Glasilo Jugoslovanske socialne demokracije.
Iiha|a ▼ !L|abl|anl vsak torek, četrtek 1« soboto.
Naročnina za »vstro-oerske kraje ta celo leto 14 K,ta pol leta 7 K; la fietrt leta 3'50 K, meiečno 1‘20 K, za Nemčijo za pol leta 7*90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol let« 9-50 K za četrt leta 4‘80 K.
Pmmm ilivllka 10 v.
Reklamacije ae padala« preit*. XlbllUnKhltiW«N »e zprt-|maj*. Bakeflsl h mola, ML	p	eUi-mtt«
81 mm) n edkrat M tla., mttnt p* iHtnn.
86. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 19. avgusta 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora >, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate Ltd.: Upravništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Selenburgova ulica 6/11.
Goriške volitve.
V	Gorici, 17. avgusta.
Volilni boj	za	goriški deželni zbor se je	pričel,
a	nove note bi	človek zaman iskal v njem.	Kakor
je	že navada v	tej	deželi, se vodi osebna	vojska,
v	kateri se trudijo	nasprotniki edino v tej	smeri,
kdo bo druzega prekosil v surovosti in predrznosti. In ker ni nikjer širšega horizonta, ker se nikjer ne kažejo načela, bi postal ves boj opazovalcu do skrajnosti smešen, če ne bi bil namen volitev vendar samposebi resen in važen.
Kdor vzame v teh dneh meščanski časopis v roko, ve, kaj bo našel v njem, preden ga raz* grne. V «Soči> bodo napadi na Gregorčiča in Berbuča, v «Gorici» pa napadi na Gabrščka in Štrekeljna; in kakor je v teh dveh listih, tako je tudi v njunih trabantih. Vsa polemika pa se vodi približno tako, kakor v cirkusu prepiri med Avgusti in klovni. Kar je stvarnega v tem kregu, bi ena sama slabo rejena bolha brez truda odpeljala.
Stvarne so po nazoru klerikalnih in liberalnih žurnalistov babarije in obljube, stokrat ponavljane, a nikdar ne izpolnjene. Berbuč regulira Vipavo in pripravlja pitno vodo za vso deželo, Strekelj pa vničuje kobilice in kupuje seno za kmete na Krasu. Ce bi bil Metuzalem še živ, bi lahko potrdil, da se je vse to obljubovalo že v njegovi mladosti. Ne izvrše ae pa te reči zato, ker bi bilo potem treba izmišljati druge obljube in to bi bil prevelik duševen trud.
Zanimivo pa je, da hočejo naši meščanski po-litičarji celo obljube monopolizirati. Gabršček n. pr. nikakor ne dovoli, da bi Berbuč reguliral Vipavo in napravil vodovode, Gregorčič in Berbuč pa ne trpita, da bi Strekelj pokončaval kobilice. In vsak hip zagrme zdaj iz tega, zdaj iz onega tabora do-
neče besede: Nap rednost — krščanstvo... Cio* vek bi mislil: Vipava se da samo po katoliških načelih urediti, kobilice crkajo samo po liberalni metodi.
Položaj v deželi je nevzdržljiv. Deželni zbor ni bil sposoben za delo, deželni odhor se ni mogel konstituirati. To stanje se pa ne izpremeni, če ostane zistem tak, kakršen je. Toda živ Krst ne vpraša v meščanskih taborih, kaj se mora zgoditi, da se omogoči in zagotovi delo v deželi. Edini problem, ki zanima te političarje, je lov na mandate; zato pa tudi volilni boj ne more biti resnejši nego je ...
Kmečka stranka je imela napovedani shod v Štanjelu, toda kandidatov ni imenovala. Zaradi tega shoda je sedaj polemika med «Sočo» in •Kmečkim Glasom*. Zadnji trdi, da je sklicala kmečka stranka shod in da «Soči» zanj nič ni mar. «Soča» pa pravi, da na seji kmečke stranke ni bilo sklenjeno, kar je javil «Kmečki Glas*, da ona torej ni storila nič druzega, nego da je objavila sklep. Ob tej priliki udriha tudi |>o Mer-molji, češ, da «ruši slogo.* Čudno je na vsak način, da hoče glasilo liberalne stranke bolje poznati sklepe kmečke stranke, nego glasilo zadnje. Ce bi bila «Soča» opravičena za take popravke, bi se moralo soditi, da vladajo v kmečki stranki prav čudne razmere. Vsekakor so člani kmečke stranke lahko radovedni, kaj odgovori «Soči» »Kmečki Glas.*
Gotovo je pa že danes, da ni v kmečki stranki vse tako, kakor bi moralo bitu Izvedeli smo iz prav verodostojnih virov, da se vsi učitelji «kmečke stranke* z dr. Frankom potegujejo za skupen nastop kmečke in liberalne stranke in da nasprotuje tej misli izmed voditeljev edini Mermolja. To potrjujejo tudi «SočinU napadi nanj. A na shodu v Štanjelu se je govorilo, da ne bodo kmetje volili ne doktorjev, ne učiteljev. Tako poroča tudi «Edinost». It vsega tega je razvidno,
da je v kmečki stranki veliko nasprotje med večino pristašev in delom voditeljev.
Na vsak način bodo volitve zelo pouCljive za goriško ljudstvo sploh, zlasti pa za socialno-de-mokratično stranko.
