic Racar in prodajalka Ofelia Pribac, šofer Ernesto Righi in prodajalka Rosa Anna Paronzan, uradnik Ubaldo Agati in gospodinja Ometla Giardetti, uradnik Iulvio Godas in uradnica F.veli-ca Zelco, uradniik Aurelio Visin-tini in uradnica Bruna Liliana Bossi, inženir Alfredo Oriani in prclesorrca Maria Caterina Prio-glio, uradnik Bruno Biasi in prodajalka Maurilia Manente, strojnik Eligio Rubmo in veziJka Lu-cia Mistaro, mehanik Romano Saln ln gospodinja Maria Labi-r.az, UMRLI SO: 53-letni Teodoro Antonio Fusco, 65-letni Gaspare Michelini, 10-letna Rossana Bas-si, 67-letni Aldo Fabro, 80-letni Francesco Kristan. 74-letna Maria Mattei vd. Trampuš, 59-letna Ottilia Dirvischek por. Nezzo, 13-letni Francesco Macuz. TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61792 Koncert v «Verdiju» V soboto ob 21.30 bo v gledališču «Verdi* drugi koncert, ki ga organizira RAI-TV na čast udeležencem XII. «Nagrade Italija.. Na programu je Gian Francesco Malipiero z glasbeno dramo «Orli iz Akvi-leje« za glasove, zbor in orkester ter Frank Martin z • Balado o ljubezni in smrti glasnika Krištofa Rilkeja« za alt in orkester. Solistka Elizabeth Hongen. Tržaški filharmonični orkester ter zbor gledališča «Verdi» bo dirigiral Ettore Gracis. Zborovodja Adolfo Fanfani. V uradih RAI na Trgu Ober-dan 5 je občinstvu na razpolago omejeno število vabil za galerijo in balkon. Tečaji tujih jezikov Narodne in študijske knjižnice Narodna in študijska knjižnica obvešča tiste, ki želijo obiskovati tečaj srbohrvaščine, nemščine in angleščine, naj se čimprej vpišejo pri tajništvu Narodne in študijske knjižnice v Ulici Geppa 9, ker se bodo tečaji začeli verjetno v drugi polovici oktobra. ( LJUDSKA IMIOSVK1A J Prosvetno društvo v Skednju vabi svoje člane in prijatelje na filmski večer kratkometražnih filmov, ki jih bosta predvajala Srečko Merlak in Aljoša Žerjal v sredo 12. t.m. ob 20.30 na društvenem sedežu v Skedenjski ulici 124-1. Na sporedu so Plit-vička jezera. Kmečka ofcet v Bohinju, Bled in drugi filmi. # # * Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes 7. oktobra letos ob 15.36 na sedežu v Ul. Geppa 9-II. Vlaganje prošenj za akademsko leto 1960-61 Podporno društvo Dijaška Matica v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za akademsko leto 1960-61. Visokošolci lahko prosijo za dolgoročno denarno brezobrestno posojilo. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki Jih prosilci dobijo pri odboru Dijaške Matice v Trstu, Ul. Geppa 5-II. Naslov sprejema prošnje do 16. oktobra t.l. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku. i Fenice 15.30 «Kapo». Prl£i*,^) film Giulia Pontecorva- , Strasberg, Laureni Emmanuele Riva. jact Excelsior 15.00 »Stanovanj' ■ Lemmon, Shirley Mac Fred Mac Murray. « Filodrammatico 1600 « ^ prijateljice«, Simone Marcello M3511,0'3?1®',.«. »F Grattacielo 15.30 «Ne 17 pg, jetic«, metrocolor, David Niven t Supercinema 16.00 gr Ischii«, Domenico M Venezia 2; Tamar^e r te 7. Danes v 4RCOBALEN0 izredna premiera neizprosen KOT NJEGOVA PUŠKA! NEIZPROSNE 5 KOT NJENO SOVRAŠTVO! neizprosen KOT NJEGOVO MAŠČEVA neizprosen KOT NJEGOV NOZ! neizprosen KOT NJEGOVA BESEDA! AUDREV HEPBURN AUDIE MURPH«V OOHN SAXON dHARtfS BteKFORO OARtpS RIVA3 NEIZPROSEN KOT NJEGOV ROD UtiZP * OOHN HU^ FILM, KI JE NEIZPROSNO VELIK mite itn predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 1». uri Paramount fi,n,: **************** % J*!* ‘F "- j.-A * * LJUBEZ^ MIOMI KPBl RICWA^ l^ IAWRENCE DOBRIM PAUL ^ TtRUSHlMADA •a******************.******** * * * * Francoska javnost in Sartrov manifest Od primera Albana Liechtija jo poziva mladih komunistov Fronta onih, ki se odkrito zavzemajo proti alžirskemu klanju, 8e vedno bolj širi - Namesto posamičnih žrtev, množična akcija pariško vojaško Proces proti skupini, ki je . pred sodisč, *5ns°r,8| se je zaključil z ten? os£r'mi obsodbami. S tira, 16 mor(£a de Gaullova u-s;t.Va, računala, da bo pre- ,tjSl.a.one, ki simpatizirajo jj JPosamezniki ali kroti' . se upirajo alžirskemu Ga„nU' Jaano pa je, da ta de Pot ?Va pot’ ki ie bkrati in Vs rancoskih kolonialistov dl e 5esn‘ee, nikamor ne vo- »Mru? Pa da še boli za‘ , razmere v Franciji in Pie«01 • posredno vodi k str-,0 V ,nju vseh onih sil, ki mu .a *n so proti kolonializ- "irarski ln Proti vedno bolj des- ne pni;',1?! tezniam degolistič-Pazorov niso bile spo- ličnf?1?6, ki pa zaradi raz- rokiie ,, , temu .skupno akcijo. K lij strnjevanju naprednih morei odločr>ejši poseg pripoji^ vedno nove zaletavimi^ .Rancoskih sodnih in po-ladnjih organ°v, ki so se v vednn ,.dneh pognali proti francosk-^r krogu tistih ^čpisn kulturnikov, ki jajo “ )ej0 ,in s jem prista-stavii,8 maru{est, ki sta ga se-Sartr podPisala Jean-Paul ^ e 'n Anton Breton. Ig jj* za'etavščine, da se mi. rolo postajajo zares H0 n12!16' 2e pred dnevi Sirtr0ySa ’ da so podpisniki va v ?ga rnanifesta iz dne-frtn a° boli Pod udarom ki Se la policijskih oblasti, 'Sjit0rtiurdH .zaganiai° Proti zve2 ’ ima kakršno ko-kakor °it Z,- manifestom, ali ki kistvom ^avno soglaša z Pitestj 'j namenom tega malt odn’v namreč pristaja '»siti . ??^a odpor proti fran-fraac 1 in j vojaški nepoKor- ®arrata češ da je k >»r N v zaporu tudi i* rarad: , erterstvu.» z njim tena - ----------------- ,..j; ThVev ^ibaud « .n!' gl; V7lUt>ns de *** ^bau?* “Verite et liber. Nadalje so v za-.glavni urednik revi-Minuit« Lin- h "aesn n, Je < k*ncoske kulturne de-**£oijj 8 Sartrovim mani- H tegj jo in ki so zali korali S*da£ preganjani, lla'8'iani °'!'?niti še Jeanne n,, J , cerko slovitega t 1Vetz| va prv‘. ki se je V odporu ' v' ^ hii r»vnanju v i. "'Ur • ' njst roladi franco- SL1 hotel iti kot P°bijat Alžir-Ni.Ne v v°iaške oblasti v! bo poldr.i Zap°r’ k-ier ie Ni let0' Ko so Ponovno u- :!«< v^titvi S*- enoto za v h! in Vn.° odpovedal v *dD, Pohovn^0iaSko sodišče Jv*° let?0 obsodilo - ‘ti l(??ko;‘ Pdadeničev, C kh’ kl iirv, v ln SO‘ Ort Je bil° alžir-N ?>i L_Vratpo. V Njego- «iNa?oakih Kledil°kakih kij "le4tl'nerov0l'a‘l našteti še V* bi k*teri», ne)še d0- kS ?ere, tpdi bolj i pnmer no- •»S i°iki poli? druglh. ki čh.Jo d« vho n)!llski teror v 1? To« '"hčenl ali in pla‘ Vfc ta??«' in zapo-"hcjj. komunistična kot franco- H« Radio Trst A 7.30: Jutranja ftiasba; 11*5: Vrtiljak, pisani odmevi naših dm; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13 30: Glasba po željak, 17.20: Pesem in ples: 18.00: Etnografski zapiski; 18.15: V svetu kulture 18.25: Znane komorne zasedbe; 19.00. Sola in vzgoja; 19.20; Glasbeni kaleidoskop; 2o'uO: Šport; 20.30. Italijanske pesmi; 21.00: Umetnost, knji- ževnost in prireditve v Trstu; 22.00: Obletnica tedna; 22.15: V spomin Alessandra Scarlat-tija. Petek, 7. oktobra 19«« Nacionalni program Trst 12.25: Tretja stran; 14.15: Album za vio; no in klavir; 14.30: L.k avtorja: ieobaido Cicogni. