Pavtalail Iranko w državi SHS. 111. Stev. V Ljubljani, v soboto 15. mala 1920. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. Izhaja razen pondeijka In dneva po prazniku vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica žt. 6/L, UčiteljBka tiskarna. Dopiee frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obci. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 65 mm po K 1‘20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti progtor K 1*60. Pri večjem naročilu popust CliasSEo lugeslov. sociialrio ■ demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po pošti ali t dostavljanjem na dom za celo leto K 180, sa pol leta K 90, za četrt leta K 45, za mefiec K 15, Za Nemčijo celo leto K 210, za ostalo tujino in Ameriko K 240. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Zopet agrarna reforma! Pogodba za eksploatacijo Auerspergovih gozdov ie bila te dni podpisana. Tudi tukaišnie poverjeništvo za agrarno reformo ie dalo na to famozno pogodbo že svoi pečat. Pogodbo so podpisali: za »Pano nijo« lastnik »Panonije« K a j t e ž in ravnatelj M1 a d e k. — Za »Savo«, sta podpisala Hieng in R e š i č. — Za »Gospodarsko zvezo« pa tajnik SLS duhovnik dr. K u 1 a v e c. — Pogodba ie sklenjena na P e t n a i s t 1 e t. in sicer tako. da se sme sekati letnp 120.000 m’ lesa, in sicer ielovi-ne in bukovine. Jelovino so plačali Po 240 K. bukovino pa po 130 K. Današnja cena ielovini ie 600 K, bukovini pa 400 K. Ce računamo razliko med pogodbeno in današnjo ceno. dobimo, da bo družba zaslužila letno 36 milijonov kron. Nailepše ie pa tole: od kontingen ta letnih 120.000 m" mora dobiti; Kajfež 50%, Javornik od »Save« 20%, ostalih 30% pa »Gospodarska zveza«. Zdai se lahko zračuna, za koliko se Je prodala »Gospodarska zveza«. Kmetic In delavci! Tako rešujejo klerikalci aerarno reformo! Današnji »Slovenec« niše: »Naša stranka se bo vsega obsega teh velikih socilalnih in gospodarskih problemov z vso resnostio lotila.« V tei pogodbi vidimo, kako se re • šuieio ti socijalni in gospodarski problemi in kako se »ustvarja mogočno orožie za naše reformatorčno delo* »Večerni List« molči, Janez Ka lan molči. Gospodle: tukaj se pokažite! Proti verižništvu z našimi gozdi. Interpelacija nar. poslanika Mefhloria Č obala in tovarišev na gospoda ministra ?a šume in rude. gospoda ministra za aerarno reformo In gospoda ministra za finance. mogočuie na eni strani izvedbo agrarne reforme nad šiimami kneza Auersperga, na drugi strani pa obo- gatuie le posamezne lesne bogataše in pa kneza Auersperga, ne prinaša pa državi in javnemu gospodarstvu niti najmanjšega haska. Vprašamo zato gospoda ministra za agrarno reformo, gospoda ministra za šume in rude ter gospoda ministra za finance, ali iim ie: 1. znano, da se le ta pogodba dne 3. maja 1920 v Ljubljani skle nila; 2. od kod si ie deželna vlada za Sloveniio vzela pravico, da le posredovala pri sklenitvi te državi in Javnim interesom nasprotujoče pogodbe? 3. kaj nameravajo učinlti, da preprečilo izvedbo navedene pogodbe? V Belgradu, dne 5. maja 1920- Eden najhulših protivnikov neslovanskega pokreta za časa Avstrije le bil knez Karel Auersperg, lastnih velikanskih fideikomismh gozdov v Slovenili, ki reprezentiraio odlično eno tretjino šumskega bogastva slovenske pokrajine. Po naredbi spa* dajo vsi ti gozdovi pod agrarno reformo. Dne 3. maja 1.1. pa ie knez Karel Auersperg sklenil z lesnima družba' ma »Sava« in »Panonija«.ki sta v rokah nekoliko lesnih bogatašev eks-ploatacijsko pogodbo za les v svojih gozdovih za dobo 15 let v svrho izvoza tega lesa v Italijo. Ta dogovor se je izvršil pod patronanco deželne vlade v Sloveniji ob pritegnitvi gospodarskih organizacij Slovenske Ljudske Stranke, iz zastopnikov katere stranke deželna vlada tudi obstoji. Ta eksploataciiska pogodba nasprotuje javnim interesom, ker one- Židovsko vprašanje v Jugoslaviji. (Hermann Ko ie pred kratkim komite židovskih delegacij na mirovni konferenci predložil protest proti obsežnemu izgonu židov iz jugoslovanske države. se je moglo zbuditi mnenje, da zČx nekrvavi pogrom in le vsa-pežllivn^tpozna Jugoslovansko potr-presenetilo. Ali Židov nikakor ni1 °J11 Dr,t°??a 06 odgovarja de;- Wendel.) stvom, ker le šlo pri tem le za od redbo ministrstva notranjih zadev, ki je podelilo večjim mestom pravico, da izženo vsled velike stanovanjske bede vse podanike dosedai sovražnih držav. Predvsem Zagreb se ie te odredbe poslužil in je ukazal 1587 tim madžarskim. 776-tim nemško-avstrijskim in 47-tim nemškim podanikom. da zapuste mesto. Ta ukaz Je hudo zadel posebno one. ki so že desetletja z vsem svoiim bivali v hr-vatskem glavnem mestu, vendar pa ni bilo dosedaj treba niti dv em tretjinam zapustiti mesta, čeprav le večina teh židov. Vse to torej še ne dokazuie sovraštva do Židov, temveč ie dokument napačne socilalne politike. Kljub temu pa so morda mnogi videli v tem rešitev židovs ega vprašanja v Jugoslaviji, v kohKor to sploh obstoja. Približno ccnjeno, prebiva na državnem teritoriju države Srbov. Hrvatov in Slovencev okroglo 100.000 židov: od celotcup-nega prebivalstva 13- do 14-ih milijonov torej 0.7 do 0.8 r.a sto. Toda ne samo njih število, temveč tuui njih roiaštvo. zgodovina in uloga le v posameznih pokrajinah različna. Ko le Isabela Katoliška izgnala iz Španiie Žide. so se mnogi teh židov naselili na Levanti, pa tudi v Srbi}i in Bosni pod zaščito turškega polu meseca. Za časa osvoboiilnih bolev začetkom 19. stoletja so Židje mnogo pomagali s tem. da so dobavljali volni materilal ln živila Iz Avstrije in često le knez Miloš v naslednjih desetletjih z uspehom apeliral na pa-triiolizem bogatih židovskih rodbin. Po pravicah in dolžnostih se srbski židje niso razlikovali od drugega prebivalstva, ker so Srbi, ki so jih takrat še vedno prezirali kot zaničevane rajo turški mogotci, ignorirali liudi diuge vere in bistva. Ali Iz politično gospodarskih vzrokov, t. i da zadobi v grško katoliškem trgovskem svetu zaslombe, je po nastopu druge dinastiie leta 1842. Aleksander KarasrJorgJevič omeiil židovsko nastanitveno in lastninsko pravo na Belgrad, in ravno ista trgovska zavist Je leta 1861. prisilila vinivše se Obrenoviče. da so to odredbo pustili še nadalje v veljavi. Politična prava so