Socialno-demokratična strank« na Goriškem izda v kratkem volilni oklic, v katerem označi svoje stališče napram nasprotnim strankam, razloži svoj volilni program in utemelji zahtevo splošne in enake volilne pravice, o kateri vse druge stranke molče kakor grobovi.
«
Organizacijam Ib sanpalkoaii
Odbor deželne organizacije jugoslovanske socialno* demokrati čne stranke na Goriškem sklicuje izradao iiiilio koniaraaco ki bo v nedeljo, dne 29. avgusta ob 9. dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1. Imenovanje kandidatov za deželnozborske volitve.
2. Slučajnosti.
Vse organizacije po deželi prosimo« naj zanesljivo pošljejo svoje zastopnike.
Daialal odbor
jugoslovanske sodalno-demokratične stranke aa Goriškem.
Vse organizacije in vri zaupniki na Goriškem se prosijo, naj sedaj, ko so razloženi volilni iauaiki strogo pazijo na to, če so vpisani vri volild, Id so pristaši naše stranke. Ce so v volilnih imenikih pomanjkljivosti ali napake, aaj se takoj reklamira. Volilna pravico v splošnem razredu imajo vri, ki so 24 let stari in bivajo najmanj eno leto v sedanji občim, odnosno v mestu.
Skrbeti je treba, da se ne zamudi termin.
Nihče se ne sme zanašati, da je bil vpisan pri zadnjih volitvah. Vsakdo se mora za sedanje
PODLISTEK.
Ko so bele roie vzcvetele . . .
Dalje.
Včasih so hodili po svetu ljudje, ki so odkri* vali neznane talente. Ako so našli nadarjenega otroka v kakšni vasi, vzeli so ga seboj v mesto, skrbeli so za njegovo izobrazbo, dali so mu dobrih učiteljev in taki otroci so postali sčasoma slavni, veliki ljudje, državniki, pesniki, virtuozi, papeži...
Menda ni več takih potujočih mecenov. Tudi blagih Vil ni več, ki so se v starih časih prika-zavale zemskim otrokom in jim dovoljevale po tri želje. Vsaj Lizike ni našel noben blagodejnik in nobena Vila ji ni priplavala v zlatem svitu pred oči. Kdo vč, kaj bi se bilo drugače zgodilo ? Kajti v Lizikini duši se je neprenehoma gibalo nekaj tajnega, iz česar bi se bile porodile same cvetne pesmi, ako — ehl Tistega ,ako* ni bilo, in Lizikine pesmi so ostale v njenem srčecu in nihče jih ni poslušal in umeval, samo njena duša jih je temno slutila.
Morda jih je tudi on malce razumel. Toda verjetno se mi ne zdi. Ne... Prav na dno nje* nega srca ni mogel nihče pogledati, kajti kdor ^i bil to storil in videl ves čar, ki se je tam skrival, ne bi bil dal tega srčeca nikdar več iz rok. Za ves *vet ne ... in za nobeno drugo srce. Saj se jemlje in daje srce samo iz ljubezni, kaj ne? In to*
liko ljubezni ni moglo biti nikjer, nikjer —■ in tako živa in vroča ni mogla biti nobena, nobena, kakor tista, ki je gorela in cvetela na dnu njenega srca.
In ta ljubezen je bila njegova. Kako naj bi jo zamenjal z drugo, da jo je res poznal... ?
Morda so jo res poznale tiste bele rože, ki so cvetele na vrtu okoli tovarne in morda mesec, ki je razlival svojo tekočo srebrnino po stenah in po grmovju in po belkastih peščenih potih. Kajti dehtoba rož se je mešala z njenim toplim dihom in mesec ji je gledal skozi sijajne, velike črne oči tja na dno srca. A ljudje pravijo, da rože in mesečni žarki nič ne vidijo in nič ne slišijo, da nimajo duše in razuma, in če je to res, ni nihče vedet, kako vdHca in močna in žarka je njena ljubezen.
Toda kdo more vedeti to? ...
Oh, on bi bil lahko izpoznal vso nedolžno globino njenega prelestnega čuvstva. Saj ji je smel gledati v tiste čudežnosvetle črne dijamante, ki so se iskrili pod njenim belim, visokim čelom in vse je smei čitati, kar je bilo pisano v njeni fini, čisti duši. Zakaj ona ga je ljubila, kakor tiste bele rože...	*
Hrepenenje njenih prvih deviških let se je izpolnilo. Ko je stopil pred njo v tovarni in jo je ves v čudu pogledal, je vedela, po čem je hre* penela v pomladnih mesečnih nočeh. Hipno ji je postalo jasno. Valovi krvi in diha so se dvigali v njeni notranjosti višje in viSje, močneje in moč«
neje, grudi so se ji vzpenjale, v glavi ji je vrelo in gorelo in nekaj blagega, neznanega se je razlilo vse okrog, kakor bi bila tovarna polna, polna rož, ki so cvetele in dehtele . . . Same bele rože...!
Zakaj se je tiako zgodilo? Kdo bi utegnil povedati? ...
Ali je on opazil, kako je zadrla, vztrepetala, kako se ji je dih ustavil? — Ona ni vedela tega.
Odšel je ne izpregovorivši besede. A Lizika je mislila ves dan na ta trenotek. Zvečer ni mogla zaspati in po noči se je jokala. Šele zjutraj se je spustil blagi sen nad njeno poateljo ter ji zatisnil trudne objokane oči.