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos UL; 12.CK). Glasba za vas; 13.40: popevke in ritmi od tu» >n tam; 15.30: DomaCe aktualnosti; 14.40. Poje zbor slovenske filharmonije; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: G,j melodije do melodije z orkestri Arturo Manovani, ltay Martin in St»nley Black; 18.00: Pojejo za vas, 16.30: Aktualne teme; 16.40: Plesna čajanka; 17 30: Iz opernega sveta; 18.00: Prenos RL; 19.00: Hugo VVin-terhalter in njegov orkester; 19.30: Prenos RL; 22.15: Alex VVelsh tn Melz Mezzerov s svojima orkestroma; 22.35: Glasba za lahko noč. 6 30: Vreme na italijanskih morjih; 7.00: Jutranja glasba; 9.00: Glasbeni sejem; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Radij- ska drama «Petorica v hotelu George«; 16.00: Program za otroke: 1.7.20: Iz opernega sveta- 18 30: Orkestra Pina Cal-vija in Lena Mercerja; 19.00: Glas delavcev; 21.00: Simfo- nični koncert p. v. Antonia Pedrotlija; 22.30: Mednarodni kabaret; 23.15: Plesna glasba. II. program 9.00: jutranje melodije; 10.00: Magično ogledalo; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Plesni motivi; 14.45: Koncert v miniaturi; 13.00: Orkester in klavir; 15.40: Simfonije iz oper; 16.15: Don Baker pri orgijah; 16.30: Evropa na irednjem valu; 17.00: Album pesmi; 17.30: Mlad; u-metniki pri mikrofonu; 18.30: Parada orkestrov; 20.30: Glasbeni varietč. III. program 17.00: Skladbe Debussyja; 18.30: Skladbi Zoltana KodalyJa; 19.30: Skladbe VVietric-ha Buxte-hudeja; 20 00: Vsakovečemi koncert (Albinom Brahms); 21.30: Radijska drama Johna Mortimera «Jaz, vohun«; 23.15: Skladbe Elliota, Carterja in Alexandra Tansmana. Slovenija 8.05: Tri operne uverture: 8.30: Jugoslovanski pevci za- bavne glasbe; 9.00: Glasbeni varietč; 10.10: Tri mazurske in dva scherza F. Chopina; 10.40: Majhni zabavni ansambli; 11.00: A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika — venček dalmatinskih pesmi; 11.35: Baročni intermezzo; 12.00: Dobra volja Je najbolja; 12.15. Kmetijski nasveti; 12.25: Klavir v ritmu; 12.40: Domači napevi Izpod zelenega Pohorja; 13.30: Melo- dije po vašem okusu; 14.05: Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35: Poje sopranistka Valerija Heybalova; 15.40: Ko- morni zbor RTV Ljubljana; 16.00: Humoreska tega tedna; 16.20: Obisk pri Isaacu Albe-nizu; 16.40: Od tu in tam; 17.20: Iz jugoslovanskega simfoničnega ustvarjanja; 18.00: Sovjetska zabavna glasba; 18.15: Kvintet Borisa Kovačiča; 20.00: Zabavne melodije »Opatija 1960» (Prenos lz Opatije); 21.15: Oddaja o morju In pomorščakih; 22.15: Plesna glasba; 23.10: Popevke se vrstijo; 23.50: Prijeten počitek! Ital. televizija 13.00: TV sola; 17.00: TV za otroke; 18.30. Dnevnik; 18.45: Evropa odkriva svet; 19.30: Sin-tonia - pisma TV, 19.45: Fiziologija prvakov; 20.30: Dnevnik; 2105: Evripid. »Trojanke« na koncu dnevnik. Jug. televizija Beograd 19.30: TV dnevnik. Zagreb 19.50: Prenos koncerta iz festivala »Opatija 1960»; 21.30: Propagandna oddaja. nih nasvetov tistih, ki so rekli: «Mi pojdimo, one naj pa kar tu ostanejo!« Neutrudna hupa je izgubljenke res kmalu priklicala. Moški izgubljenci so se ponižno priplazili do svojih sedežev, niso pa bile ponižne ženske. «Kaj bi se tako čeperili proti nam,« so rekle. »Me smo prišle gledat lepoto Pli-tvic, ne pa zaspano sedet za mizami v restavraciji.« Pričkanju je naredil konec vozač, ki je pritisnil na star-ter. Motor je zabrnel in krenili smo znova na pot, ki pa ni vodila nazaj temveč kar naprej. Cesta, ki se je vila v senci visokih dreves mešanega gozda ob desnem bregu jezerc, je bila gladka in lepa, vendar za današnja vozila dokaj preozka. Sele zdaj, med vožnjo proti kraški liški pokrajini, smo si mogli nekoliko ogledati lepoto in prirodno posebnost Plit-vic. Seveda gledali smo jo skozi okna avtobusa in skozi več ali manj gosto vejevje dreves. Videli smo, kar je bilo pač mogoče videti. Kakor sem že povedal, so Jezerca nanizana kakor velike vodne stopnice drugo nad drugim in vodne vezi med njimi predstavljajo nešteti slapovi. Hrvaška republika se trudi, da bi pokazala to prirodno ču- j do vsemu svetu in v precejš- ; nji meri je že. Seveda, ko bi ; ta jezerca imela bogata Arne- ■ rika, bi šlo vse brez primere | hitreje. Njena gospodarska moč in njena sredstva za reklamo v svetu, bi naše Plit-vice kaj kmalu postavila na ] raven Yellowstonskega parka, kanjonov reke Colorado in slapov Niagare. Dolžina plitviških jezer zna. ša skupno blizu petnajst kilometrov in posamezna jezerca v nizu niso ravno jezerca. niso samo nekake mlake, nekatera so tako obširna, da se človek presenečeno začudi. Vsa pa so-na dnu globoke grape, obdane od dokaj visokih in z drevjem poraslih hribov, kar se je meni zdelo prav močno podobno globokim grapam in hribovom na-kih Brkinov. Ce bomo nekega dne zajezili našo notranjsko Reko, kakor je v načrtu, bomo tudi mi imeli krasno jezero, podobno plitvičkim, le da bo »v enem kosu«, bo pa brez primere večje od plitviških vseh. Kdaj pa bo to nastalo, je pa znano le bogovom. Ko so Plitvice ostale končno za nami, so za nami ostali tudi gozdovi. Privozili smo do goličav, ki so že »dišale« po krušni Liki. Ozka cesta je bila že zmeraj lepa, opazili pa smo da se polagoma dviga. Vozili smo skozi število skromnih vasic, obdanih od prostornih a malo rodovitnih polj. Čeprav je ta dan bil petnajsti avgust, praznik Veliki Šmaren, in je na našem Primorskem bilo vse žito že davno požeto, tudi na Tolminskem najbrž in tudi na brkinskih vrhovih, smo tod še videli polja z zeleno pšenico. In kako bedna je ta pšenica bila, s klaski dolgimi dva ali tri centimetre! Ali tod ne znajo kmetovati? Na to sicer neizgovorjeno vprašanje mi je kot po namenu odgovorila žena. Vozili smo skozi ubožno vas, pa mi žena, ki je slonela pri oknu, reče: «Na tabli, ki stoji pribita na stebru sredi vasi, je bilo zapisano .Nadmorska višina 800 in ne vem koliko metrov!’« Nemogoče se mi je zdelo, da bi tu bila taka višina, a žena je trdila svoje; da se ni motila, je rekla. Nihče od nas ni imel pri sebi specialke teh krajev. Nihče ni teh krajev poznal ali videl kdaj prej. Kako naj torej vemo, v kakšni nadmorski višini smo! Ce se moja žena ni motila, je naravno, da je sredi avgusta žito še zmeraj nedozorelo in da bodo kmetje ob mlačvi dobili komaj dvakratno ali trikratno seme povrnjeno. Kaj pa naj zraven trpežnih trav v taki višini sploh uspeva? In potem sem se spomnil, da je za Liko njeno podnebje zelo zelo neprijazno. Ali nam ne poroča radio vsako zimo, kako strašni so tod zimski viharji in kako globoki so snežni zameti? Ljudstvo, ki biva v takih krajih, ki jim je sama narava okrutna mačeha, zasluži naše sočutje. (Nadaljevanje jutri) Nekaj zanimivosti iz Sovjetske zveze Ogromne rezerve železne rude SZ ima največje rezerve železne rude na svetu. Kljub temu je pred oktobrsko revolucijo proizvajala Rusija samo 1,5 odstotka železne rude na svetu. V letih sovjet ske oblasti so geologi opravili ogromno raziskovalno delo in danes razpolaga Sovjetska zveza s 40 odstotki svetovnih rezerv raziskanih ležišč železne rude. Letno izkopljejo SO milijonov ton železne rude, medtem ko izkopljejo v ZDA le 60 milijonov ten. Eno največjih in najvažnejših ležišč železne rude v Sovjetski zvezi je magnet slco področje Kurska, ki je dolgo 700 km in široko 200. Največji hidrogenerator na sielu V delavnicah tiElektrosilav v Leningradu s0 izdelali največji hidrogenerator na svetu. Namenjen je veliki ht-drocentrali