Židom ostala: lahko so volili in bili tudi voljeni: med tismimi belgralskimi poslanci velike skupščine je bil tudi en Žid. Ker ie berlinski kongres leta 1878. ukazal kneževini Srbiji, da prizna državliansko enakopravnost vsem veroizpovedanjem. so postali odslej Židje, ki so biJi prav redko naseljeni in ki jih ie bilo po statistiki iz leta 1910. vsega skupaj 5997 (v Belgradu samem 4192) ne samo na papiriu. temveč tudi dejansko Srbi med Srbi. Služili so državi kot uradniki in častniki in leta 1912. te hil belgi aiski trgovec Mozes Abraham ki Je kot voiak 7. pešpolka v odločilnem trenotku bitke pri Kuma-novu zadržal z zastavo v roki bežeče tovariše, da so zopet napadli, mnogo slavilen: ne morda čeprav ali ker le bil žid, temveč le. ker se le Iz- kazal hrabrega srbskega voinJka-boievnika. Med tem ko Je med Slovenci naseljenih komaj kakih 1000 židov. jih ie. kakor navaja statistika iz i. 1910., na Hrvatskem in v Slavoniji 21.231. ki so se po večini priselili tja iz Avstrije in Madžarske in se še danes poslužuieio nemščine in madžarščine kot občevalnega in trgovskega ie-zika: mesto Osijek ima vsled izrazito številnega židovskega živila bistveno nemški značaj, pa tudi Zagreb, ki le štel pred vojno 5000 židovskega prebivalstva, se ne zdi kot izključno hrvatsko mesto. Že ker so bili ti židle vsled svojih trgovskih zvez precej nagnjeni k Dunaiu in Bu dimpešti. so se v splošnem v zelo neznatni meri udejstvovali v notranjem boju za nacilonalno osvobole-nle Hivatstva, čeprav njihovo razmerje do Hrvatov nikakor ne odgovarja onemu med nemškimi židi !n Poljaki na Poznanskem. Deloma so se asimilirali že pred volno: dr. Josip Frank, ki le svoi čas igral v političnem žlvlJenlu na Hrvatskem veliko ulogo. le rodom židovskega po kolenia in v novejšem času se Je pričelo tudi izpreminfanje žkk>vsko-nemških imen v »lugoslovenska«. Sonnescheini se izpreminiaio v »Sun-čič-e«. Herzensteini, Freudensteint, Wettersteini v »Kameniče« in mnogo smeha ie povzročilo, ko se ie gospod Hochsinger prelevil v gospoda Sopraniča. Ker pa so se v napolfevdalni državi. kakršna ie habsburška Hrvat-ska vedno bila — židje svohodno kretaii na polju trgovine kot edinem torišču svojega udejstvovanja, ni bt-lo elementom, ki so sl od sicer nc ostre židovske mržnle mnogokgj. obetali, težko, naprtiti na židovske rame vso krivdo za bedo dežele, varilen le z živili in oderuštvo, čeprav so v Jugoslaviji tudi mnogi drugi krogi močno nagnjeni k gnilemu le-nuharstvu. Stranka, ki ie urezana po dunajskih krščanskih socilalcih, Hr-vatska pučka stranka, le v zadnlih Časih popolnoma po avstrijskem In nemškem vzorcu pričela z antisemitskim bojem. Časopisje te stranke. ki, po sebi slabo in malopo-membno, naslanjajoč se na enako ukroieno »Slovensko ljudsko stran- ko«, dobiva novih moči. ie iznašlo besedo »Judoslavila« in primerja »o1 blagostanla. komodnosti. Juksusa !ii šampanica pijano Judoslavijo« z lačno. ubožno in izkoriščano Jučosla-viio. patetično obtožuje židovske krvosese pred narodom in svari pred' usodo Madžarske, ki le po njegovem nazšraniu propadla vsled židovskega vpliva — Judapest! Za ostrejše pobarvano antisemit-stvo pa ie v Jugoslavili sicer le ma!« pogoJev. predvsem pa v Srbiii, ker ni zanl pravih tal. kakor bi bilo to n. pr. v slučaju razvitejšega verskega in plemenskega nasprotja; ko ie bilo. pred par meseci v Belgradu posvečeno poslopje »izraelitskega nacionalnega društva« ob uradm navzočnosti zastopnikov ministrstva prosvete, le časopisje v blagohotnih Člankih izrecno svarilo pred antisemitsko gonjo, ki se io nai bi ne začelo. Ali ustanovitev jugoslovanske države. In čeprav so Srbi. Hrvati in Slovenci en narod, ie našla širše mase za narodno edmstvo popolnoma nepripravljene. V belgralski »Politiki« Je Sele pred kratkim Qpozoril priznani zgodovinar Stanoie Stanojevič na dejstvo, ki ie za življenje in razvoi vsega tako zelo nevarno, »da namreč mnogi naših sodržavljanov v, osvobojenih pokrajinah te naše skutine dtžave ne HubHo in nasproti njej ne pokažejo prav nobenega nagne-n|a in ne izkažejo nobenega Čuta dolžnosti«, s čemur pa še 'nikakor nt rečeno, da bi tem manjkala vsaka globlja državna zavest. K tem krogom. ki nove države kratkomalo ne zanikalo, ki pa io tudi ne priznajo s odločnostjo. temveč odgovarjajo, na to le s skomigom ramen, pripadajo v. veliki večini — vsled svole bale po-tentnelše nemške vzgoje je, kakor, nalašč, čudovito sladak, kadar mora človek iz postelje, m dočlm se ji Je pojavljal pred očmf sedaj ogromen vrt na gori, sedaj Guščinova hiša. Jo Je ves čas vznemirjala misel, da mora to minuto vstati in hiteti v cerkev- Ko se w dvignila, je bilo Že popolnoma svetlo in ura ie bila pol desetih. Čez noč Je zapadlo mnogo snt>ga, drevie ie nosilo bel plašč in vzracle ie bil* neuavado Jasno, prozorno In mHo. da se j« Ani Akimovni, ko je pogledala skozi ok o za hotelo globoko, globčko zasopsti. Ko se uim vala. Ji ie hipoma, kakor odmev iz av k detlnstva, vzdrhtelo srce v ladosti, da piaznu-tpmn danes Božič: v duši se ie počutila lahko, fedMo. kakor da W Io bila tudi *o. nala v belem snegu. Vstopila ie Maša; naliŠ-pana in krepko pretisnjena ter ji voščila veselo praznike-, nato je Ano Akimovno dclgo časa česala in' oblačila. Vonj in božanje nove. čudo; vito krasne obleke, nje rahli šelest in sveži duli so prijetno vplivali i:a Ano Akimovno. (Dalje prih.) so dobili parolo, naj ostanejo kar doma. V »Katoliški tiskarni« na so morali vsi uredniki in črni gospodje me-niati perilo. Strah je vrag in tedaj sta dr. Brejc in Remec stopila pr$j vojaškega komandnataintnilo prosila za pomoč. Izrecno sta rekla, da bi ne želela, da slovenski voiaki stražilo »Katoliško tiskarno«, češ, onadva se samo na Srbe zaneseta. In tako le prišlo, da so stražili Srbi »Slovenca« in »Večerni List« žegnane posode To pot sicer niso pripravili, da dobe »Srbi grob ob vrbi«, kakor le svojčas nel »Domoljub«, niso Jim rekli, da so krivoverci, zatiralci in morilci, pač pa so Jim ponniali vina. Srbi pa so nonosno odklonili. Zares božja roka skrbi, da se krivica osveti. Še pred dvema mesecema le bil »Večerni List« pravzaprav bodteeviško glasilo. Tedaj so zaprli v Krškem nekega Marinčka, ki Je ljudstvo nahujskal, nai ue gre k vojakom in naj ne plačuje