Nekateri dnevi so zelo prozajjčni. Ko je Li* zika zjutraj hitela v tovarno, ni bilo nič tako, kakor prejšnji dan. Veselila se je tega, ker je upala, da pozabi hitro včerajšnji dogodek. Saj je bil samo trenotek in to se ne more tako globoko vtisniti v dušo. Pozabiti pa itak mora, kajti... to se pravi, rada vender ne bi pozabila... a mora pozabiti. Kaj bi bilo iz tega? Kakšna neumnosti
Haha! To je vendar le samo nekaj za smeh. Kaj je neki mislila včeraj? On — tvorničarjev sini Kako bi se on mogel zagledati vanjo? Kako se je mogla ta misel dvigniti v nji? Manda>zato, ker jo je tako gledal? Bržkone je opazil na njej, kar se mu je zdelo čudno. In ona je mislila... haha ...	Dalje	prih.
volitve vnovič prepričati, če ni izpuščen. Samo sedaj, ko so imeniki razloženi, je čas za reklamacije. Kdor bi zdaj zamudil, ostane brez glasu, pa če bi mu šla tisočkrat volilna pravica. Treba je torej na vsak način, da store sodrugi sedaj svojo dolžnost.
Paziti je pa tudi treba, da niso vpisani mrliči, Amerikanci, nedoletni, sploh nevolilci.
Kdor potrebuje kakšno pojasnilo, ga dobi pri deželnem tajništvu.
Iz stranke.
o Ljubljana. Odborniki in nadzorniki okrajnega odbora se nujno vabijo na jako važno sejo, ki bo v soboto ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije •International*. Prosi se točnosti. Predsednik.
o Odbor gorlike deželne organizacije ima v nedeljo, 22. t. m. ob 11. dopoldne sejo. Ker je dnevni red zelo važen, naj nihče ne manjka.
o ST. Magdalena pri Trstu. V nedeljo 15. t. m. je bil v gostilni «Alta Vittoria* zaupni t.hod zidarjev. Udeležba je bila še precej majhna, ako pomislimo na veliko število zidarjev, ki bivajo pri nas in so naši zvesti organizirani sodrugi. Toda upati je, da se bodo na bodoča vabila odzvali v večjem številu. Poročal je sodrug Regent iz Trsta o strokovni, politični in gospodarski organizaciji. Sklenilo se je prirediti v kratkem zopet shod, na katerem se bo izvolil agitačni odbor strokovne organizacije zidarjev.
o Rojan pri Trstu. V nedeljo dne 15. t. m. je bil v gostilni (International* v ulici Boccaccio shod rojanskih sodrugov zaradi ustanovitve krajne organizacije, ki je bil prav lepo obiskan. Predsedoval je sodrug Fran Jernejčič. O potrebi potrebi politične organizacije in agitacije ter o potrebi krajne organizacije v Rojanu je poročal sodrug Regent. Govorili so ponovno še sodrugi F. Jernejčič, Lovko in A. Jernejčič. Končno so bili izvoljeni v odbor krajne organizacije sodrugi: F. Jernejčič, Mark Lovko, Anton F uk, Fran Bizjak in Lovrenc Cesnik. Dolžnost teh sodrugov je, da sedaj urede rojansko krajno organizacijo v smislu strankinega Statuta ter vrše agitacijo v svojem delokrogu.
Shodi.
Podgora. V petek, 20. t. m. ob 7. zvečer je v društvenih prostorih shod papirničarskih delavcev z dnevnim redom: 1. Organizacija. 2. Priprave za Tolitve. Na shodu poroča sodrug Petejan. Ker je dnevni red zelo važen, se prosijo vsi sodrugi, naj se ga zanesljivo udeleže.
Sovodnje. V nedeljo, 22. t. m. ob 4. popoldne je v gostilni gospoda Devetaka v Sovodnjah (Skrilje) javen ljudski shod s sledečim dnevnim redom: 1. Novi davki; 2. Splošna volilna pravica za deželni zbor. Poročevalec sodrug Pet e jan iz Gorice. Vsi delavci jn prijatelji se vabijo, naj se v čim večjem številu udeleže tega shoda.
Trbovlje. V nedeljo, 22. t. m. ob 3. popoldne je tukaj v gostilni, oziroma na vrtu gospoda Jakoba Božiča ljudski shod z dnevnim redom: Zaključitev državnega zbora in delavstvo. Poročevalec sodrug Etbin Kristan. Vsi sodrugi se opozarjajo na ta shod ter se vabijo, naj se ga udeleže.
Društvene vesti.
§ Od Strokovnega tajništva v Ljubljani. Vlč
sodrugov in sodruginj se je že odzvalo pozivu Veseličnega odbora ter nabralo že lepo število krasnih dobitkov; prosimo torej, da tudi ostali store, kar so obljubili. Dobitke prevzema sodrug L Tokan, Selenburgova ulica 6/11.
§ Veselični odbor ljubljanski ima danes ob 7. zvečer sejo. Prosi se točnosti.
§ Sodrnge, ki so prevzeli vstopnice, opozarjamo, da se obračunaiva pri sodr. To kanu vsak dan od 7. do 12. dopoldan ter od 7*2. do 7. ure zvečer. Obračunati je najpozneje v nedeljo do 11. ure dopoldan. Prosi se za pridno razpečavanje vstopnic.
Socialni pregled.
** Stavka f Sarajeva. Radi vprašanja plače in delavnega časa so stopili delavci ivrdke Racher Babič v Sarajevu v stavko. Opozarjajo se torej kovinarji, zlasti pa ključavničarji, žičarji m žebljarji, naj ne potujejo v Sarajevo.