v Bratsku na sibirski reki Angara. Njegova jakost je 225.000 kW. Njegova produkcijska zmogljivost zadošča za dobavljanje toka dvajset velikim industrijskim kompleksom. Njegova moč je Za 50 odstotkov večja od moči generatorja, ki ga je izdelala velika tvrdka cStor norforsU. Za njegov prevoz v Bratsk bo potrebno okrog sto posebnih železniških vagonov. Sončna fototeka Fototeka visokogorske postaje Astrofizičnega inštituta Akademije znanosti kazakstanske republike ima že deset tisoč fotografij sončnih izbruhov različne jakosti in kinematografskih posnetkov sončne kromosfere v hidrogen-sicih žarkih. Postaja leži v bližini Alma-Ate v višini 2600 metrov nad morsko gladino. Sistematična opazovanja trajaj g že tri leta in zajemajo del normalnega ciklusa sončne aktivnosti, ki traja dvanajst let. Prebivalstvo v SZ V petih letih od 1955 do 1959 je naravni prirastek prebivalstva v SZ znašal 17.900.000 enot. Po podatkih centralnega statističnega urada je umrljivost v SZ manjša tn število rojstev večje v primerjavi z veliko večine kapitalističnih dežel. V letu 1959 je bil0 v SZ 25 rojstev na tisoč prebivalcev in 7,6 mrtvih. Odgovarjajoči številki za ZDA sta 24,1 in 9,4. Naravni prirastek prebivalstva v SZ je bil 14,7 na tisoč prebivalcev. Otroška umrljivost je močno upadla. Leta 1940 je znašala še 184 primerov na tisoč otrok izpod enega leta, leta 1959 pa je padla na 40,6. Povprečna življenjska doba prebivalcev se je od 32 let v razdobju 1896—1897 dvignila na 68 let, v razdobju 1957—1958. blizu. Sama zvesta morava biti drug drugemu. Mi obljubiš zvestobo? Obljubim. Tudi jaz jo obljubim. Zdaj me poljubi, kakor se poljubljata mož in žena. Grob in zibka sta posodi za isto življenje. Za isto :n vendar drugo življenje. Iz njene zveze se je rodil o-trok, ki je vsaj delno zavzel mesto rajnega. Isto ime je za njiju znova oznanjalo vsta jenje. Za Pierra in Noelle se je tako začelo novo življenje polno veselih in žalostnih trenutkov. Priznati moramo, da nam je tak razplet, po hudo prestani nesreči še najboij dobrodošel, vendar se avtor s tem ni popolnoma strinjal; zgodbo je obrnil drugače. Paul, katerega smo imeli za mrtvega, je bil v resnici le hudo ranien. Sedaj se vrača iz ujetništva živ, ali bolje kot živ mrtvec, saj je popolnoma izgubil spomin Ne ve ne kdo je, ne kje se nahaja, ne kdo so mu domači. Družina je po tolikem času spet združena; toda koliko dogodkov, ki jih ni mogoče zbrisati, stojijo med njimi in jih še nasilneje ločujejo. Veselje in žalost, kes in nove dolžnosti, sumnje in otopela zavest, vse to pripomore k pravi tragediji! Klinično je dognano, da se spomin lahko postopoma povrne. To možnost izrabi tudi avtor in s tem zaostri dogodke v neizbežno katastrofo. Ko ob neki priliki išče Paul po niši izgubljeno ži-viisico nakaznico zadene nehote ob predmete, ki mu počasi povrnejo zgubljeno zavest. Realnost v katero Paul strmoglavi je prav tako kruta kot zločinski namen, ki te takoj po spoznanju vsidra njegove možgane. Kako morata dva moška taao si razlaga Paul, živeti pod isto streho z žensko, ki obema po zakonu enako pripada Eden se mora umakniti! K-den mora v dvoboju pasti Zmagal bo močnejši! Dogodki se od tu zvrstijo z bliskovito naglico Paul se ob prvi priliki zahrbtno otrese očeta — tekmeca ter si s silo prisvoji «svojo» ženo. Krvavo maščevanje mu je prineslo kar j zgubil, toda ali si bo lahko na očetovem tiuplu obnovil življenje, katero so vojni do godki tako nasilno pretrgali? Ne! Vest preglasno vpije, podoba umorjenega očeta pre-nasilno sili vanj. Izbrati treba novo rešilno pot. Sm še vedno v vojnem času — kri teče vsepovsod — kri, ki pere in zmanjšuje krivde to je za Paula dovolj. Svojo kri bo daroval za svobodo desetih nedolžnih talcev. Govorimo o krivdi? Toda j čigava je pravzaprav krivda Je kriva Noeile, ker ni pa sivno klonila ob dogodkih Je kriv oče Pierre, ker poiskal ob tej uri primeren tram, da bi se obesil? Je kriv Paul, ker se ni dal v vojni vihri ubiti, ker se je vrni ker je oz iravel, ker je živalskem ,nstinktu ubil očeta, ker je Kot normalen čt vek spet zahteval kar m je pripadalo? Je kriv ča vojna, državniki — mogoče!? Ta vprašanja se nam vsiljujejo ob zgodbi «Glasben sarinjice«. Odgovor bo pr: posameznik h lazličen, ver na se bo bre: moči sklic-vala na usodo, ki je vsakemu že ob pojstvu pisana. Ta se bo še najbolj približal avtorjevi misli, da v delu ni mamo ne zmagovalcev ne poraženih. Človek je ob doki čenih dog idki.i brez moči je prazna cunja ki plapola v vetru usode, ki ga večkrat vrže prav tja kjer bi »i sam še naj-nanj želel. ADRIJAN RUSTJA je Prejeli smo Naša sodobnost. Leto Vlil. Ste-vi-.ika 10. Izdaja Dižavna založba Slovenije. Ljubljana. 1960. ' Buecher und Zeitschriften ita-liens. Monatli-he Buecher-rundsehau. Mimisterpraesi-dium. 3. Jahrgang, N. 2 Rom. Februar 1960. Obzornik 60. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St. 10. Ljubljana. Mladika. 1960, Stev 7 Trst. IIIIIIIIIIflllllllllllllllH111!1! III ||| iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiaililiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllIlllllllllllll Dl Mllllllllllllllllllllllllillll milil llllllIliaiMIIIH OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Zaradi raztresenosti nevarnost napak v poklicu. Ne pretiravajte v ambicijah. Manjši spor z drago osebo. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4 do 20. 5.) Odkloniti boste morali zanimivo ponudbo. Verjetno boste menjali mnenje o neki osebi. Prehodna nervoznost zaradi finančnih težav. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne spuščajte se v polemike s prijatelji, če jih hočete ohraniti. Oseba, ki jo ljubite, bo potrebovala vašo pomoč. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potrebne bodo nagle m pogumne odločitve. Manjše težave vas ne smejo vznemiriti. wm 5H Popoldne v simpatični družbi. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nepričakovana pomoč vam bo omogočila dokaj drzen podvig. Dan osebnih uspehov. Zaradi iskrenosti vas bodo prijatelji še bolj upoštevali. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne družite se z osebami, ki imajo prevelike zahteve. Sentimentalne novosti, če ste še prosti. Odlična zdravstvena in fizična kondicija. TEHTNICA (od 23, 9. do 23. 10.) ropjuiuma neupravičeno si delate skrbi. Več optimiz ma. Izrazi naklonjenosti od ljubljene osebe. Varovati se morate pred prehladom. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Odlične trgovske perspektive, kljub nekaterim težavam. Vaš idealizem bo dobil moralno zadoščenje. Zdravje brez posebnosti. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Pozor pred zadolžitvami na daljši rok. Daljše potova- nje z določenimi nameni. Prijatelj bo potreboval vašo pomoč. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaš pogum bo moral priti do veljave v delikatnih vprašanjih. Srečanje z novim prijateljem. Zdravstvena uravnovešenost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pazite, da ne zagrešite kakšno netaktnost. Dobro je če vaše skrbi zaupate osebi, ki jo cenite. Pojdite k zdravniku. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pozor pred nezanesljivimi o-sebami. Pismo z veselim sporočilom. Odlično vzdušje v družinskem krogu. Zdravje več kot zadovoljivo. v sve 1,4 milijona (on jekla v Jugoslaviji Povprečna mesečna proizvodnja surovega železa v Jugoslaviji je bila letos v dob i januar-julij 83.000 ton, 14.500 ton več kot tani To je omogočilo, da se je povprečna mesečna proizvodnja jekla povečala od 104.500 v lanskem letu na 121.000 ton v tem letu. Letos bodo izdelati skupno 1.400.000 ton jekla, po planu pa naj bi proizvodnja jekla dosegla šele leta 1961 1.370.0u0 ton. Rekoidne številke v ualijansko-jugosiovanski izmenjavi Italijansko - jugoslovanska trgovinska izmenjava letos izredno ugodno poteka. Tako uvozi kot izvozi so dosegli nove rekorune vreunosti. Po jugoslovunskin podatkih so se v prvih sedmih mesecih italijanske dobave ponecale za 4,8 milijarde dinurjev tn dosegle kvoto 15,3 milijarde proti 10,5 milijarde v istem razdobju lanskega leta, istočasno pa se je izvoz povečal od lOjl milijarde na 14,7 milijarde dinarjev, italijanski stroji za Tunizijo Pod pokroviteljstvom trgovske zbornice ouzne Tunizije se je ustanovila poseona družba s kapitalom 30.U0U tunizijskih dinarjev za gradnjo tovarn obutve. Vse stroje je dobavila Italija in jih že montirajo pod nadzorstvom specializiranih italijanskih tehnikov. Nova tovarna bo za sedaj proizvajala najmanj 2uOQ parov čevljev vseh tipov na dan, kar bo v celoti krilo potreba južne pokrajine, katere glavno tržišče je koncentrirano v S]axu. Za zvišanje cen surovega petroleja Minister za petrolejsko trgovino Venezuele Perez Al-fonso je v londonskem gospodarskem listu tthinancial Timesu izjavil, da imajo države — producenti nufte namen uvesti politiko stabilizacije cen petroleja, da bi jih zopet dvignili na nivo pred zadnjimi znižanji. Prav tako je v študiju uvedba nove formule po kateri bo vsaki veliki proizvajalki dana možnost, -.obavljati petrolej širšemu področju svetovnega trga. izjavil je, da pet članic aOrgamsation oj Petroleum Eipnrling Countries«, meni, da bo ta načrt mogoče realizirati ze do konca leta. Tri minjone ton krompirja v Jugoslaviji Letošnji pridelek krompirja v jugoilaviji bo znašal po zadnjih cenitvah približno 3 milijone tun m bo samo za 3uu tisoč ton manjši od rekordnega pridelku leta 1957. Bog atu letina krompirja bo uauomestila tnunjši pridelek sočivja, ki ga je bilo letos za kakih 20u tisoč ton munj kot tani. A v sirija . petrolejska vila Med evropskimi producenti petroleja Je bita v letu lu59 z 2,3 milijona ton Avstrija na drugem mestu me a eo-rupsnimi proauceuti za Nemčijo, ki je pridelala 5,i milijona ton ter pred Nizozemsko (J,3 milijona), Italijo (1,7), Francijo (1,6) m drugimi dr-žauumi z manjšim pridelkom. Glede doslej ugotovljenih rezerv pa je evropska lestvica v milijonih ton naslednja. Nemčija 75, Italija 4/, Avstrija Ja, Francija Ju, Nizozemska 29 muljonov ton. Nov traniper za Poljsko V ladjedelnici bpLt so včeraj svečano izročili puljski pomorski družbi ePolskie Lime Oceanizne« tz uamje nov tramper ePadareuJskin. Tram. per ima 12.uub ton nosilnosti m razen najsodobnejše opreme J.Uuu kub. metrov hludik neg a prosiora. To je četrti tramper, -ct ya je spinska ladjedelnica izaetuia za poljsko trgovinsko ludjevje, izdelala pa bo še tri. Nov delovni urnik v SZ Od 1. oktobra so v (sovjetski zvezi v veljavi nove J-dločbe gleae delovnega dne. Za vse de.avee v bovjetski zve2i je odslej uzakonjen sedemurni delovni dan. laku da aeiujo delavci v celoti na teden 4i ur istočasno je bila minimalna vsota za obdavčenje nu p-ejemue dvignjena od 3 7() na 50d rubljev na mesec. Svetovna produkcija volne Po zadnj.n cenitvah bo svetovna produkcija volne za leto 196o-61 dosegla 5.560 milijonov liber nap ram 3613 milijonov nber v lanskem poslovnem letu. Gre torej zu zmanjšanje za en odlolek. To je prvič od leta 1957-58, da se je svetovna proizvodnja zmanjšala. To zmanjšanje pripisujejo predvsem znatnemu zmanjšanju proizvodnje v Avstraliji I—5 odst.) tn v južn, Afriki 1—7 odst.) Nasprotno pa je novozelandska proizvodnja dosegla rekord. 700 vagonov grozdja na Koprskem Na Koprncem bodo kmetijski protzvoialci pridelali le t os priblifno 7u0 vagonov grozdja. ”o tej oceni bo količina pridelka nekaj manjša od lanske vendar pa bo kakovost boljša. Več kot sto vagonov bodo pridelale socia. lislične kmetijske organizacije, ki so v zadnjih petih, šestih letih dokaj načrtno obnovile velike površine vinogradov. Evropski pridelek sladkorne pese Po prvih cenitvah glede evropskega pridelka sladkorne pese za leto 1960-61 se predvideva rekordni pridelek 20,8 milijona ton nap ram 17,2 milijona ton v letu 1959-60. Proizvodnja v Za-padnt Evropi naj bi se po teh cenitvah povečala od 7,9 na 9,5 milijona ton. proizvodnja v Vzhodni Evropi pa od 9,3 na 11,2 milijona ton. Goriško-beneški dnevnik Seja odbora pokrajinskega sveta Z opornim zidom bodo odpravili nevarnost zemeljskega plaza v Števerjanu Za gradnjo tega objekta so že odobrili i,7 milijona Ur V ponedeljek bo pokrajinska seja Pod predsedstvom dr. Pole-sija se je sestal pokrajinski odbor, ki je najprej razpravljal o ureditvi prejemkov pokrajinskih uslužbencev, potem pa je na predlog odbornika za kmetijstvo Grigolona sklenil izplačati 930.000 lir odškodnine tistim živinorejcem, ki so zaklali tuberkulozno govejo živino. Odbor je sklenil zaprositi ministrstvo za zdravstvo za 1 milijon lir podpore, da bi lahko zbral vse podatke glede te akcije in sprejel nadaljnje ukrepe v okviru načrta za napredete zdravstvenega stanja goveje živine. Odobrilj so strošek 1,7 milijona za gradnjo opornega zidu na pokrajinski cesti v Steverja-nu, kjer je nevarnost zemeljskega plaza. Ker je delo zelo nujno, bodo z njim čimprej pričeli, da bi se promet na cesti Oslavje - Steverjan čimprej normaliziral. Dr. Folesi je nato sporočil, da so milanskemu podjetju kltalscavi« že dodelili začetna dela za gradnjo železniške proge San Giovanni al Natisone-I-edipuglia. V zvezi z deli v pokrajinski palači je ing. Renato Fornasari prikazal odbornikom nekatere podrobnosti glede okrasitve osrednje dvorane. Ker so se pred časom obvezali, da bodo uredili bolničarske usluge v umobolnici ;n uvedli osemurne izmene, so odborniki imenovali komisijo, ki bo skupno z direktorjem umobolnice pripravila načrt, da -e c-bveza uresniči. Zaključni del seje so posvetili dnevnemu re du pokrajinskega sveta, ki se bo sestal v ponedeljek 10, oktobra ob 20.30. Sestanek na županstvu zaradi mestnega avtobusa V Beli dvorani goriškega županstva so se v ponedeljek 3. oktobra sestali načelniki skupin v občinskem svetu z odbornikom za javna dela dr. Tereaziom, da bi se seznanili z zahtevami treh sindikalnih organizacij glede delovanja mestnega avtobusa, ki ga u-pravlja družba ATA. Sindikalni voditelji so opozorili svetovalce zlasti na to, da družba ATA ni namestila na razpoložljiva mesta novih uslužbencev. Naglasili so tudi potrebo po petem avtobusu na progi številka 1, ter prikazali pomanjkljivosti v izvajanju uslug, pomanjkljivosti, ki se kažejo v tem, da morajo meščani na postajah predolgo čakati na prihod avtobusa. Predlagali so