davka. In ta mož, ki je na ves srlas kričal, da le SHS republikanska stranka, le dosegel, da te ljudstvo davčne organe si!oma zapodilo iz Cerkelj. Takrat je vsa SLS od Korošca dol do poslednjega mežnarja Sodrugi l Prvi maj smo praznovali z intenzivnim delom. Nadaljevati hočemo delo pričeto v »tednu dela« ter koncentrirati vse svoje sile v%orbi proti zlu in krizi, ki izhaja iz pomanjkanja produkcije. Zato apeliramo na vse državljane, ki so zmožni dela, da za vzamejo svoja mesta v tel borbi. Med »tednom dela« moramo zbrati vse svoje sile, da temprej dosežemo svojo zmago. Mobilizirati moramo vse obstoječe organizacije, vse zveze profesijonistov in vse ko-mitele dela. Komisija bo delala na to. da udejstvi popolnoma odlok obll-gatoričnega dela. Razbiti moramo ODSTOP ITALIJANSKE VLADE LDU Rim, 12. maja. Ministrski predsednik Nitti Je doživel v zbornici K raz na ta način, da Je njegov pred-( o interpelaciji, id zahteva naj se o poštnih in brzojavnih nameščencih ne debatira, propadel s 193 proti 112 glasovottt. Predlog tocOaRstov Do-natija in MicheUte, fcl se tiče gibanja poštnih in brzojavnih uslužbencev, na) bi se o tem debatiralo, je bil sprelet z glasovi ljudske stranke. Nltti Je tab te val odklonitev In zaupnica JADRANSKI PROBLEM IN SE- STANEK V PALLANZL LDU. Trst, 12. »Piccolo« poroča iz Zadra: Zupan dr. ZHiotto Je poročal o svojem delovanju v San Remn in navedel dve važni Nlttijevi izjavi: Nit ti priznava čistost dalmatinskega itaiijanstva. Njegov namen ni, poslužiti se pravic, ki izvirajo iz londonskega pakta, ako bi pa bil v to prisiljen, potem bi dovolil Dalma-cili mednarodno avtonomijo. Danes je prišla v Zader vest. da sta Pa£l£ In Trumbič dospela v Pallanzo. KOROŠKI PLEBISCIT. LDU Dunaj, 12. maja. Po poročilu ..Mittagszeitung" so se peljali danes član ameriške komisije Dubois, ameriški trgovinski ataše bi zastopnik lista „Associaten Press4* z avtomobilom v št. Vid, da se Informirajo v koroškem glasovalnem okrožju o tar mošnjih razmerah. Iz Koroškega odpotujejo v Ljubljano In Zagreb. NOVA VLADA IN NOVI PARLAMENT ČEHOSLOVAŠKE IN VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE. LDU Praga, „LkJove Noviny“ z dne 10. maja poročajo, da bo sestavljena nova vlada v čehoslovaški republiki še pred binkoštnimi prazniki. Parlament se sestane v sredo, dne 25. maja. — V soboto dne 8. maja Je nadaljeval ministrski predsednik Tušar posvetovanje s češkimi strankami. Istotako je sprejel zastopnike nemških stran. Posvetovanja z nemškimi strankami so samo informativnega značaja. — V pondeljek. dne 10. maja Je sprejel Tušar zastopnika čehoslovaške ljudske stranke dr. Srameka. Dn«M*i W!a pen ija neobvezna, v^uvc^im pogajanja so se pričela v torek dne 11. maja in bodo trajala ves teden. — Člani češke stranke obrtnikov so proglasili svoj vstop v klub republikanske agrarne stranke. — Nemci iz spoštovanja do Masaryka ne bodo postavili ob priliki volitev predsednika republike nobenega protikandidata nego bodo oddali prazne listke. Nemške stranke v čehoslovaški republiki bodo nastopile v pariamentu in v senatu v enotnem bloku. Tozadevna pogajanja z nemškimi sccija.isti stoje neposredno pred zaključitvijo. Narodno- vlkala o nasilju. Danes je podoba druga: SLS stranka je napolnila ječe s slovenskimi delavci in 13 mrtvih leži na vesti onih gospodov, ki so vselei upili, da nas hočejo Srbi »po-macedoniti« hi »balkanizirati«. Če so hoteli več reda. Zato pa sta se Brejc In Remec, čim le v potokih tekla kri, zbala za življenje: in prišla te v naglem maršu pred vladno palačo kompaniia Srbov, da straži življenje dveh farizelcev. Po vsej deželi je na tisoče prič, kako duhovščina hujska proti bratom Srbom, vsem so Srbi dali plemenit odgovor: rešili so življenje in premoženje katoliških svojih zakletih sovražnikov«. Tudi dnevnik »Naprej« je priobčil notico, ki je imela sicer isto vsebino, pa milejšo In dostojnejšo obliko, a vendar Je bila zaplenjena ta notica takoj. VpiaSamo gospoda ministra no-traniih poslov: 1. Kako utemeljuje tako konfiska-cHsko prakso? 2. AH le volian naročiti ljubljanski cenzuri, da ne postopa pristransko z delavskim časopsjem? V Beigradu, dne 4. maja 1920. vse 8iamoten]e buržoazHc nad obli gatorlčnim delom, boriti neizprosen boi proti vsem zavratnim buržoazij-skim navadam, njihovi lenobi, njihovi omejenosti. Dvjgniti moramo produkcijo ! Delavstvo samo nai sponta no zahteva podaljšanje deiovneoa dne. Vsi delavci — predstraža sovjetske Rusije — morajo dati skupen vzgled duha požrtvovalnosti. Vse sile naše dežele morajo biti posvečene transportu, nabavi kuriave. razdelit vi najvažnejšega materilala. živeža itd. Naprei. v bol proti neredu, na delo za splošen red in blagor 1 —• Podpis: Vseruska komisija za fronto dela. C. demokratska stranka Je včeraj na skupščini v Brnu sklenila, da vstopi v vlado. Dr. Engiiš prevzame finančni portfelj. Dravinjske demonstracije na Češkem. LDU. Praga, 11. (DunKU.) Danes le pr lilo do cestnih demonstracij delavstva proti skraBaniu količine kru ha In proti vednp rastoči draginji Kakor piše »Pravo Lidu« poročajo tudi z dežele o izgredih. Predmestni trgovci so spričo razburjenja med de* monstranti zaprli trgovine. VAZNA PROMETNA KONFERENCA V GRADCU. LDU Gradec, 12. maja. Prometna konferenca za uredbo brzojavnega in telefonskega obrata, zlasti med Prago, Belgradom, Trstom, kakor tudi med Gradcem, Mariborom in Ljubljano ter med Dunajem Je imela povoljen uspeh in upati Je, da se bodo že dolgo zaželjenl prometni problemi v kratkem ugodno rešili. Tarlfski odbor Je dovršil svoja posvetovanja. V transportnem odseku so sklenili uvedbo ponočnih brzovlakov s spalnimi vagoni med Dunajem in Trstom. Ti vlaki bodo dvakrat na teden vozili na progi Bruck— Le-oben — Celovec — Beljak —Trblž In bodo odhajali z Dunaja v torek in petek, prihajali pa v pondeljek in četrtek. Vlaki bodo imeli zvezo z Milanom in Rimom. KRŠČANSKI SOC1.TALCI PROTI ZAHTEVI SOCI.IALN1H DEMOKRATOV ZA KOMUNALIZACIJO POLICIJE. LDU. Dunaj, 12. Krščansko socl-lalni poslanci so izjavili da odlole mandate, ako se bo dunajska policija komunaJizirala. Knox predsednik Zedinjenih držav? LDU. Pariz, 11. (DunKU.) »Echo de Pariš« javlja iz Washingtona: Skoro gotovo bo za ameriškega predsednika izvollen senator