** V Bosni je delavsko mezdno gibanje v Sarajevu v ključavničarski, pekarski, opančarski stroki; v Banjaluki v krojaški in mizarski stroki; v Bos. Gradiški v opančarski stroki. — Radi po-manjkanja dela in brezposelnosti naj ne potujejo v Sarajevo mizarski in čevljarski delavci; v Brčko in Mostar mizarji; v Bos. Gradiško ne opančarski delavci.
Dopisi.
Dobravlje. V nedeljo, 8. L m. je imela naša krajna organizacija konferenco, katere se je udeležilo poleg lepega števila naših zaupnikov tudi nekoliko klerikalcev in agrarcev. Razmotrivalo se je vprašanje strankinih moči na Goriškem. Potem
pa je sodrug Petejan razglabljal politični položaj . □a deželi, kritiziral ravnanje nasprotniških strank ter pokazal, kakšne krivice prizadevajo ljudstvu večaiimanj vse, največ pa klerikalna stranka, razkril je ničevost in lažnjivo»t liberalne stranke, o kmetski stranki pa je dejal, da bi nam bila najbolj simpatična, ako bi se otresla dosedanjega veleposestniškega vodstva, ki jo dela popolnoma nezanesljivo. Povdarjal je, da je socialno-demokra-tična stranka z ozirom na vse okolnosti sklenila, samostojno nastopiti pri deželnozborskih volitvah. To so vzeli naši zaupniki na znanje. Na to je sc-drug. Vrčon ostro kritiziral politiko dosedanjih poslancev, ki imajo ob času volitev polna usta obljub, ljubezni in skrbi za ljudstvo in volje za delo, ki pa pozabijo na vse, čim imajo mandat v žrpu. Neplodnost goriškega deželnega zbora je najbolje dokazala, da se z dosedanjimi poslanci ne da nič doseči; treba je torej odločno nastopiti boj, da se izpremene razmere in da pridejo v deželni zbor ljudje, ki bodo res imeli voljo, delati za ljudstvo, ne pa samo nakladati mu davke.
—	V debato so posrgli še Breščak, Bat, Josip Vrčon in drugi. Vsi so se strinjali z govornikoma ter obljubili izpopolniti organizacijo in tako povečati svojo moč.
Solkan pri Gorici. V soboto, 14. t. m. je bil tukaj zopet shod strokovne organizacije lesnih delavcev, na katerem je bila še večja udeležba, nego na prvem. Govoril je sodrug Petejan o razmerju med delavskimi centralnimi organizacijami in rumenimi, separatističnimi in stavkokaz-nimi organizacijami. Govorilo je tudi več domačih delavcev in vpisalo se je 14 novih članov. Tako odgovarjajo delavci smešnim lažem goriške H20. Gospodje namreč trobijo po časopisju, ki jih pro-težira, o nekakšnih vspehih v Solkanu. Kdor jih pozna, se ne bo čudil, da se lažejo na debelo. Dolge tedne so agitirali z bobni in mehovi in kočno so dne 7. t. m. praznovali takozvano ustanovitev podružnice. Vse strastno priduševanje jim je toliko pomagalo, da je prišlo res ogromno število 12, reci dvanajstih oseb na ustanovni shod. Bili so nSokoli“. Naši sodrugi so se mislili udeležiti shoda, ker se je bil ves čas napovedoval javen shod. Toda naši zizibambule se vselej ustrašijo delavca, pa so tudi tukaj zabraniii delavcem vstop. In vendar se imajo zahvaliti samo treznosti naših sodrugov, da ni po shodu prišlo do pretepa, ki bi ne bil nič slaven za H20. Narodnjakarsko časopisje pripoveduje, da se je prvi večer vpisalo nad 60 članov. Človek bi se čudil taki predrznosti, če ne bi bila tako smešna. Komaj se jim je posrečilo, na svojem shodku izvoliti odbor, tako malo jih je bilo. Kje se je torej vzelo tistih 60 članov, ki bi jih H20 gotovo rada imela, a jih le ni? Odborniki pojasnujejo stvar po svoje. Pravijo namreč, da je 3u članov obljubilo pristop. Ampak take obljube so prav toliko vredne, kolikor sanje o loterijskih številkah. Navsezadnje je pa treba tudi povedati, da so tisti Sokoli, ki so morda kaj obljubili, doslej hodili po Gabrščko-vih potih, pa nam nič ni mar, če so zanaprej v Gabrščkovi ali pa v Mandičevi organizaciji,
Podgora. Blamaža gospodov otrog Hs O na zadnjem snodu je velika in skeli junake, ki bi dali bogvekaj, če bi enkrat »zmagah*. Blamaža je neprijetna in človek stori marsuaj, da jo zataji. Modrijani od H, O si mislijo pomagati s tem, da trosijo po narodnjakarskem časopisju neumno frazo, da smo jim ostali dolžni odgovora. To bi bilo prebrisano, če ne bi bilo prenerodno. Učeni gospodje bi nam morah namreč tudi povedati, na katero vprašanje smo jim dolžni odgovora? Seveda nam ne bodo naznanili tega, ker sami ne vedo, kaj bi bilo. Ampak če imo že pri vprašanjih in odgovorih, bi pa mi nekaj vprašali, odnosno bi ponovih vprašanje, katero smo že enkrat izrekli, ne da bi dobili odgovor. Naj nam povedo, kaj so pridobili delavci s stavko v Ajdovščini Neprenehoma govore o slavni zmagi, za mč na svetu pa ni izvedeti od njih, v čem je ta zmaga. Zakaj ne odgovorite P To je vendar stvar, ki ne zanima samo nas. Povejte 1 — A bojimo se, da ne bo odgovora, ker gospodje menda vedo, da nam in tudi ajdov-škim delavcem ne bi zadostovala nedokazana trditev, ampak bilo bi treba zanesljivo dokazati tisto zmago. Mi je doslej ne vidimo. Zato smo radovedni.
