LOJZE ZUPANC: Dnevnik učitelja Čičigoja. »Nekateri učite'1'ji1 imajo lko» maj par ur službe na dan. iPridni učiltelji so redike izjeme.« (Steblovniik). Odkar Ise je bil uičite'1'j Čičigoj oženil je b?l iprenehal pteaiti dneyinifc. Takrat se miu je ta posel ma'homa zagabil in kar čez inoč za'zdel — sentimentalen . .. Pa je v iposlkdlnjih tedniih čital nekje, da bo treba polagatt račume za svoje delovanje. »O, to bi ne bilo1 zdravo, da bi ,me našl:i ne^ pripraVijenega,« s1? je mifelil in že siklenil, da si bo vse in za vsak dan isproti beležil' v dnevnik. Moj Bog, vesten je bil zares saj je v encm tcdnu popisaf defoel zvezek ki ,bi lahko zadosltoval za štinTetne študentovske avanture. »Na ^preglej, da boš tudt ti Itako1 delal!« mi je oni dan bahavc pomolil popiisami dnev^ nik pod nos. »To pa to,« ,sem isi mis'?il in se po^gloibil v zaniinivo čtivo. « Danes je čctrtok, sv. Konrada god, Gospodcvo leto 1931. Zjmtraj vstanem se dngetajoč od nrra'za hitro olbilečem iin pogledam sikozi okno: zunaj je v debelih kosmičih .snežilo. Ko se žcna prebudi, Isi zmenca oči in zakriči: »Joj, kak^ §en pa si1?« Se usltrašim jaz: »Joj kaj pa je?« Pravi ona: »Hlače si1 narobe povlekel nase!« Zapazim, da je podthiibtišče hlač na mojem trebuhu, hitim popraviti zmoto i,n mrmram: »Joj, to je siabo zinamenje . . .« Potem igrem zakurM peč, kajti ni šala 'v takile zi»mi, če je zid sta'novanja delbel 95 om. Mortio in doijgo piham v vlažna driva; posreči se mi, da se vinamej©'. ,Ves isofeen od napihovamja in izgublljene sape hiltim v kfuhi^ njo po čadast pisker, ga napolhiim s ,s'negoim i'n si kuham čaja. Ko isi mislim: »Zdajle moj tjables že vre,« hitim zopet pred peč. Zagrabim za pisker — takrat zabrni v podružnici Zdravamanila. se hočem prckrižati i,n .si po^ parfm roko'. Kmalu bi1 zaklel. .. Se^ pokreipčam s toplo limonada in od^ prcm šolske dVeri: ,s Stlrahovitim bučanjcm sc vsiujejo otroci po 'lesenih sfopnicah v razred. Ves zbegan in presltirašen se podvizam ma!'o pred osmo ura navizgor. ise Ibojim 82 otrok ter ,se potihoma jezi'm na koleigico, ki se jc žc prcd dvema mesecema poročila in podala oistavko na isllužbo. Potem sem moral sam ipričeti z dvema razredoma. Sami veste, da ni šala sitopiti v razred, !k!jer sedi po sedem otrok v eni kilopi fn ise drug drugega šči'pljejo za pro&tor... < Seveda. potem priiane učenlje; zato pa smo v šoJi! Pripovedujejo otroci, govorim jaz, vi asih zakričim, da ise mi skoro prepara trebuh pa še ne morem prevpiti šiuma v učil* nici1. Da, da; tako se eksperiimenitira z 82 učenci... Ob pol trinaj.sitih rečemo »amen« in zapustimo tesno učillnico. Pridem domov, rnf žcna ipostavi na mizo obed in vošči': »Dober t.ek!« Hočem reči »boglonaj«, pa se mi bo= seda zatakne v grfu. Mi pravi žena: »Preveč se pehaš isaj ,še besede ne spraviš fz .sebe!« »Prav imaš, popotaoma me bo zfeik), če 'ne bo kmalu pomoči!« si mi'sili.m jaz in .pričnern^ jesti, Ko pocbedujem .krožnik mlečne= Ca riža. sežem po zobotrebec in z .njim rav= nam tako, kakor se spodobi gosipodu, ko je poobedo'val. Potem si zapalim »Zeto« in pričinem čilatr tri dni star ča>sopis. Čitam sitare novfce in ,se Itolažim: »Tako je ,pač, če nosi po«tm> se! le dvakrfft v ted/nu poš^to.« ;In še pomislim, kako> mora biti Ljubljančanom prrjetno pri duši. ko jim ,pismonoša dvakrat dnetvino po^ trka na vrata fn čitajo še mokre časopise ... Nckdo močno potrka na vrata. Pravim: »Izvoliite naprej!« iim že stoji pred menoj objokana ženska: »Gaspod, naj mi pomagajo. Naša prasica bo poginiTa. Debelače sem ji položila, da bi jo hitro zredila pa inK 'več noče žreti in vamp se ji napertja . . .« In še ihti: »Nazaren&ki, vse isem že po« magala, kar ,sem ^znala pa kar leži na trebuhu in konec jemlje ...« Baram jaz: »Kako si1 po.magala Urša?« Odgovorf Urša: »Jejinnasta, s korcnjem, ki ,sem ,ga v maslo pomakala, sem jo 'kjlistiralai, pa nič ne zaleže.