Knox. ki ie, dasi nasprotnik zveze narodov, vendar boli poučen o evropskih razmerah, FRANCOSKA VLADA RAZPUŠČA FRANCOSKO DELAVSKO ZVEZO. LDU Pariz, 11. maja. Ministrski svet je pooblastil pravosodnega ministra, da uvede proti splošni delavski zvezi postopanje, po katerem naj bi se zveza razpustila v zmlslu zakona z dne 21. marca J 884 in ki dovoljuje strokovnim organizacijam In strokovnim zavezam samo še skrb In proočavanje gospodarskih Interesov. DOLOČILA TURŠKE MIROVNE POGODBE. LDU Rini, Po turški mirovni pogodbi dobi Grška razen turškega ozemlja, v Smirni vse ozemlje, Id ga je zasedla leta 1919. v Mali Aziji Turška vojska sme šteti 15.000 mož, dočim se mora mornarica popolnoma razpustiti. Novice. — Zadruga za preskrbovante Pasivnih krajev. Osnovana je v Beigradu zadruga za preskrbovanje potrebnih krajev z osnovnim kapitalom 30 milijonov dinarjev. Zadruga bo imela monopol za preskrbovanje vse države. Ta zadruga bo imela edina tudi monopol za Izvoz odveč nlh živil Član zadruge more bia vsak naš državlian. toda prvenstvo Imajo poljedelci, konsumne in poljedelske zadruge. Vsaka delnica znaša 5000 dinarjev. — Uprava državnih monopolov J« poverila vse proizvajanje tobak* dvema tvornicama v državi, ker stare srbske tvomice niso mogle pre-obvladati vsega dela. — - ■ »Jugoslovansko akademsko društvo« v Beigradu te dobilo vladno odcbrenje za 10.000 dinarjev, za natisk medicinske terminologije. — Nov osješkl župan. V Osjek Je došel carski svetnik Grubič. da prevzame posle mestnega zastopa. — Zenska podžupanja. V JSger-dorfu na Češkem le bila izvoljena za podžupanjo gospa Gizela Tomasko-va. To le prvi primer v čehoslova?id republiki, da ie zasedla tako mesto 2 cnsl(& — Izvoz živil Iz čehoslovašk® prepovedan. Izvozna komisija ie do nadaltniega prepovedala izvoz žlvš iz Čehoslovaške — Oprostitev nemške Tirolske od vojaščine. Kakor javite »Morgen«, Je izjavila italijanska vlada, da je pripravljena oprostiti nemško Tirolsko od vojaške službe v italijanski armadi do leta 1938. — • Ravniond Pohicar® publicist. V političnih in literarnih krogih francoskih Je vzbudilo veliko pozornost, da ie bivši predsednik dobil ponudbo »Revue de deux Mondes«, da bi prevzel politično kroniko rečenega lista. Ta vsakih štirinajst dni izhajajoča kronika, kjer je določenega dosti prostora za inozemske zadeve, le bila zadnii čas v rokah Francisa Charmensg ter Ch. Renoist-a — Poprava in obnovitev relm-Ske katedrale. Slavno reimško katedralo, kjer so kronali francoske kralje je porušila kakor znano sve tovna vojna, oziroma Nemci. Francozi so sklenili zgodovinsko cerkev popraviti in obnoviti. Z delom so že pričeli. Predvsem bodo poskrbeli, da napravijo in popravijo streho, da ne bo zidovje še vsled vremenskih ne-*god trpela Popravljajo tudi ladjo, v kateri se nahajajo znane velikanske orgije za službo božjo. Stroški popravil so preračunjeni na 84.000 frankov. Ostala poprava ln obnova pa bo stala še veliko več. — Prva železniška proga. Pred dnevi ie bila proslavljena na Yarmtt na Angleškem obletnica, odkar so sklenili teta 1820. zgraditi prvo železnico iz Stockholma v Darllngton. Prva tračnica je bilo postavljena leta 1822., a prvi vlak je vozli leta 1825 Prvo lokomotivo hranijo še dandanes na kolodvoru v Darlingtonu. Železniški vozovi fc železnega betona. Tozadevni načrt je dal že leta 1909. patentirati Amermanec J. B. Strauss. Vojna pa te zakasnila praktično preiskjišnio tega načrta, ki Je bila sedal izvršena vsoričo soudeležbe zvezne ameriške železniške uprave. Vagon hna zunanjo steno iz železnih drogov, ki počivajo na podlagi iz Jekla, štiri stene ter platforma obstojalo iz betona z vloženim železom. Poskusni voz, katerega se ie stavilo v službo, se Je dobro obnesel. Glavne prednosti takega železniškega voza iz betona s° daljša žlv-Itenska doba. nikaklh ohranievalnih stroškov ter prihraelenJe barvanja Tudi na Nizozemskem so bili v zadnjem času vprizorjeni slični poskusi z železniškimi vozovi i* betona kot v Zedinjenih državah. — Stavke na češkem. Stavka na Labi je končana. Vsled tega je preskrba z žitom olajšana. Pričakuje pa se splošna stavka bančnih uradnikov, ki so solidarni s stavkajočimi uradniki Češke hranilnice, — Stavka poštnih In brzojavnih nameščencev v Italiji. Vsled odredbe disciplinarne preiskave za voditelje obstrukcije so nameščenci pri poštnih in brzojavnih uradih v Rimu, Genovi In Milami stopili v stavko. Bančni zavod flnančnesa ministrstva v Pragi je zvišal diskontno obrestno mero od 5 na 6 odstotkov, lombardno obrestno mero pri dr-i žavnih papirjih od 5 in pol na 6 in poj odstokov, pri drugih papirjih pa od 6 na 7 odstotkov. — Najnovejša modna norost. Zadnja svetovna ženska moda je prinesla do polovice gole hrbte. Da bi stvar ne bila predolgočasna, so si ženske izmislile nekaj čisto novega: goli del hrbta si dajo tetovirati aH vsaj slikati. Pajki v mreži, cvetlice in razni drugi dekorativni vzorci nadomeščajo sedaj čipke, svilo in nakit. Angleški mojstri v teto-vr;;nin imajo polne roke dela. da za-doste vsem zahtevam pravih in nepravih dam. Dnevne vesti. Duhovitost in ljubljansko stanovanjsko vprašanie. Ljubljanski podžupan g. dr. Triller Je precej dobro ožigosal stanovanjsko naredbo št 166 deželne vlade za Slovenijo. Takega nezmisla še ni ustvarila nobena vlada na tem božjem svetu, kakor je ta naredba. In če te naredba nezmisel, pa bi moral vsaj stanovanjski urad biti toliko pameten, da bi naredbo razlagal po človeški normalni pameti. Stanovanjski urad odpoveduje stanovanja kar na debelo: zasebnim strankam, trgovcem. obrtnikom celo v lastnih hišah. Neglede na to. kakšen nezmisel ie to odpovedovanje z ozirom na eksistenco teh ljudi, dalje z ozirom na to. da to odpovedovanje ne pomeni nič drugega kakor, zmeno stanovanj, ker s tem se število stanovanj ne pomnoži, pač pa se spravi mnogo delavcev ki obrtnikov ob kruh. ker bi z izvedbo ukaza stano vaniskega urada moral nastati ogromen gospodarski preobrat ne na bolje. ampak na slabše, ie izvedba te naredbe v nasorotin z zdravim gospodarskim razumom. Država ne zida. dežela ne zida, dasi imata davčni aparat v rokah. Za privatnike pa ni denaria ki ne kredita, ker bi se take stavbe sploh ne mogje obrestovati. Kdo: zida sedai. mora upoštevati