»LJUDSKI FRATER"
bo v nedeljo, dne 22. avgusta 1909 ob 4. uri popoldan pri Jelačinu (Traun) na GUncah.
22. aognsta 1909 ost na Glince!!
Domače vesti.
—• Blaženi slovenski kapitalizem. Iz Gorice se nam piše: »Čuditi se moramo popravku gospoda Lukežiča, poslanega .Rdečemu Praporu., ki ni objavil nič druzega kakor resnico. Gospod Lukežič ima toliko poguma, da popravlja, mi pa ga imamo toliku, da brezpogojno še enkrat potrdimo, kar smo pisali. Ampak ker je videti, kakor bi bil gospod Lukežič nekoliko pozabljiv, izpopolnimo svoje prvo poročilo a sledečim: Ko je
gospod Lukežič izrekel besede o dopustu, ki smo jih citirali v prvem dopisu, je predsednik tiskarjev takoj spričo gospoda Lukežiča opozoril delavce na nje, rekoč: .Tovariši, ali ste slišali, kaj pravi Vaš delovodja o Vas?* Če to ne zadostuje, bo pa še predsednik tiskarjev sam povedal, kako je bilo. — Gospod Lukežič se sklicuje na to, da je dejal, da dovoli delavcem dopust, če ga dovolijo vsi drugi tiskarji; pozabil pa je povedati, da je rekel tudi predsedniku tiskarjev, naj mu prinese tudi tiskarski tarif, v katerem je določen dopust. Gospod Lukežič pa dobro ve, da v sedanjem tarifu ni take določbe in da velja tarif še pet let ter se v tem času ne more predelati. Torej je jasno, da je bil tarif gospodu Lukežiču sredstvo za namen, ki je očiten. Ako hofe gospod Lukežič še popravljati, mu pa lahko tudi še več povemo. Opomnimo naj, da je sedaj predsednik tiskarne, dr. Gregorčič, dovolil delavcem 4 dni dopusta, dočim imajo drugod 7 dni. Skoraj čudno se nam zdi, da ni poslal tudi Gabršček popravka.
— < Ljudski Prater>, pod katerim naslovom se vrši nedeljska priredba združenih ljubljanskih strokovnih organizacij na velikem senčnatem vrtu in travniku g. Jelačina na Glincah, bo nekaj velikanskega in izredno zabavne ga. Sodrugi v Ljubljani in okolici! Agitirajte na vse moči, da bo udeležba velika, kajti troški so ogromni. Razpečavajte vstopnice povsed, kjerkoli imate pristop. Vstopnina le 20 vin., otroci izpod 14. leta vstopnine prosti. Ker je čisti dohodek namenjen izobrazbi, pričakujemo, da bo vsak sodrug storil svojo dolžnost.
— Med ljnbjansko občino In deželnim odborom se poostruje spor, ki je postal akuten spomladi, ko se je razdrla lanska slavna liberalno-klerikalna harmonija. Ko je deželni odbor razveljavil sklep občine radi zemljišča za »Mladiko* in ko je zahteval zapisnike o tajnih sejah, je moralo biti vsakemu nepristranskemu človeku jasno, da hoče deželni odbor kljub vsij .opravičenosti* v formalnem oziru sekirati ljubljansko občino. Sedaj je deželei odbor zopet prepovedal prodajo sveta na prostoru starega vojaškega oskrbovališča .Kreditni banki*. Interesi ljubljanske kreditne banke nas gotovo ne morejo mikati, da bi šli za nje v boj; sedanji gromovniki v občinskem svetu si tudi niso z ničemer pridobili delavskih simpatij. Ampak tukaj ne gre za simpatije in ant patije, temveč za to, da vrši klerikalni deželni odbor diktaturo, ki je v kričečem nasprotju z vsemi pojmi o občinski avtonomiji in o demokraciji. Namen Lara* petove kurije in njenih termanov seveda ni skrivnosten. Klerikalci bi radi izpopolnili svojo politično slavo s tem, da bi dobili še Ljubljano v svoje roke. Pa si mislijo: če bodo sistematično sekirali ljubljansko upravo, bodo polagoma tako izmučili ljubljanske volilce, da se bodo naveličali večnih šikanacij, pa prejalish j izvolili klerikalen občinski svet. Ce je taktika modra, naj skrbe klerikalci sami. Nam se zdi precej trapasta. Ampak tudi to ni glavna stvar. Pač pa je važno, da se spozna terorizem, ki ga uganja klerikalna stranka na tem polju prav tako kakor povsod. .Klerikalna strahovlada* ni prazna beseda, temveč zelo konkretno dejstvo, ki se čuti na Kranjskem od dne do dne močneje. In priznati se mora, da je to za sedaj še. prav uspešno sredstvo. Šj nikdar ni bilo v deželi toliko politične neznačajnosti, kakor odkar so klerikalci dobili gospodstvo v roke. Uskoki iz liberalnega v klerikalni tabir se tako množe, da kmalu ne bo liberalna stranka nič druzega kakor veža klerikalne. Žalosten je pogled na to selitev. Toda tolažba je, da pospešujejo klerikalci sami svojo katastrofo. Renegati, ki lezejo med klerikalce, vendar ne dobivajo klerikalnega prepričanja, temveč morajo biti hinavci. In čim bolj se množe zakrinkani .pristaši* v stranki, tim več prihaja eksplo* zijskega materiala na kup, ki bo danes ali jutri ral* nesel celo veliko stranko. Med tem je seveda treba potrpežljivosti.