znižanje delovnega časa in nakup zimske in poletne obleke za uslužbence vsaki dve leti. O vsem tem bodo razpravljali na seji občinskega sveta. #»-------- Uslužbenci kino dvoran zahtevajo mezdne poviške ke in na snažilke. Predstav- športnimi točkami. Pri kultur- niki delavcev so opozorili na to, da se ne plačujejo nadure, da v nekaterih kino dvoranah nimajo drugega operaterja, medtem ko ponekod plačujejo drugega operaterja s kvalifikacijo pomočnika. Priprave na Goriškem za «Miadinski dan» Na Goriškem so v teku priprave na mladinski dan v Trstu, ki se ga bo udeležila slovenska mladina iz Italije, Kopra in Nove Gorice. Goriška mladina bo sodelovala na nem sporedu bo po vsej verjetnosti sodeloval pevski zbor iz Doberdoba, pri športnem pa več ekip vnamiznem tenisu (Gorica, Pevma, Sovod-nje), odbojki in skoraj gotovo v nogometu s sovodenjsko ekipo. Ker je želja organizatorjev, da bi bila udeležba goriške mladine na tem izletu kar najbolj množična, se pozivajo vsi tisti, ki so bili za organizacijo zadolženi, da zberejo čimveč udeležencev. Podrobnejša navodila bomo objavili v nedeljski številki. Ze sedaj pa lahko povemo, da bosta vožnja in kosilo stali 500 lir. Dopoldne bo športni, popoldne pa kulturni program, zve. čer pa ples. Tudi Doberdobci nočejo zaostajati Ustanovili so mladinsko nogometno moštvo Nadejajo se, da jim bo CONI pomagal pri gradnji igrišča Spomladi so tudi v Doberdobu ustanovili mladinsko nogometno ekipo, ki je doživela svoj krst v aprilu, ko je sodelovala, in (to z velikim uspehom, na dveh turnirjih z ekipami iz Tržiča in njegove okolice. Zamisel, da bi imeli Doberdobci svojo nogometno ekipo, je dobila konkretnejšo obliko, ko se je pričel za vprašanje zanimati Herman Gergolet, ki je velik ljubitelj športa. Vkup je spravil lepo število mladih ljubiteljev nogometa, ki so se te umetnosti pričeli učiti na igrišču CRDA v Tržiču, ker svojega še nimajo. Kakor nam je povedal Gergolet sam, so pred časom zaprosili CONI, naj bi jim s finančnimi sredstvi priskočila ustanova na pomoč, da bi si v vasi, in sicer pri šoli, zgradili svoje igrišče, na katerem bi se lahko vadili in igrali tudi prvenstvene tekme. Do sedaj še niso dobili od CONI nikakega odgovora, vendar se nadejajo, da bo njihovi prošnji ustregel. Igralci se sedaj pripravljajo na prvenstvene tekme, ki se bodo pričele za mladinsko deželno prvenstvo v nedeljo 9. oktobra. Ze sedaj jim želimo, da bi se v tem kolu dobro držali in dostojno branili u-gled svoje vasi in občine. tej prireditvi s kulturnimi in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiniiiii Dodelitev stanovanj brezdomcem v Ul. Gelsi Izpred sodišča v Gorici Ker se ga je preveč nacukal je zaspal na javnem prostoru Imel je psa, pa ga ni prijavil ■ Obsojen trgovec, ki je izdal nekrit ček Pred okrajnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati 44-letni Lodovico Dentini iz Trsta, Ul. Gozzi št. 5. Obtožen je bil, da je bil pijan v javnem prostoru. Goriška kve. stura je bila telefonično obveščena okrog poldneva dne 3. septembra 1960, da se nahaja na Trgu pred županstvom popolnoma pijan človek. Kvestura je takoj poslala na kraj policijsko obhod-nico, ki je res našla pijanca v spanju, Ko so ga legitimirali in aretirali, so ugotovili, da gre za imenovanega Den-tinija. Peljali so ga v zapor in mož je skušal upravičili svoje dejanje, češ da je invalid in da se je vlegel na tla ker mu je postalo slabo. To se je že večkrat zgodilo. Goriško kvesturo pa je obvestila tržaška policija, da je možak imel že večkrat opravka s sodnimi oblastmi tudi v Trstu in da je bil že obsojen zaradi sleparij, žalitve policijskih sil, ker je dajal napačne osebne podatke, ker je kalil nočni mir in podobno. Vse to je zadoščalo, da so ga prijavili sodišču in sodnik dr. Fabioni ga je obsodil na tri mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. V njegovi odsotnosti ga je po nalogu sodišča branil dr. Pascoli. * # * Giuseppe Trampuž, star 58 let iz Gorice, Ul. Aseoli št. 10, Na pokrajinskem uradu za delo so se sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij in voditelji Zveze indu-etrijcev iz Gorice, da bi proučili zahteve o mezdnih poviških uslužbencev kinematografov. Le-ti zahtevajo 10-od-stotno povišanje mezde in raztegnitev periodičnih poviškov na uslužbence, ki trgajo list- Slovensko gledališče iz Trjta V nedeljo, 9. oktobra ob 16 uri v Prosvetni dvorani v GORICI premiera GLASBENA SKRINJICA Igra v štirih dejanjih Spisal GEORG KAISER Režiser F. ZI2F.K k. g. Scenograf JOŽE CESAR V nedeljo, 9. oktobra ob 20 v isti dvorani repriza je bil obtožen, da je imel doma dva meseca starega psička, katerega ni prijavil občinski upravi. Ker je neki občinski stražnik zvedel za to zadevo, je hotel Trampužu naložiti globo. Trampuž je smatral, da ni dolžan plačati globe, ker po njegovem mnenju psiček ni imel več kot dva ali tri mesece. Poleg vsega je psička dobil v dar Trampužev sin Silvano in že po nekaj dneh so psička darovali neki drugi osebi. Kot je izjavil Trampuž na sodišču, psička nikakor niso imeli namen obdržati doma, ker nimajo sredstev, da bi tako živalico vzdrževali. Vse to pa ni zadoščalo in sodišče tem izgovorom ni verjelo. Trampuž je bil obsojen na 1000 lir denarne globe in plačilo sodnih stroškov. Ker je izdal nekrit bančni ček se je moral zagovarjati 52-letni Vittorio Scamperle iz Trsta, Ul. Trento št. 9. Dne 5. julija letos je izdal ček za 123.000 lir na račun «Banca Nazionale del Lavoro# v Gorici. 5. julija letos je prejel 24- letni Mariano Palma iz Trsta od obtoženega Scamperleja ček za 123.000 lir, naslovljen na že omenjeno banko. V sredini maja se je namreč Scamperle javil pri omenjenem Palmi z namenom, da kupi pri njem enciklopedijo založbe Garzanti. Palma je namreč v tistem obdobju zastopal kot trgovski potnik založništvo Ei-naudi. Ker Palma ni imel omenjene enciklopedije na razpolago, je obljubil, da bo enciklopedijo preskrbel v kratkem času. Scamperle je bil s tem zadovoljen in je prosil Palmo, če ga lahko pelje v Gorico z avtomobilom, kjer mora skleniti nekaj trgovskih pogodb. Ko sta prišla v Gorico, se je Scamperle nekako potožil, da v Gorici nikogar ne pozna in da bi rad odprl pri kakšni banki tekoči račun Palma, ki je poznal na videz nekega bančnega uradnika, se je ponudil, da lahko uredi celo zadevo. Nekaj dni kasneje se je Scamperle, ki svoje isto- vetnosti ni skrival, ponovno javil v Trstu pri Palmi in ga je še enkrat prosil, če ga lahko zapelje v Gorico. Palma je to rade volje storil, vsekakor pa je zaprosil med to vožnjo Scamperla, če mu da lahko nekaj na račun ali pa čemu lahko naredi majhno posojilo. Ob tej priliki mu je Scamperle izročil ček za 123 tisoč lir, ki pa je bil krit samo za 40.000 lir. Ko je Palma nič hudega sluteč predložil v banki omenjeni ček, je prišlo na dan, da ček ni krit. Banka je seveda prijavila sodišču izdajatelja čeka in tako je Scamperle prišel pred sodišče. Obsojen je bil na 30.000 lir denarne kazni in na plačilo sodnih stroškov. Vkratkem bodo postavili semafore na Korzu Včeraj dopoldne so predstavniki goriškega tehničnega urada, goriških in tržaških mestnih stražnikov