minimalno vrednost denarja, to ie dve tretjini zneska mora pokopati v stavbi, zato Je mogoče zidati po tej odredbi samo takim, ki imaio glavnico ali pa dohodke, da take zneske lahko pogreše. če sploh dobe kredit. Naialavneie Je pa to. zakaj deželna vlada vendar ni vpraSala kakšnega nollrla. da bi bM izračunal, da le kal takega, kar zaliteva naredba, nemogoče. Opeke pridelamo komal desetino tega. kar bi te potrebovali, ni cementa, ni železa, ni stekla, ni delavcev. To. kar zahteva vlada, da se naj izvrši do konca oktobra, bi mogli izvršiti v teh razmerah v petnajstih ali dvajsetih letih, v normalnih časih pred voino in ob razmahu stavbene stroke v desetih letih. Ne gre tukaj za kapitalistična podjetja, ki lahko kaj store, marveč gre le za to. da bi moral že vsak lajik vedeti, da te naredba naivna, neizvedljiva, če je deželna vlada bila tako pametna, da le skovala to naredbo. bi jo prosili, nal bo tudi tako prijazna, da nam pove. po kakšnih računih in proračunih Je izdelavala naredbo. Ali je vs« to le .Ironija9 — Ljubljanski spcijalno de-mokiatični občinski svetniki so to naredbo takoj presojali tako kakor zasluži, zato so stavili v občinskem svetu primerne predloge, ki bi vsaj deloma pripomogli k pomnožitvi stanovanj- Vršila se le že ena seja tozadevnega odseka. Prepričani smo. da. če bo občina storlia svolo dolžnost in bo tudi vlada prišla k pameti, da se bo dalo nekaj napraviti. Če pa sc to ne zgodi, mora postati ta naredba velik fiasko, ker te otroško naivna, da ne bomo rekli preneumna, zlasti, dokler vlada sama ne ustvari onih predi ogolev, kj so potrebni. In če tega ne more. nai rajši molči. Zaloška cesta — Line. »Slovenec" primerja Zaloško cesto in Line ter pravi, da Je na obeh straneh nak dogodek hi da je bila v obeh primerih8 država v nevarnosti. Kako Je bilo v Linču, vemo Iz časopisov. '«lci naj vpošljejo svoje prošaje z aoKujjienti najkasneje Jo 25. maja t. j. — Iz pisarne Ministrstva za soci- itiv° 10°922kO’ 3' mala IM0' ' • Gostaščina. Deželna vlada za Slo Le“y° J® glasom razpisa z dne 5. maja 1920. št. 7499, dovolila mestni Oocini ljubljanski, da sme v dobi od • maja 1920 do 30. aprila 1921 pobija ji gostaščino v sledeči Izmeri: Od jjaiemščine nad 200 K do vštetih 400 Kron 3%, nad 400 K do 600 K 4%, nad 600 K do 700 K 5%, nad 700 K do 800 K 6%, nad 800 K do 900 K uL «ad 900 K do 1000 K 8%, nad 2S2 £do 1200 K 9^’ nad 1200 K do 1400 K 10%, nad 1400 K do 1600 K ”ad 1600 K do 1800 K 12%, nad 2 do ™ K 13%’ nad 2000 K do 4000 K 14% in nad 4000 K 15%. Preureditev selske službe. Z dnem 1. mala t. I. se Izločita popisna KraJa Mavčiče in Podreče iz seJske-Ka poštnega okraja urada Stražišče ter se priklopita poštnemu okraju Urada Smlednik. Obenem se uvede Dri tem uradu dostavljanje poštnih Došiliatev do selskem pismonoši v sledeče vasi: Svilje, Žeje, Podreče In Mavčiče. Dostavljanje se bo vršilo vsak pondeJjek, sredo, petek in soboto. Slovensko planinsko društvo te otvonlo v sredo, dne 12. t. ra. kočo na Kamniškem sedlu. Z Vodnikovega trga. V sredo zjutraj se je pojavila na Vodnikovem trgu mala. priletna ženica. Pristopila je k stojnici trgovca iaic Ivana Gro5-ter mu v trenotku izmaknila » Jate in 500 K denarja. Izročili so Jo stražniku, kateremu pa ni nikakor hotela povedati svojega imena. Tudi na policiji pri zaslišanju pred perma-nenčnim uradnikom Je vedno stere^ otipno odgovarjala* vNe vem!« Pra Vilo, da ie neka baronica-beračica. ki una navado krasti. Sladkor In petrolej. Pa pravijo, da v Ljubljani ni sladkorja. Vlomilci jmaio boliši nos ter so te dni v skladišču trgovke z moko Ane Velkavrh na Rimski cesti št. 3 izvohali znatne množine sladkorja ki so bile last — veleposestnika Franceta Tenca Iz Mokronoga. Kdo ve v kake svrhe?... Vlomilci so te dni vlomili v skladišče tcoria T? težko grudo slad- Petrolefem MarrUde W 80 1)01111 * nenien *e bl1 sladkor !rižnlšken lekateri k ^narji so dišali oh nami leži sledeča namenjen ‘‘“nien v VerIžnIškemuH1 svrhe? nje! Nekateri kroia§Sdu v ttvaieva- ‘ekciionarii so se kr£Ln?olstri 111 kon* Pred nami leži *33 K, tedaj za vso obleko 225 K Konfekcijonar pa zaračuna za — dejo S25 K. Ali ni to izžemanje in podlo navijanje cen? Aretacija. Te dni Je bil aretiran »varnar Mergenthaler iz Most. Zairt zelo zanima centralni urad zopet kajti izvajal ie nečuveno rafinirane kupčijske manipulacije s osniem. Izgubil se te včerai zlat uhan n« Doti iz Zelene teme v Vodmat. Po-ften iialditeli se prosi, da ga odda “ani Toplak, Zelena Jama 144. Izplačevanje ali podalfitevante 6-oostotnlh državnih bonov se Je pričelo dne 10. maia t. L in se vrši za {“■•ovenijo edinole pri finančni uc-žehd olagahd v Ljubljani Hkratn z giavni-°o se plačalo dekurzlvne 6%na Obresti v kronsko-dinarskih novča-njcah. pa ne samo za one bone. ki so mil izrecno prolongfrani, ampak tudi one. ki molče veljajo za prolongl-a’,e> Če tudi niso biH prezentlranl •»dj orolojigacije Poleg 6% obrest! ** »zolača za one bone, ki imajo pra- vico od nje, tudi premila 8 dinarjev za vsakih 100 K- Poziv. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Ljubljani nam pošilja: Pri groznem požaru z dne 4. t m. na glavnem kolodvoru sta padla kot žrtvi svojega človekoljubnega delovanja gasilca Albert Zargi Iu Maks Levec. Njiju vdovi in otročič* so sedaj brez reditelja to pahnjeni v naivečio bedo in pomanjkanje. Poziva se vse cenjeno občinstvo, da prispeva po možnosti podporo nesrečnim zaostalim. Uredništvo »Napre-la« sprejema darove in lih bo nato izročilo društvu. Kultura. XVJd. umetnostna razstavi v Jakopičevem paviljonu, se odpre v soboto, diie 15. t m. ob 11. uri dopoldne. Zastopanih Je na razstavi 2t umetnikov s 136 deH. Občni zbor »Slovenske Matice. se bo vršil dne 13. junija t. L, in sicer za leto 1919. in 1920. Železničarji o zadnji železničarski stavki. Iz krogov mariborskih železničarjev smo prejeli naslednji zanimiv članek o zadnji železničarski stavki: »Vprašanje, ali le bila železničarska stavka politična, le za železničarje same kakor tudi za dobršen del Javnosti nepotrebno. Reakciji, ki Je združena nastopila proti železni čarskim zahtevam, se Je z nag roma • deniem ogromnih laži v svpJem časopisju in tudi sicer seveda posrečilo »prepričati« za hiD del iavnosti, da Je in bona fide