— Po narodniakarskih listih trosijo poštenjaki iz HjO neresnice, da na zadnjem shodu v Podgori diskusija ni imela uspeha zaradi socialno* demokratičnega terorizma. Laž je nesramna, in človeka bi presenečala, če ne bi vedel, s kom iraa opraviti. Vsi pristaši H,0 so na rečenem shodu brez vseh zaprek smeli lagati in zavijati proti soc. demokraciji in jo obrekovati in nič se jim ni zgo* dilo; le sodrugi so se jim na ves glas smejali« Ako je pa za nervozne gospode iz H,0 že smeh socialistov — terorizem, potem bi radi vedeli, kaj za te gos^die ni terorizem! Napovedovati diskusijo z nasprotniki, katerih se o nji niti ne obvesti, J® lahko in komodno, pa tudi nesramno. Ravnotako pa je tudi nečedno in gospode iz H,O vredno, da sedaj, ko so pri diskusiji potegmn krajši konec, lažejo o terorizmu socialistov. Narodnjakarska P°' štenost, ki diči predsednika goriške H,01
— V gozda. Lesna delavca Veternik in J** voišak sta v gozdu podirala drevje. Nažagala med drugimi tudi mogočno smreko do polovica in sta potem sedla, da bi se malo spočila. NaeU' krat potegne veter in podere nažsgano drevo, kB' tero je padlo na Javoršeka in mu je glavo |kolS* popolnoma zmečkalo. Javoršek je kmalu na umrl.	.	.	...
— Nenavadna prikazen. Od Velike Nedelj
poročajo: Po zadnji toči smo občutili iz studence • mlak in potokov močan smrad po žveplu.
ni hotela piti te vode. Zadnji dni se je ta popolnoma pobarvala, ribe so poginile in živina boleha. Se preteklo nedeljo je tuintam ležala toča.
— Utopljenka. Dne 4. t. m. so potegnili pri Hrastniku iz Save žensko truplo, ki je bilo že precej razpadeno. Konštatirali so, da je utopljenka identična s 60 letno Marijo Tomšič, pristojno v Vače pri Litiji, katera je 6. julija t. 1. skočila v Litiji z mostu v Savo. Truplo so pokopali na Dolu.
— BortWSka. Preiskava gospe Borowske, morilke odvetnika dr. L, \vickegp, glede njenega duševnega stanja, je končana. Zdravniki so jo spoznali za popolnoma normalno. Porotna obravnava bo najbrže koncem septembra.
— Umor In lamomor duhovnika. V ogrski vasi Holics tik moravske meje je ustrelil 33 lttni kaplan Šenigl svojo mater in potem sebe. Vzrok: ljubezen do deklice, od katere ga je hotela mati odvrniti, ker se je bala sramote.
— Ne izielfuita le v Ameriko lahkomi-lelno! Minoli teden je bilo na Ellis lslandu pri Novem-Yorku 816 moških in 241 ženskih obsojenih, da se vrnejo zopet neprostovoljno v Evropo.
— Nenavadna nesreča. 3. t. m. ob 10. uri zvečer je treščilo v viničarijo g. mlinarja Perka v Ivanjskem vrhu. Otroci so pobegnili iz hiše in izpustili živino, kajti lesena bajtica je bila v tre-notku v plamenu in je zgorela do tal. Zjutraj so našli na mestu, kjer je stala materina postelja, kupček kosti. Mati, ki je bila v drugem stanu, je torej zgorela. Oče je v Gradcu, kjer dela zidarski. Od zapuščenih otrok šteje najstarejša 19. let, najmlajši šele 10 mesecev.
— Utonila je v torek v domačem rezervarju pri hiši št. 28 v Hradeckega vasi 7 meseči a Marija Hlepčeva. Dotični rezervar je vedno pokrit z debelo ploščo, in ko so rabili vodo za pranje, je deklica zašla tja, ko je mati nesla vodo v vežo. Takoj, ko so jo pogrešili, so jo začeli iskati okrog poslopja in jo naposled našli že mrtvo v usodnem rezervarju.
— Utonil je minulo nedeljo v Savinji bi’ Seyč šolar iz St. Jederte nad Laškim trgom Franc Goleč. Njegovi součenci so zbežali, ko so videli srečo, in niso nikomur ničesar povedali. Šale zvečer je povedal nek dečko materi o nesreči. Dva dni pozneje so našli utopljenca.
— V Dravo je Ikočil minulo nedeljo v Mariboru 20 letni krojaški pomočnik J. Ferenc iz »kolonije* in utonil. Imel je s svojimi domačimi nek prepir, na kar je zapustil stanovanje in šel v smrt.
— Obelil le je na skednju svojih staršev v Predtrgu pri Radovljici 15 letni čevljarski vajenec Janez Erman. Vzrok hipna blaznost.