izvršili merjenja na križišču pred Verdijevim gledališčem in Garibaldijevo kavarno, kjer bodo postavili prva semafora na Korzu za usmerjanje prometa. Ustrezni sklep je sprejel pred dvema tednoma občinski svet na predlog odbora. Dasiravno bo stala namestitev semaforov z vsemi potrebnimi aparaturami nekaj milijonov, se je pokazalo, da z njimi ni mogoče več odlašati, ker so potrebni tako zaradi urejevanja prometa, kakor tu. di zato, da se meščani navadijo na ta prometna znamenja, ki jih srečujejo v vseh večjih krajih. Predvidevajo, da jih bodo namestili še v tem mesecu. «»------- Smrt zaradi kapi Včeraj so poklicali uslužbence Zelenega križa v občinsko podporno ustanovo (ECA) v Ulico Rabatta, kjer je poslalo slabo 75-letnemu Giuseppu Floridi. Med prevozom v bol nišnico je Florida umrl zaradi srčne kapi. Občinska komisija za dodelitev stanovanj brezdomcem je izbrala 24 družin, ki pridejo v poštev za stanovanja v Ulici Gelsi. Prejela je 262 prošenj; zavrnila je tiste, ki niso bile opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, kakor tudi prošnje oseb, ki spadajo v kategorije, ki jih zakon ne predvideva. Upoštevajoč socialno stanje prosilcev, ki so ga člani komisije preverili tudi na kraju samem, so sestavili prednostno lestvico s točnim opisom razlogov, zakaj so bile prošnje ugodno rešene in navedbo prosilčevih stanovanjskih prilik. Kogar se to tiče lahko v petnajstih dneh po prejemu priporočenega pisma in objavi odločitve komisije, napravi priziv na goriško sodišče, ki je dolžno v 30 dneh rešiti pritožbo. «»------- Globe v septembru Mestni stražniki so prisodili v septembru 636 glob, in sicer 520 glob kršiteljem cestnega pravilnika, 3 kršiteljem pravilnika o mestni policiji, 7 zaradi kršenja pravilnika o psih, po eno zaradi kršenja gradbenega pravilnika in pravilnika o trgovanju, 20 zaradi kršenja pravilnika poljskih stražnikov, 84 pa pravilnika o trgih, V tem času je konjederec zajel brez nagobčnika 21 psov. «»—— S V soboto in nedeljo v Milanu Lahkoatletski dvoboj Italija-Francija Berruti ne bo nastopil, ker se boji kritik - Pravi, da je v slabi formi MILAN, 6. — V soboto 'n nedeljo bo lahkoatletski dvoboj med Italijo in Francijo. To srečanje povzroča že nekaj dni precej preglavic tako italijanskemu kot francoskemu tehničnemu komisarju. Oba bi najraje poslala v borbo najboljše atlete, toda tako v italijanskem kot v francoskem taboru se nekateri iz enega ali drugega razloga nočejo ali se ne morejo udeležiti toliko pričakovanega dvoboja. V italijanski ekipi bo prav gotovo manjkal olimpijski zrna. govalec v teku na 200 m Ber luti, ki je v slabi formi in noče iti na stezo iz strahu, da ga ne bi izžvižgali. Njegova ol-sotnošt je precej užalostila in še bolj razburila vodstvo lahkoatletske zveze, predvsem ker ix tako Italiji zmanjkalo nekaj točk, kar je lahko usodnega pomena za končni rezultat srečanja Berruti je zaradi utrujenosti jasno povedal tehničnemu Chardel, Duriez. (rez. Bardon). 800 m 1500 m: Jazy, Bernard, Lurot, Leoir, Vervoort, Misplon, Guillermou. 5000 m: Bogey, Vaillant, Sim-monet. 10.000 m: Mimou-n, Addeche, Bogey (ali Vaillant, Simmonet, Lucas). 3000 m ovire: Texereau, Bail-1>. Argeles. 110 m ovire: Roudnitska, Izlet SPD Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 16. oktobra enodnevni družinski izlet v Čedad in na jezero Cavazzo. Program je naslednji: odhod iz Gorice izpred Bratuševe ka. varne ob 7.30, iz Podgore ob 7.45; v Čedadu si bodo ogledali zgodovinske znamenitosti mesta in muzej: nato bodo nadaljevali pot in se ustavili v Tarčentu. Popoldne pa si bodo ogledali jezero Cavazzo. Kosilo si bo moral vsakdo prinesti s seboj. Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš. Cena vožnje za člane 600, za nečlane 700 lir. Cesta zaprta za promet Županstvo nam je sporočilo, da so zaradi nevarnosti zemeljskega plaza v Ul. Colle zaprli cesto za promet med Salito Monteverde in Drevoredom d'Annunzio, dokler nevarnosti ne bodo odstranili. Danes proslavlja v So-vodnjah 80-letnico rojstva Franc Butkov tč, kamnosek v pokoju. Ob tej priliki mu Selijo vaščani še veliko let. Čestitkam našemu zvestemu čitatelju se pridružuje tudi uredništvo. komisarju Oberwegerju, da se ne namerava izpostaviti kritikam, pri tem pa se seveda ne zaveda, da bi s tekmovanjem ničesar ne izgubil, medtem ko bo z odsotnostjo sprožil obilo puščic proti lastni osebi. Ne smemo misliti, da bodo prišli Francozi v Italijo z najboljšo ekipo. Res je, da bodo imeli v svojih vrstah temnopoltega Seyeja, katerega je Berruti že na olimpiadi gladko premagal, zaradi česar bi Italijana morebitna zmaga Francoza ne mogla oškodovati. V francoski lahkoatletski reprezentanci bo nekaj atletov, ki služijo vojaški rok in ki bi že morali odpotovati v Alžir. Vojaško vodstvo pa jim je podaljšalo dopust zato, da bi se bolje pripravili za nastop v Milanu. Bo paradoks, vendar kaze, da bi Francozi v tem trenutku vaje izgubili vojno v Al-ž riji kot pa srečanje z Italijo. Zaradi številnih odstopov je moralo vodstvo italijanske lahkoatletske zveze po predlogu tehničnega komisarja izpopolniti ekipo z novimi tekmovalci. Tako bo tekel na 400 m in v štafeti 4x400 m Brunetti Um-berto, v teku na 1500 m t o Porro nadomestil Baralija, za 110 m - ovirami so poklicali naknadno na skupni trening Tržačana Švaro ter Sara ln Ssrrbonija, Martini pa bo tekel ra 400 m z ovirami. V teku ra 3000 m čez ovire bo Volpi i adomestil Baraldija, v skoku v višino bo nastopil namesto Vellutija, ki se je raje posvetil košarki, Raimondo Tauro, v daljino bo skakal namesto določenega Terenzianija Pacca-gnella, v troskoku bo Italijo predstavljal Bisson, v kopju pa bo poleg italijanskega prvaka Carla Lievoreja nastopil tudi Franco Radman. Ce ne bo posebnih sprememb, bodo Francozi, katere pričakujejo za jutri v Milan, nastopili s sledečimi tekmovalci: 100 m: Delecour, Piquemal, Lagorce (rez. Genevay). 200 in: Seye, Delecour, Gene-vay (rez. Lagorce). 400 m: Seye, Bertozzi, Sadler 400 m ovire: Mysson, Legou-be, Pellier. Višina: Idriss, Fournier, D’I-ribarne (rez. Dugarreau). Daljina: Collardot, Brackhl, Prost. Troskok: William, Battista, P.omarin. Palica: Sillon, Roland Gras, Krogla: Colmard, Godard, Thomas. Disk: Alard, Huson, Perrot. Kopje: Macquet, Syrovatski, Sevestre. Kladivo: Husson, Mellero- wiecz, Jaz. 4x100: Genevay, Lagoree, Pi-cjuemal, Delecour. 4x400: Bertozzi, Sadler, Le-goube, Bardon, Lenoir, Pellier. Zaradi slabega vremena ita-janski lahkoatleti danes niso trenirali ter upajo, da se bodo lahko v dneh pred srečanjem s Francijo vsaj nekoliko razgibali. Dvoboj se bo začel v soboto ob 14.15 s teki na 200 m, 800 m, 5000 m, 400 m z ovirami, 3000 m z ovirami, s skoki v daljino, skoki s palico, z metom diska in kladiva ter s šte-feto 4x100 m. V nedeljo zjutraj se bo tekmovanje nadaljevalo s hojo na 20 km. Popoldne pa bodo na sporedu teki na 100 m, 400 m. 1500 m, 10.000 NA POVABILU KIP*11®* Fritz Denoerlein odpotoval v ZDA NEAPELJ, 6. -odpotoval v New VorK janski plavalec Fritz0^, lein. Plavalec se je parnik »Cristoforo ki ga bo odpeljal v kjer bo posečal teC yjle. vzgoje na univerzi v , Dennerleina je P j-j.jit, Ameriko trener Bob italijanski P1^ katerega je ............... 