verjela. Najbolj so lagali in obrekovali tudi pri nas klerikalci, prednjačila le »Straža«. Tudi drugi meščanski listi so storili svojo meščansko dolžnost in »Mariborski Delavec« Je dobil pošteno brco od »Straže«, ker se ni boli vneto zavzel za obrambo krpitala in se ni o pravem času zavedeL, da mu ime »Mariborski Delavec« nikakor ni pravo. Meščanski listi so pisali grozovite laži, pisali so, da železničarji sami ne vedo. zakal stavkalo, da jih pla- ( čani in podkupljeni voditelji izrabljajo, da Je Kopač dobil štiri milijone lir in še druge take neumnosti. Pri Logatcu, so pisali, le vse črno Italijanov. ki čakaio, da zasedejo proge do špilja. V Ljubljani pa so se bali Nemcev, ki so baje mislili udariti preko Špilja. V Mariboru strah pred Italijani, v Ljubljani pa pred Nemci, v resnici ga pa soloh ni bilo. Tudi o sovietih so že iztuhtali. kdo da bi baje nai zasedel važna mesta. O piscu teh vrst se le istotako govorilo, seveda pisec o tem še niti sanjal ni! Sila sem se čudil tej meščanski laS-nlivi iznajdljivosti. In kaj Je bilo res'1 Stavka se ie vršila s a m o za izboil Sanje gmotnega položaja železničarjev. Konstatiram pa. da so vsi govorniki na vseh železničarskih shodih povdarJall. da le stavka nepolitična in da gre edino za izboljšanje gmotnega položaja. Jaz sam sem na sestanku s člani »Zveze«, ki se Je vršil dnel9. aprila 1920 v Mlinski ulipi, podal slovesno izjavo: »Izjavljam, da. ako bi kdorkoli skušal ta naš bol izrabljati v kake druge namene, t. J. bodisi politične ali narodne, komunistične ali nemške svrhe, da bi mi v takem slučaju takoj naš bol prekinili ter bi nastopili oroti onemu, ki bi hotel ta naš opravičeni boj izrabljati v kake umazane namene.« Navzoči člani »Zveze« so to izjavo vzeli z veliko radostjo na zmnje ter izjavili, da bodo vsled tega z nami vztrajali do konca. Sicer pa: Kaj se Je v Mariboru zgodilo, kar bi bita dalo stavki politično obličje, ali sploh kaj, kar bl dišalo po »puču«? Ničesar. Seveda se »e aretiralo nekaj oseb. Ali to je bil le sad generalštab • no kovačnice denunclladl v Flosar-ski ulici oziroma na Koroški cesti, k' so ,.-vni orgai. sami potrdili. Ali postimo to, ra pog^ejm i. če železu fa-ii res niso vedel; zakai stavkajo In vprašajmo se. le je vlada držala pogodbe, sklenjene lanske jesen z organizacijo, trv. »Protokola sporazuma«, tedaj ne bi prišlo do stavke. Vlada bl nal bila pošteno regulirala plače nastavljenega osobla ta izvedla točko 47. »Protofrola sporazuma«, ki pravi, da se povišajo draginlsfre doklade avtomatično in v sorazmerju z zvlšavanJem cen živ* Henskih rotrebičm. Vlada tega ni storila in Je pogodbo uničila. Izjavila Je. da Je »Protokol sporazuma« neizvedljiv, na ker Je bfl »Save*« pripravljen pogajati se o neizvedljivi točkah. Pogajanja pa Je vlada odklonila i*i Izdala »Začasni opravflnfk«, kaki šen bi bil morda v čast pred žP leti kal;! avstrijski vladi, nikakor pa m dr. Korošcu kot vo^|l .kav. ščansko socilalne SLS. Isto se lahko trdi o osnutku za pragmatiko, po kateri nai bi imei najvišji uiadnik ravnateljstva najmanj 17.600 dinarjev, sluga pa 1300 letne plače ter stanarine. Če je to demokratično, o tem naj sodi javnost’ O ostali vsebini tega osnutka pa je sploh bolje molčati. Glede tega, ali so vedeli železničarji, zakaj stavkajo, ua Je mogoče, da je bito nekaj takih, ki niso vedeli natančno vsebine točk. za katere se ie šlo, ker ]e stvar železničarjev dosti boli komplicirana. kot pa n. pr. pri krojačih al! čevljarjih. Imamo celo vrsto delavcev na železnici, ki žal mnogokrat ne vedo, koliko plače imaio. Ootovo pa Je. da so vsi vedeli, da le imalo toliko da se ž nio ne da več prav živeti. ker so se od zadnje regulacije prejemkov zvišale cene od 100 do 200 odstotkov. Železničarske plače so meščanski listi tendencijozno natezali kot harmoniko od 3000—5000 kron. Lepe številke, kaj ne? AM končno ie plačilni listek naiboli zanesljiv dokaz da železničarske plače variiralo okoli 1500 K. »Slovenski Narodi Je pisal, da imaio delavci gla som »Protokola sporazuma« že previsoke plače, t. J. 18 dinarjev na dan. Tega pa ni povedal, da velja taka plača za profesijomsta v Srbih, povsod diugod pa da Je samo 70% tlsip vsote. In vendar si ne more dandanes delavec niti hlač kupiti medtem ko se kapitalisti vozarijo v avtomobilih. ki so si iih v vojni nal>avfl{-Železničarji niso štrajkali za zabavo, tudi ne radi »pučev«, marveč prisiljeni radi razmer, ki Jih sami niso niti nahnanj zakrivili A. B. Iz stranke. Izobraževalno društvo .»Svoboda* podružnica Udmat-Moste, naznanja In vljudno vabi na obilno udeležbo k ustanovitvi prve delavske čitalnice za lldmat - Moste. Citainiški odsek „Svoboda“ otvori prvo delavsko čitalnico v prvič v nedeljo dne 16. maja ob pol 10. uri dopoldne. Čitalnica Je bogato opremljena z raznovrstnimi dnevniki tedniki in z mesečnimi izobraževalnimi časopisL Čitalnica nam bode na razpolago vsak dan ob določenih urah. Druzega nam ni treba, kakor da si pridobimo čim-več stalnih članov za čitalnico, člani bodimo vsi. ki so r.um na srcu ležeči interesi izobrazbe in izboljšanja sod-jalnega položaja. Prvo našo delavsko Čitalnico podpirajmo tako, da bo odgovarjala vsem potrebam našega delovanja. Sodrugi in sodružice! Strnimo vrste in gradimo marljivo na naši socijalistični stavbi! Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. — Na svidenje v nedeljo dopoldan! —. Odbor. Koncert priredi na korist „Učiteljskemu konviktu“ in »Dijaški kuhinji” v Kranju učiteljstvo kranjskega okraja s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ..Narodne čitalnice" v Kranju, in sicer: v Kranju v soboto dne 15. maja 19^1 ob pol 9. uri zvečer v telovadnici „Sokola“ — v Tržiču, v nedeljo dne 6. Junija ob 4. uri popoldne v telovadnici »'Sokola«; v Škofji Loki, v nedeljo dne 4. Julija ob 4. uri popoldne v dvorani,.Izobraževalnega društva . — Spored, cene prostorom in vse drugo je razvidno s plakatov In vabil, ki se dobe pri blagajni in v koncertnih dvoranah. k. Danes, ob 21. uri zvečer I. medicinski ples. Vstop le protj v&bilu Svira godba dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Čerina. Na svklenie! — D. L M. ^ Zasebno uradnfctvo! V nedeljo, dne 16. t. m. ob 9. uri predpoldne ne bo vršil v verandi restavracije »Prt Novem