— Poboj. V Šerugovem vinotoču v Kicarju pri Ptuju je nastal minulo nedeljo prttep, v katerem je neki Kovačič tako hudo udaril posestnikovega sina Alojza Goloba z motiko po glavi, da je padel na tla in za nekaj minut umrl.
— Opozarjamo na inserat odbora združenih ljubljanskih strokovnih oiganizacij.
Zadnje vesti.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 18. avgusta. Sodeč po včerajšnji konferenci, ki jo je bil sklical Glombinski, bi se smelo pričakovati, da se položaj popravi in da bo parlament sposoben za delo. Vsaj prvi korak je bil nedvomno vspešen, zakaj rezultat konference je ta, da je Glombinski pooblaščen, pogajati se s strankami in z vlado, kako b,i se omogočilo zasedanje državnega zbora v septembru.
Konferenco je otvoril Glombinski, ki je pozdravil navzoče poslance in razložil, da ima Konferenca nalogo, omogočiti mirno razpoloženje in prost izraz o političnem položaju. Država ne more biti brez parlamenta, a tudi vsaki stranki mora biti ležeče na tem, da državni zbor okreva.
Posl. Sylvester (nemška ljudska stranka) pravi, da se strinja s tem mnenjem, da pa delavnost parlamenta ne sme biti odvisna od pogojev (?)
Udržal (češki agrarec) naznani, daje »Slovanska Enota“ na svoji seji storila sledeče sklepe:
.1. Proti vladnemu sistemu vztrajati na stališču najodločnejšega nasproistva.
2. Sklep o taktiki v nastopu zoper vlado si Slovanska Unija pridržuje do sklicanja in sestanka državnega zbora.
3. Slovanska Unija se udeleži konference Glabinskega.
4. Slovanska Unija zahteva, da se d& jeseni deželnim zborom na razpolago zadostni čas za zasedanje.
5. Slovanska Enota najodločnejše obsoja ne-čuvene progone proti Slovanom in od vlade naj-energičnejše zahteva, da izdatno ščiti slovanske manjšine.*
Zadnji dogodki na Nižjem Avstrijskem — pravi — so zelo nepripravna predigra za spravo.
Pernerstorfer (soc. demokrat) pravi, da se ne more govoriti o političnem položaju, ne da bi se primerno kritizirala vlada. Bienerthova vlada je kriva, da se zavlači socialno zavarovanje; ona je trpela, da se je onemogočilo
delo odseka za socialno zavarovanje in s tem je povzročila ogorčenje do skrajnosti med delavskim ljudstvom. Socialni demokratje hočejo delaven parlament in bodo storili, kar bodo mogli, da pospešijo delavnost državnega zbora.
H r u b a n (češki klerikalec) pravi, da ni mogla Slovanska Enota skleniti nič druzega, ker ima po njenih štatutih samo občni zbor pravico sklepati kaj dalekosežnejšega.
P a ca k (Mladočeh) meni, da se od Slovanske Enote ne more zahtevati, da se slovesno in s prisego in za vse čase odreče obstrukciji. Kar je Slovanska Enota sklenila, še ne pomeni obstrukcije. Vztrajati hoče v opoziciji proti vladi, a kakšno obliko dobi opozicija, se bo že videlo.
Seitz (soc. demokrat) omenja glede na zadnje dunajske dogodke, da jih mora kot Dunajčan in kot dunajski poslanec globoko obžalovati. Vprizorili so te izgrede neodgovorni in nepoklicani ljudje in dunajski delavci nočejo imeti ničesar opraviti ž njimi. Dunajsko prebivalstvo želi narodni mir in noče motenja ob svojem gospodarskem delu. Ne more se od Slovanske Enote zahtevati, da se danes brezpogojno podvrže, pač pa se sme zahtevati nekoliko več jasnosti. Povedati bi bilo treba, če*se misli ob-struirati pod vsakim pogojem, ali če se hočejo dovoliti najnujnejši opravki. Med temi najnujnejšimi deli je socialno zavarovanje v prvi vrsti, potem pridejo trgovinske pogodbe, zakon o trgovinskih pomočnikih, o delavnem času v trgovinski obrti, zavarovanje za nezgode v stavbinski obrti ter melioracijski zakon.
Hrubanin Udržal pravita, da ne more Slovanska Enota za več mesecev naprej določati svoje taktike. Ob sedanjih rabukah na Dunaju se sploh ne more vedeti, če bo češkim poslancem mogoče priti na Dunaj. (Ta jamrarija je pa že tako trapasta kakor znani izgredi in pravzaprav je še bolj obsodbe vredna. Neumnim pobalinom se lažje odpusti oslarija kakor ljudem, ki imajo zastopati narod. Op. ur.)
Pattai izjavlja na to, da je ta strah popolnoma neutemeljen (poslanca, ki moreta slišati, da ju je strah!); zadnje izgrede je podžigal samo gotov del časopisja; prebivalstvo pa ni imelo nič opraviti ž njimi.
Lueger pravi, da prevzame osebno odgovornost za nedotakljivost poslancev. (Treba jim je bilo, da se jim tako obljubuje varuštvo kakor malim otrokom!) Kar se je zgodilo, je popolnoma neznatno in prebivalstvo ni absolutno v nobenem stiku z izgredi nezrelih mladih ljudi.