0 » lec presenetil poseb jj. limpijskih igrah. s ^1 vedelo, bo Dennerlein v Ameriki pod osebni® stvem Kiputha. v um e -■ »let' Mladi neapeljski P1 J*v pij. Vzjavil, da je KiP»J£ čan, da bi on z aItier prehrane činom treninga P jj j( dosegel veliko več in skega same izboljšal jelo korda, temveč bj_se ^r0ye približal najboljše® ^ j( vemu času. Slog ®e . ^ s* še pripomnil ^ennezaradi šeie razvija in prav jde*»B ga ni mogoče _Pre j' možnosti. »Prepričan zaključil italijanski i ski prvak, «da bo ^ ^ kem Troy ali morda ■ tekmovalec prepl^1 metuljčka izpod 210 *■ ^ tj- Fritz Dennerlein s« mese>.; „lavanl“ nil domov maja v času, ko se bodo m, 110 z ovirami ter skoki v _______________ ___ _ višno, ‘roskok, met krogle, met Italiji prve tekme v kopja in štafeta 4x400 m. lin vaterpolu. Balastre. ■■milnim itn umu .............................................. V nedeljo začetek nogometnih tekem v koprski podzveH Pivka in hrpeljski Jadra® nova člana v okrajni lig Prvenstva se bo udeleževalo osem moštev Poročali smo že o spremembah v primorskem nogometnem tekmovanju. Od letos dalie ne bo več enotne lige, marveč bodo moštva tekmovala v goriški in koprski okrajni ligi. Kako bo v goriški ligi, smo že objavili, danes pa še nekaj podrobnosti o tekmovanju v koprski ligi. mit iiiiiiiiaiMimai mili iiiiiiiii >1111111111111111111 Kin« v Gorici CORSO. 16.30: «Pod 10 zastavami#, W. Heflin, C. Lauhton. VERDI. 16.30: «Notcnus», I. Bergman, C. Grant. VITTOHIA. 17.30: ((Prepovedane mladoletnice#, P. Andret, S. Gaumir. CENTRALE. 17.00: «Meč iz Damaska#, D. Hudson, P. Lau-rie, v barvah. MODERNO. 17.00: ((Kraljeva povelja#. —-«»----- TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 21.6 stopinje ob 16. uri; najnižja 11 stopinj ob 6.20, vlage 80 odstotkov. dezurna"’lekarna Danes je čez dan in ponoči odurta ekarna d’Udine, Ul. Rabata št. 18, tel. 21-24. Ustanovitev koprske okrajne lige so narekovali enaki razlogi kakor goriške. Zaradi velikih razdalj so se klubi neprestano borili s finančnimi težavami in marsikatero srečanje se je zaključilo s 3:0 p.f. ker ni bilo denarja za vožnjo. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pa tudi niso ustanavljali novih moštev, kajti tudi če bi ga ustanovili, ne bi zmogli voženj na dolgih relacijah, da ne govorimo o stroških za opremo, igrišča itd. Z ustanovitvijo okrajnih lic se bodo razdalje znatno zmanjšale in se bo dalo finančno »priti skozi*. Koprska okrajna liga bo šte. la osem članov, to je prav toliko kot goriška. V njej bodo stari znanci primorskega prvenstva: Tomos iz Kopra, Sidro iz Pirana, Postojna, Ilirska Bistrica in sežanski Tabor Tem moštvom se bo priključila Izola, ki je morala lani zapustiti slovensko ligo. Z veseljem pa bomo pozdravili vključitev dveh novih e-najstonc Pivke in hrpeljskega Jadrana. Udeležba Pivke je zagotovljena, za Jadran pa m pevsem gotovo, če bo lahko sodeloval, ker imajo težave z igriščem. V primeru, da ne bo moč premostiti tehničnih zaprek, ga bo nadomestil Tomos B. V prvem kolu, ki bo v nedeljo 9. oktobra, se bodo pomerili: V Kopru Tomos in Postojna, v Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica in Tabor, v Izoli Izola in Jadran (Tomos B) in v Pivki Pivka in Sidro. Favoriti so Tomos, Izola, Sidro in Tabor. Prav je, če na kratko pregledamo, kake so možnosti posameznih moštev. Sodeč po pripravah, utegne biti glavni konkurent za prvo mesto Tomos. To moštvo že dva meseca najskrbneje trenira. Sestavljeno je v veliki večini iz mladih, talentiranih in tehnično ter kondicijsko dobro pripravljenih igralcev. Osem prvih članov moštva je pred dvema letoma sestavljajo mladinsko moštvo Kopra, ki je osvojilo drugo mesto v. Slove- niji. Edina pomanjkljivost Tomosovega moštva je pomanjkanje borbenosti in hitra izguba morale. Lani so prav zaradi tega izgubili nekaj srečanj s slabšimi nasprotniki. Se bodo letos otresli te napake? Sicer pa moramo povedati, da je Tomosos napad odlično funkcioniral v zadnjih prijateljskih srečanjih, saj so med drugim natresli Umagu kat enajst zadetkov v mrežo. Na papirju bi sicer morali dati prednost Izoli, saj je dalj časa tekmovala v republiški ligi in ima največ izkušenj. Toda moštvo je zdaj nekoiiko oslabljeno. Med drugim je iz gubilo tudi glavnega realizatorja Kostiča. Toda v kratkem pričakujejo prihod od vojakov nekaterih odličnih igral cev in potem utegne imeti Izola glavno besedo na igri ščih. O letošnjem okrajnem prvaku Taboru vemo prav malo. V prijateljskih tekmah se sicer ni najbolje uveljavil, toda slaba forma je lahko le trenutnega značaja. Druga moštva imajo precej težav z igralci in zelo verjet-n > ne bodo posegla v boj za prvo mesto. To je sicer tvegana napoved, toda za sedaj je peložaj tak. Med tekmovanjem pa se lahko marsikaj spremeni, kar bi ljubitelji no-gometa seveda pozdravili. Saj je ogorčena borba za prvo mesto med tremi ali štirimi moštvi, glavna mikavnost prvenstva. Naj na koncu pozdravimo še sklep koprske nogometne pedzveze, da bodo morala 00-bezno tekmovati mladinska moštva članov okrajne lige. Ta sklep bo brez dvoma pripomogel, da bodo koprski nogometni klubi bolj skrbe.; za nogometni naraščaj, kar bo seveda samo njim v korist. O i tekmovanja v tnUrinsKi ligi pa sta iz razumljiv,h vzrokov za sedaj oproščena oba novoustanovljena kluba Pivka in Jadran. priborila nemški n°®°. bil* * ki ? d|!c fei magali bivšega drz* . s 6’ magali bivšega 0» j() 5 ’ kd ljubljansko °‘ybila l*l°J (27:16). Tekma Jc nimiva ker sta obe ei 7 velikim Polfow®Piert> valno. V ekipi OO sifi najboljši Daneu, 1 segel 24 košev. RIM, 6. — pre zVeZ'} i> lijrnske boksars ._zivac*m bralo za uradna ^ prV> naslov peresne in italijansk^jjjie ^'1 Fsnfonija m srednjel*.usePJ - c / top '“tfl# E.rT_.h^Rina B°*°' bosta morala H sedanjima ,Pr"anajkaSn^je|t ju in Visinžinu odnjega^ 6. februarja diteV ' taviti ^ ja, NOGOMET DUESSELDORF. 6. — Z zmago nad moštvom Karlsruherja v finalni tekmi, si je Borussija bo treba dosti ^ zvezi najkasneje ja 1961. leta, r HOKEJ NA LIZBONA, 6. "nrvCflS(C|) NA, rittrep vanju evropskega ^ juniorje v ho j1.lgala je Nemčija Pre"!sl(a Pa fr»ir sko 4:1, Portllg cpan>ia jdH^ jo 3:0. Srečanje SP c:ja se je končal« dnevP.tfV' Po drugem ,-odita v sp C ut* ao- aae-stse «*****«****£ *»«*** sag-sis-as***** MATEVŽ HACE ------ galska in Nei čledijo Španu8 pel«° z 1, Holandska m točkami. -fr c, ******* KOMISARJEVI ZAPISKI Druga knjiga 54. ki so pili in plesali,# je rekel Efenko in se živčno premikal na stolu. >0 J 0 S 0 W Izvlekel sem pištolo in zavpil: g (Godbeniki nazaj na svoja mesta!* g JOOOOO OOOOOOO (JOO GOOOdOOCJOOOOCjsjOOCj OO OOO O OOOO Na desni strani proge je počil samoten strel. Obstali smo. Naši spremljevalci so prvi prekoračili progo s pripravljenimi bombami in hitrostrelkami. 