svetu«. Uosposvstska cesta 14, tret« redni oheni zbor celokupne organizacije. Tocn* udeležba dolžnosti — Društvo zasebnega uredništva. k. Pred novo beogradsko vlado? Prot*č-Koroščeva vlada Ce mesec dni ne ye kam ia kako. Mešetari In mešetari pa vso pla« ali ix zagate Še ni prišla. Vladati ne more, ker nima večine. Pa tudi prave spretnosti nima vobče nt Se manj pa ima zmisla, da bi razpisala volitve v ustavodajni tbor. Zlasti Srbom se nič ne mudi za volitve. Novi rešitelj kabinetne kriz« oo-atane najbrže dr. Vesnič. Pogalanhi med meščanskimi strankami se vrša že dalje časa In po vseh razpravah te trditi pied strankami ni več bim venih nasprotii. dasi formalne obravnave še niso končane. Nova vlada bo strogo meščanska. Vprašanje pa ie kliub temu, ali bo zmožna delati, zakaj pojmovne in deloma tudi Interesne razlike, ki so med temi meščanskimi strankami, so tako velike, da jako dvomkno o pozitivnem delu v novi vladi. Stranke namreč, ki so zastopane v Narodnem predstavništšvu. so doslej polagale vedno več važnosti na formalnosti, postranske stvari, velo ua osebnosti kakor pa na realno delo. lak vtisk Imamo mi. Najrazličeii predlogi socialnih demokratov, dalje zgledi po vseh snujočih se državah so, čeprav so bili podani v predstavništvu, izginili v predalih ministrskih miznic in spe tam spanje pravičnosti Nova vlada bo protidelavska. In če ne bo delala, se bo kaos v državi le večal. POGAJANJA SE NADALJUJEJO- LDU Belgrad, 12. maja. „Pro-gres« piše: Danes dopoldne sta imela demokratska hi parlamentarna zajed niča seji, na katerih so razpravljali o pogajanjih, ki so v teku radi sestave koncentracijske vlade. Kakor znano, je včeraj za trenotek iz-gledak), da bodo pogajanja p; eki-njena, ali medtem je došlo pismo dr. Vesniča, v katerem razlaga težki položaj dežele ter prosi obe stranki za popustljivost. Ko so se pogajanja nadaljevala, Je došlo do novih zaprek. Parlamentarna zajednica je še enkrat postavila kot bistveni pogoj, da Je vstop zajednice v vlado potrebna odgodltev rešitve agrarnega vprašanja. O tem pogoju parlamentarne zajednice se je razpravljalo danes na seji demokratskega kluba. Seja Je bila burna. Došlo Je do resne razdvojenosti v mnenjih. Večina Je bila mnenla. da se pod pogoii. let uveljavljajo točki 6 in 7Č v uredbi agrarne reforme, nikakor ne more hi v vlado. Drugi del poslancev pa je bil mnenja, da se vstopi v vlado in zahteva sama da se izvrše gotove omejitve glede 6. in 7. toSce. (Kora-čeva agrarna reforma. (Op. ured.) Došlo ni do nobenega sklepa. Radi tega se doslej še ni sestavila nova vlada. STALIŠČE DEMOKRATSKE ZAJEDNICE. Na današnji seji demokratske za Jednice se Je Ljuba Davidovič odrekel dolžnosti, da bi vodil nadalje pogajanja s parlamentarno zajednico. NadalinJa pogajanja bo vodil dr. Mi-lorad Draškovič, ki Je dobil za to 2e potrebno navodilo. — »Tribuna« poroča, da se pogajanja za sporazum o sestavi koncentracijske vlade uspešno bližajo h koncu. Ako so ver-fetni glasovi. Je imel Demokratski klub danes dopoldne seio. na kateri naj bi se definitivno sklepalo glede sporazuma. Po znakih se more sklepati, da demokratski klub ne bo kljub različnemu mišljenju, predvsem o vprašanju agrarne reforme* tokrat desavrlral «vojih voditeljev. Na ta način se bo torej pokazalo, da demokratski poslanci polagalo važnost na državne interese pred poit* tičnimi principi. SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. 88. redno sejo začasnega narodnega predstavništva Je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob 5. ari 20 ml* nut popoldne z nastopnim nagovorom- Gospoda! Otvarjam 88. redni sestanek, ker pa ni zadostno število prisotnih poslancev, zaključujem da-našnlo seio in odrejam prihodnjo za pojutrišnjem 14. t m ob 10. uri do-poldne. DELEGATI ZELEN1ČARJEV PRI POGAJANJIH. LDU Belgrad, 12. maja. Na poziv ministrstva za promet so došle v Belgrad delegati železničarjev k razpravam o rešitvi železničarskih vprašani. Pogajanja se bodo Jutri nadaljevala v Zemuna. ODREDBA GLEDE PLAČIL V INOZEMSTVU. LDU. JBelgrad, 12. (Uradno.) N* podlagi pooblastila ministrskega sveta odrejam, da se vse omejitve t prepovedi o sredstvih za plačila v inozemstvu, ki so predvidena v sklepu ministrskega sveta itev. 10.211 od 18. marca t. 1., razširijo tudi n| ostale valute, izvzemši avstrijske madžarske krone. Podpis: Ministec za ftnance. dr. Velizar Jankovič. IZVOZ KORUZE. LDU Belgrad, 12. maja. Mlnistr-. sfrf svet Je odobril izvoz 2000 vagonov koruze v Čeh oslov aško republiko. STAVKE V TRSTU. LDU Tret, 12. maja. Stavka kovinarjev, Id Je trajala 13 dni, je danes končate. Stavka trgovskih nameščencev se nadaljtge. FRANCOSKI SOCIJAUST1 PROTI NASILJU VLADE. LDU Pariz. 13. maja. Sodjah stične parlamentarne skupine te nji-hov stalni upravni odsek so prot*« stiraii proti sklepu vlade, da se uvtw de preiskava proti delavski organi« sacUi »Organfsation generale du tre* * namen°m, da ee ta razpusti. Preiskava proti splofai delavski zvezi se Je začela včeraj. Izvršen# te bilo več hišnih preiskav, kjer m konfisciraH različne listine. Včerai te bilo aretiranih tudi vodi stavke. ..MAJSKI SPIS" se dobiva v upravniltvu „NAPREJ*. Izvod velja 8 K. Kdor boče naj ga naroči takoj. Pošilja se tudi po pošti. Iz Slovenija Leže. (Proslava prvega mala) Ker smo bili o sklepu strokovne komisije v Ljubljani obvešča ni šele dne 1. mala. smo letošnji prvi maj na zelo slovesen način praznovali Ta dan nam ostane vsem v neizbrisnem spominu. Videli te čutili smo, da socilaiizem ne le živi, temveč da se tudi širi od leta do leta. Oblasti so nam Jetos prepovedale vse shode. Omejili smo se torej le na krasno majniško manifestacijo, h kateri Je prišlo preko 1500 Hudi. Izpre-vod ie šel iz Leš na Prevalje in Gu-štani. Sredi pota so nam prišli naproti kovinarji in smo nato skupno korakali v Ouštanj. Na čelu izprevo-da so bili kolesarji, okinčam z rdečimi zastavicami. Z» niimi te lezdilo pet Jezdecev z eno gospo, vsi okln-čani z rdečimi trakovL Svirala te rudniška godba iz Leš. Rudarji so nosili v spremstvu svolcev, žena In otrok, svolo rdečo zastavo, za nlind Je pa svirala kovinarska godba na Čelu sodrugov kovinarjev, ki so takisto imeli svoj rdeči prapor. Ginjent smo bili do solz. ko smo v tako prisrčni solidarnosti korakali drug poleg drugega, proletarci poieg proletarca. Zal le. da ni bflo mogoče, da bl nam kak govornik razjasnil leto!