« Hitim v omaro ipo grenko soil! in ricinovo olje in ,za pet min'ut že bboje sipljem isvfnji v rilec. Se svinja Otrese in mi vnne ricinovo olje na Mace. Prestrašen odslkočim, sem ža= loslten zaradi hlač in vesel, da me jprašrč ml izvoiHl kar za nogo zagrabiti kajiti pravijo, da svki.ja z zobmi lahko zagrabi, ie iz;pu«tftf da ne zna in .ne more1. Ko je svinjo zavilo in pogmaib, sem jo tudi. jaz zavil doimov. Ura je petnajst. Zena se našobi, ko ji pokažem mastne hlače. Gkda hlače in pri;čne jokati: »Kakšen si ipoisital... vse za druige, vse za druge ,bi napravi;!, meni pa niti drv ne Tiasekaš. Zenine solze me ganej'o in dem: »Ne jokaj žena!« in že sekam drva. Ko me je drvaflnišlka gim< hastika utrudiTa, se vrnem v sobo. Me po2dravi- žena: »Vsaj vode mi prinesi! Nič se ti ne ismilim, Iko moram sama mositi poine škafe .. .« Vzamem škaf, skočim k vodnjaku in že vllečem fežko vedro vode fz njega. Spodrsme mi, in za Ias manjika, da Tie stpmogCavim :z vedrom vred v vodnjak. »Hvala Bogu « |pra= vim, »da sem jaz ta. ki -v!lečem vedro iz globckega vodnjaka; ženo bi prav igotovo ipo= tegnilo vedro za iseboj...« iPotem se vsedem in hočem nadaljevati s čitanjem. Narahlb (boječe potrka nekdo na vrata. Vsitanem in ipomolim glavo vumj. »Oča naš, kir jesi na nebesijen...« me pozdravi berač. Dam imu dinar in si mislim: »Ubo'g revež.« Skozi zapnto okno gledam za nji.m: obstane pred dvenmi, oigleduje novec, ga fipljc iin težka potem ipa — plljune. ter se podviza dalje. Gledam za njim fn isi mislim: »Ze vem, zakaj je ,pljxiinil'...« in mi je žal, da imu nisme dal dva dinarja. O, potem ino* i'oče ne bi. pljiimil... Po.tcm so prišli kar trijc iz sosedn.je vasi'. Pravijo: »Grdo1 in nagmusno. vreme.« Pravim jaz: »Da naginoisno!« Potem dva kašljata in se s kazalcem izprehajaita za ušesom tretji pa mi pomoiM. nabirafao polb pbd mos: »Go= spo.d učitclj. gasilno društvo bi radi lustanovili...« Se nakremžim: »Lepo, lepo. zeloi ple^ menita zamisel!« in sežem 'v žep ipo »kovača« . . . Ura je sedemnajM:. Polagoma se mrači. SedLm ipred kopioo zvezlkov in popravijam šoHske spisne naloge. Odložim prrvi poipravl/jenf zvezek, že prideta dve ženski: »Jejihaneh goispod, vsega gada veste, nuj = te še nam Tiapisati onega .. .« »Kaj !bo?« viprašam in ju posadim za mizo. »Nalboze strašno je težko. če ni denarja...« Rečem jaz: »M — hm!« Se odkašlja že'nišl5e: »Neži sem ilozo pro^ dala. Na isodiniji so pa rektli, naj kar samf napiševa, onega. pogodbo. Jejhaneh stara sem pa in.ič ne vidim ...« iPravim: »To je venidar malenkccst!« in napišem pogodbo.. Zernski odideta. »Gosipodl molila bo™ za vas,« pravi' še med vratmi tisita, ki je prodala gozd. Zdravomarijo zvoni. Po ibajtah sc prižis gajo luči, po Svinjakiih cvilijo prasci Popravljam, popralv)'|jam . . . Moj Bog, kako počasi se tanjša kopica zvezkov. »Nocoj ne bom skonča! s temi popravki'!« si mislim. Nisem še domisiHI, !ko priteče Fajtova: »Gospod, čc imajo kaj žavbe v šoliski lekarni lepo ji'h prosim, naj me obvežejo.« Jo obvezujem in ,si mfelim: »Posteno ,te je ikresinil tvoj Majk ...« Pridem vz veže v kuhinjo. in si umivam krvave roke. Vse trepeče v meni, O'b spomin'u na zevajočo rano. »Križani Jezusi, Baj si bled ko zid,« javka moja žena in br.ska po (kuhinjski krederuci. Išče in javka: »Joj, joj, kje so venidar Hoff» manove kapljice?« Se pomirim malce in ležem v ipoisitellf. Zeio sem utrujen. Mižim i'n se itrudim, da bi zasipaJ. Nen,adoma ne^kdo udari' ;po oknu m kriči: ! »Gospod, gospod učitelj, brž vstanite!« Skočinn k oknu: »Kaj pa je, za božjo voJjo?« »Lepo jih prosim, naj gredo k inam, ]lepo jih priosim . ..« drhti iz Sitare zenice. »Kaj se je zgodilo Ša/tarjeva mama?« po= rzvedujem. »Oh, gospod, naša Jela je prišla zdajle domov iz Zagreba. Pa otroka je prinesla s scboij. Jezus pomagaj. moj stari jo bo ubil. .. Lepo jih. prosim, naj ga gredo pomirit...« Prisiluihnem: na kondu vasi jc v nizki, polrazpali kajbi rjovet AngeKn oče: »Oooo, preklet1 panlkrt!« Mogoče je za ta dan še kaj beležil dinev« nik. Moigoče? Res ne ¦vem, saj misem obrnil nove strani. Dnevniik sem vrnil tovarišu Čičigoju in se sočutno zagledal v njegov upal obraz: »Prijatelj, nikar Itako! Preveč subtilen je tvoj dnevnik. Saj ga gospodje, ki so nam pol ugleda odvzeli, ne bod'o razumeli...«