22 septembra. Sonce je grelo po stezah kozjanskih grebenov, ko smo se vzpenjali in se spet spuščali navzdol. Po samotnih hišah smo srečavali posamezne ranjence, terence, te-renke in kurirje. Vsi so se razveselili našega prihoda. Kozjansko. Reven kraj, izredno dobri, darežljivi in čustveni ljudje. To je osvobojeno ozemlje pod mogočnim Bohorjem, zatočišče mnogih terencev in pogumnih kurirjev. Tu so dekleta vedno vesela in tu vedno doni pivska pesem. Kozjanski odred je imel lepe uspehe v borbah pri Planini, Podčetrtku in Jurkio*tru. Te sovražne postojanke so padle ob zaletu hrabrih borcev, ki Jih je vsestransko podpiralo vse prebivalstvo. Tako prisrčno dobrih in zdravih ljudi nisem zlepa videi na štajerskem! In dokler bom živel in se spominjal raznih ljudi, ki sem Jih erečal v ovojem življenju, vedno se bom rad spominjal revnih Kozjancev. Kako zagrizeno so se borili za svoje življenje Ul ovoj obstoji Dopoidne sva 1 Efenkom obiskala štab štirinajste divizije. Ve« )• bilo nekam nemirno. Pripri-vijali so se na premik oelege ttaba tn nekaterih enot. V majhni sobici nama je obveščevalec kapetan Nace pripovedoval o koncentraciji nemških ■H v Gon »jem In Dolnjem Slemenu. »Predvčerajšnjim smo bili na 81emenu in nismo videli niti enega Netnca ntti vennana, pač pa vesele terence in kurirje, Obveščevalec pa nama je važno razlagal, kako je dobilo divizijsko obveščevalno središče podatke, da je na Slemenu dvajset tisoč Nemcev. Pred velikim zemljevidom je sedel komandant, meril razdalje in srebal slabo črno kavo. «Kaj pravite, ali je res na Slemenu dvajset tisoč nemških hudičev? Našim obveščevalcem ni vsega verjeti, vendar smo se pripravili. šercerjeva brigada je okrog Pohorja, del Tomšičeve je na Kozjanskem. Nekateri previdni operativci pravijo, da se pripravlja velika nemška ofenziva.# Komandant si je zaskrbljeno počehljal lase in naju pozorno pogledal. »Pravijo, naj bi štirinajsto divizijo razdelili po bataljonih, da bi tako ohranili več borcev za končno osvoboditev.# »Ne lomi ga! Na Slemenu ni nemških zbirališč, pač pa je tam zbirališče veselih terencev in terenk, ki radi plešejo in se ljubijo. Cisto navadna bedarija bi pa bila, če hi štirinajsto divizijo razdelili po bataljonih. Zapomni si, da Štirinajsta divizija ne pozna dolenjskih odredovskih navad. Zdai ni več dvainštirideseto leto. Vodstvo štirinajste divizije, ki ima toliko borbenih izkušenj, ne bi nikoli dopustilo, da bi divizijo razdelili. Enote štirinajste divizije so del redne, prekaljene in v borbah utrjene jugoslovanske armade.# Efenko mi je pritrjeval, češ da tovariš ne pozna dobro borcev, štaba in sploh celotnega vodstva štirinajste divizije. Prerekali smo se še precej časa. Nazadnje je komandant le obljubil, da ne bodo razdelili štirinajste divizije na bataljone. Jaz in Efenko sva vztrajala, da ne sme niti ene brigade, niti ene čete razdeliti in razbiti, četudi bi bila na Kozjanskem kakšna hitra ofenziva. Po dolgem prerekanju smo pili slabo črno kavo, ki jo je prinesla kuharica Marjanca. Potem smo se pogovarjali bolj mirno. Pod večer smo imeli nekaj sestankov, na katerih sem razložil članom številnih odsekov štirinajste divizije vojaški in politični položaj na Slovenskem, posebno na Savinjskem in Dolenjskem. V raznih oddelkih in odsekih štirinajste divizije sem videl precej novih obrazov. Divizija se je izpopolnjevala s potrebnimi in nepotrebnimi odseki in ni prav nič hotela zaostajati za operativno cono. Tudi to je bilo treba razumeti. Zvečer sva šla z Efenkom na Planino, zelo prijazen kraj sredi osvobojenega Kozjanskega. V veliki dvorani so se zbrali terenci, terenke, kurirji, obveščevalci in razni komandirji in komisarji. Pili so, peli in plesali. Najbolj vesele so bile ženske, ki so prišle na Planino od daleč. Objemale in poljubljale so naše funkcionarje kar pri mizah. »Ha, ha, to so žrebičke,# mi je šepnil na uho obveščevalec Bojan, ki je sedel v kotu in vse to opazoval Nameravali so plesati m se veseliti celo noč. Z Efenkom sva jim preprečila to veselje. Rekla sva jim, da bo dovolj do polnoči. Obveščevalci Kozjanskega odreda so poslali osem deklet s skupino novincev na Dolenjsko. Bile so preveč vročekrvne. Na Dolenjskem da ni hrane in da se bodo tam že unesle, so mi razlagali; bile so novinke. Intendant Kozjanskega odreda Janez mi je povedal, da bo gnal s spremstvom 500 govedi v Bohor, če se bo začela nemška ofenziva. Pozna vsa pota, pašnike in studence. Govoril je prepričevalno, kakor da bi bil vodja kake velike armade. so se pričeli umikati. Stisnili so rumene trobe2avP^ in hiteli proti gozdu. Izvlekel sem pištolo in »Godbeniki nazaj na svoja mesta!# Moja kurirja sta tudi potegnila pištole. Go^?6!pišo *0jl ^ nili in se vračali. Pirc jih je vse zbral pred ne -„ie. Si0ja> S rožami na oknih. Granate so padale vedno %oS}? \t pred godbenike in jim ukazal, da morajo igrati- bo i treba iti s Planine, da jim bom že ukazal; kaor P^jpifV svoje mesto prej, bo kaznovan. In res! Godba^ ^ p”, fi«. potem dolgo igrala valčke in koračnice. Ljudje ^ Odhajal sem na položaj, kjer so se naši b*** gijijL godbe so se slišali prav na položaj. Nemci r\'recej^0 fj: naprej. Ko sem se vračal na Planino, je sta)* J3 J« cj-žica ljudi okrog godbe in jo poslušala. Tudi ,Jab0j-cev- jjj ------------------------------------ .^poioženje piso jne. > godbeniki so postali bolj hrabri. Igral: so ih :5 plO«, šal. Godba je dobro vplivala na razp (Uri, -'u ... g 0I nili za granate. Proti večeru smo se umaknh* jpie je bilo treba tolažiti in hrabriti mehke '-iuu,Jsedo-dant Janez, vodnik živinske kolone, glavno De vt 25. septembra. Z Efenkom sva imela sestanek v Kozjanskem odredu. Bilo je precej dela: mobilizacija novincev, spremljanje novincev čez Savo, pomoč odborom NOOF, gospodarske komisije, organizacija bolnišnic, ranjenci, borbe na progah, zasede, formacija novih enot. Kozjanski odred je imel redne dnevne zveze z okrožnimi terenci. Z Efenkom sva kmalu spoznala vse probleme Kozjanskega odreda. Najtežje je bilo spremljanje novincev čez Savo. Nemci so vedno v močnih zasedah prežali nanje. 29. septembra. Bataljon Tomšičeve in del ” ' ” ................................................... V neki kotanji sem jiobil Savinca,_ *cU.l,^‘prereit!'jir'e|)v(|T 29. septembra. Bataljon Tomšičeve In ael *i0, v- f reda sta odbila Nemce. Vse je bilo nekam ves v0je| je jr ia zl n io »r anntnVi nroim/t rjon o \r \T CO \r O i P iSb®' • l»d . - 0 'zli je, da je v enotah preveč žensk. Vsaka je is^7,a,®niK8', m V neki kotanii sem dobil Savinca. kultu ^rPreiš^el[,,« mišljeno gledal za letali. Potem sva se dve ur! 10 dališču. (Šavinc)-Milan Venišnik je rekel, da ^ gledališča po raznih. P£* t« loben partizan-izobraz ' fflj vojski čudovito urejena ske dežele. Menda ni noben pariis#ii-»””--wi , mišljeval o gledališčih in njihovi vlogi po voj ri t», w s« "V f Pogovarjal ognju prebral sem se tudi z novinci. Zvečer s« U \ f Pugljeve novele, ki sem Ji*1 h,^ J v hli7.n,i<*m smrekovem m y proti jutru, ko je v bližnjem smrekovem Sa 27. septembra. Dan je bil sončen. Po nekaj sestankih v štabu odreda so mi sporočili, da se bliža od južne strani močan nemški vojaški oddelek. Z Efenkom sva odšla na Planino. Nekateri funkcionarji so bili precej zbegani. Godba na pihala je pravkar imela koncert, ko so padle prve granate. Godbeniki zbor, sem zaspal. pjio '"jti1 V Kozjanskem odredu in med terenci J® rCi i2 starih borcev. Odrede bomo morali okrepiti z « ste r