-n le naše razpoloženje ob priliki ten delavskega pr arnik a Proslave prvega mala so se udeležili tudi rudarji s Hohnica. H koncu maniiestaS-nega shoda sta vse zbrano delav ztvo v kratkih besedah pozdravila zodruga Hočnik iz Lei In Star iz Gu-8tanja. — Proslava ie bila izvanred-uo lepa hi popolnoma mirna. Zagorje. (Zopet stare klerikalne metode.) Po dolgem molčanju se zopet oglasimo. Imamo namreč pri nas mola duhovnika. Id nas delavcev pri svofih cerkvente pridi«ah kar ne pusti pri mka te za* bavlfa čez nas. Menda ne ve, kake težko se mora delavec boriti za svof vsakdanji kruh in da Je to delavčeve Drva in zadnja skrb skozi celo njegovo življenje. Ce bi bfl na delavčevem mestu, bi mož vse drugače govoril o delavstvu. O tem smo prepričani. Vrh omenjenega agitira v ioll pri otrocih, da bi se vpisali n »Orle«. Obljublja za vsak dem Skrnl-oellček bombonov, ker drugega sladkorja danes sploh ni dobiti V steklarski šoti vrSl prav isto agitacijo med vajenci. Zmerjati s lopovi barabami in ubijalci ie pri n km nav*, da. Pri tem pa prav nič ne pomhfi, da delavstvo vedno stremi ie in tudi bo stremelo za tem. da si pribo/< boljše, skratka, človeka vredne raz-mere. da pride do bolJStga kosa kruha. Tega stremljenja niso še nobene, pa tudi njegove fraze ne bodo uničile. Griže. (Krščanska ljube . sen.) \ neki itevilki »Napreja« vprašuje duhovnik g. Kalan dctevc% jakal da delavci sovražilo duhovni* ke. Mi bl pe g. Kalana vprašali, zakal duhovniki preziralo delavce? Da Je to Istina. samo en slučaj: Gospod župnik v Grižah pri Cetin te v cer-levi pobiral za Pogorelce Migotel« čane. med katerimi ee nahajajo tadt rudarji iz Zabukovlce. Tem Je požat uničil vse pohištvo, perilo, obleko (k živež. Prt razdelitvi nabranega denarja pa so bili izključeni revno t reveži. Nabrani denar te razdeOal posestnikom, ki so kljub temu, da se pok d eld. Se vedno bogati. Ali se 1 tem ne zrcali dovoli Jasno mržnja da delavcev revežev? Ali velja vali kričanska llubezen praznim efl pofr> nhu žepom?. 1 Tržič. (Razmere na postali.) Nismo se čudili, da so želez-nlčarii stavkali za izboljšanje svojega gmotnega polcžaia, ali čudimo se. kako lahko žive gospodie tukajšnjega obratnega urada. Med tem ko so drugi stavkali, so ti gospodje igrali za do 4000 K visoke vsote, za kar so priče na razpolago. Sploh so razmere na naši postaii take, kakor nikjer. Gospodje so zjutrai vsi skrokani in psovke razsipajo, da človeka kar spreletava mraz. Predvsem se leze nad čevliarji, ki zlutral prinašalo svoio prtliago. Večkrat se gospod pri blagajni vsled svoie zaspanosti zmoti prav nehote pri izdaianiu voznih bstov. Zgodi se pa tudi, da svojo »veselo« z ženskami mešano družbo gospodle zberejo ponoči kar v uradu, ker le bale postajenačelnik še fant. Olede kontrole se nekdo hvali po gustilaah. da ie treba naiprej kontrolorja primerno podučiti. Prizadeto občinstvo pozivHa ravnateljstvo državnih železnic, da pošlle boljšega kontrolorja, da se objektivno prepriča o neprilikah na tukajšnji po- staji. Če ne bi zadostovalo, pa še kaj več. Slovenkradec. (Na naslov poverjeništva za pravosodje.) Slovenjegraško okrajno sodišče tava svoio pot, kakor ie bila navada v Avstriji. Na tem sodišču ne more pošten človek iskati pravice. Obsoja se Hudi ne po danih zakonih, ampak po volii sodnika. Tožbe. vložene v decembru 1.1., niso prišle še do glavnih razprav, dočim so se tožbe, pozneie vložene, že davno obravnavale. Človek dobi vtis, da se hoče marsikaj »potušati«. Zahtevamo od poverjeništva, da napravi na tem avstrijskem sodišču red in da pouči gospoda sodnika, da se nahajamo že poldrugo leto v Jugoslavij’ sicer bomo primorani v slučaiu kakih tožb prositi, da se nam delegira drugo jugoslovansko sodišče. Sodniku gospodu Rženu pa bi priporočali. da si izbere drugi poklic, ki mu bo gotovo vsak boli priial kakor sod-nilski. Toliko za danes- Ako ne bo tc zaleglo, se bomo začeli pečati s podrobnostmi, kar ne bo v ponos iustici v Sloveniji. ia Do sedaj izkazana darila kron 10.266.20, nadalje so darovali: Dr. Karl Škapin, Maribor 10 K, Miroslav Zupančič, orožnik, Gjortjanuš, Prekmurje 100 K, Stary Josip, vodja posl. boln. blag. Krško dnevni zaslužek 36.85 K, neimenovan 30 K, Kačar Karol, Josipina 10 K, Pelc Josip 40 kron, Dax Ludvik, Katarina 20 K, Krebelj Rudolf 10 K. Marenče Franc 8 K, Centa Ivan 8 K, Hren Josip 10 kron, Aplenc Rihard 20 K, Glavan Rezi 10 K, Pušnik Franc 5 K, Emeršič Filip 6 K, Pogačar Mihael 5 K, Lampič Franc ml., 10 K, Smole Ivan 40 K. Jerše Ignacij 4 K, Hlebš Franc 10 K, Malgaj Alojz 10 K, Oven Matija 10 K, Neimenovan 5 K, Lampič Ivan 8 K, Masle Andrej 10 K, Širca Viktor 5 K, Prmk Alojz 10 K, Soršak Alojz 6 K, Kovač Franc 2 K, Jakše Ana 6 K, Habjan Franc 5 K, Ecker Karl 1 K, Kovačič Ivan 2 K, Gadnik Jakob 4 K, Zorman Franc 4 K, Pucelj Josip 5 K, Novak Josip 2 K, Lindič Franc 2 K, Zupanc Ivan 5 K, Zorman Vincenc 5 K, Vremec Franc 5 K, Mihevc Alojz 5 K, Krušnik Alojz 5 K, Breme Gregor 3 K, Prelogar Franc 2 K, Glavan Alojz 2 K, Bojt Franc 2 K, Anzelc Jakob 4 K, Pipan Franc 3 K, Modic Anton 4 K, Oštir Srečko 3 K, špeh Ivan 2 K: skupna vsota K 10.898.05. Spominjajte se sklada za svofce padlih žrtev. Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih. Malo Fellerjevega pravega Elza-fluida. in odpravljene so bolečine! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik, en komad 4 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza^krogljic! Te so dobre! 6 škatljic 18 K. — Pravi balsam 12 steklenic 36 K. — Prava švedska tinktur a 1 velika steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stublca donia, Elzotrg št. 252 (Hrvafsko). —C—. 930 Knjižnica dnevnika Naprej*. II Izšla |e druga izdajali Spisala Mars in Engels. Cena 8 K, s poštnino 2*10 K. Naroča se v upravništvu „Napreja“, Ljubljana, Frančiškanska nlica 6/1. Priporoča se, da se denar za brošuro pošlje naprej radi nepotrebnih poštnih stroškov. V tiska je: „Eno leto v narodnem predstavništva11. Govori in interpelacije sodr. Antona Kristana. Slamnike barva v vseh niansah in čisti tovarna JOS. REICH. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. BfAlfam sl