Steinwenderju se zdi, da se po sedanjem položaju lahko riskira državnozborsko zasedanje v septembru ter predlaga: .Predsedništvo današnje konference se pooblašča, da se sme pogajati z vlado in s strankami glede na to, da se skliče državni zbor v mesecu septembru in da se omogoči njega delavnost.”
Po daljši debati konštatira Glombinski, da ne nasprotuje nihče Steinwenderjevemu predlogu in da je soglasno sprejet.
Šušteršič je v debati protestiral, da bi se delale v Slovanski Enoti razlike med obstruk-cionisti in neobstTukcionisti. Danes ni v Slovanski Enoti nobene stranke, ki bi se izrecno izjavljala za obstrukcijo, temveč si pridržuje cela Enota sklep o taktiki. V zadnjem zasedanju se je pripravljala obstrukcija ene stranke, ni pa bilo treba, da bi se izvedla, ker so vlada in njene stranke že prej padle na tla.
Dunaj, 18. avgusta. Dr. Glombinski je danes obiskal Bi ene rt ha, da mu naznani rezultat včerajšne konference. Bienerth je obljubil, da obvesti ministrski svet, ki bo sklepal o položaju.
Dunaj, 18. avgusta. V vodilnih krogih nameravajo v septembru sklicati deželne zbore na kratko zasedanje. Meseca oktobra bi se sklical državni zbor, v decembru pa bi bilo glavno zasedanje deželnih zborov. Državnemu zboru bi se predložil finančni načrt, ki pa bi se v marsičem izpremenil.
Dunaj, 18. avgusta. Ministrski svet je imel danes sejo, v kateri se je izdal obširen komunike. Poleg namena, da se skličejo v drugi polovici septembra deželni zbori, obsega vladna izjava vse polno fraz.
Krečansko vprašanje.
Carigrad, 18. avgusta. Zastopniki varstvenih sil se direktno pogajajo o novem resnem koraku. Kolikor je slišati, hočejo sestaviti skupno noto.
Carigrad, 18. avgusta. »Jeni Gazeta* na-glaša, da potrebuje Turčija mir za notranje reforme. Koraki, ki so storjeni v Atenah, ne merijo na vojno. Če se varujejo turške pravice, bi Turčija lahko podala Grški roke.
Smirna, 18. avgusta. Turška eskadra, ki šteje deset velikih in nekoliko manjših ladij, je odjadrala baje v Korpatos. Otomanske družbe se udeležijo bojkota grškega blaga in odpuščajo grške delavce.
Kane j a, 18. avgusta. Davi se je izkrcala stotnija mornarjev, ki je brez nasprotovanja odstranila grško zastavo s trdnjave. Stolnija je pustila 50 mož na suhem, ostalo moštvo se je vrnilo na ladje. ______________
Španija In Maroko.
Madrid, 18. avgusta. Vodja španskih socialnih demokratov, sodrug Pablo Igle si as, je izpuščen iz zapora. Položiti je moral jamčevino. Kakor znano, je policija zaprla Iglesiasa takoj, ko so izbruhnili nemiri na Španskem, češ, da je hotel organizirati revolucijo.
Madrid, 18. avgusta. Vlada zanikuje, da bi se bile v Barceloni izvršile kakšne smrtne obsodbe, zlasti trd<, da ni res, da bi bilo 15 ustašev brez pravilne sodbe ustreljenih.
M e lila, 18. avgusta. Včeraj in predvčerajšnim so bili Mavri, ki so enkrat napadU transport z živežem, drugič pa straže, poraženi. (To so zelo skromni uspehi.)
Berlin, 18. avgusta. General Marina je danes ob 4. zjutraj z 12.000 možmi odkorakal proti Nadoru. 4000 mož se je izkrcalo vzhodno, 4000 pa zapadno od Melile.
Madrid, 18. avgusta. Generala Martine za s 40 vojaki so vjeli Kabili. General Marina je dal vprašati, pod kakšnimi pogoji bi jih izpustili. Kabili so odgovorili, da imajo premalo živeža in morajo zato ustreliti jetnike.
Švedska splošna stavka.
St o k h o lm, 17. avgusta. (Izvirno poročilo.) Ves minoli teden so kapitalistični krogi pod očitno patronanco vlade razširjale vesti, da pojema stavka; razpošiljali so celo telegrame, da se je stavka ponesrečila. Vse te vesti so bile popolnoma zlagane; vendar so pa kapitalistični hujskači upali, da se. v pondeljek vsaj deloma potrdi. Zaraditega so že v nedeljo brzojavili v vse dežele, da se je (v pondeljek !) oglasilo velikansko število delavcev za delo. Danes pa tudi ti krogi ne morejo več zatajiti svojih klavernih čustev; zakaj stavka je danes še bolj trdna nego prve dni in podjetniki uvi-devajo, da se lahko raztegne še cele tedne. Prvi teden se niso dajale nikakršne podpore; sedaj je glavni odbor za stavko pozval organizacije, naj naznanijo, koliko delavcev potrebuje podporo,
V	deželi se je nabral že lep kapital y ta namen. Iz drugih dežel so prišle že prav izdatne podpore, tudi je še muogo denarja od političnih in strokovnih organizacij obljubljenega; za vsak slučaj pa hoče stavkin odbor vzeti še tri milione posojila. Ni se torej bati, da bi stavka propadla radi materialnega pomanjkanja. Bolj kočljiv je položaj v podjetniških krogih. Centralna organizacija delodajalcev mora podpirati podjetnike in sicer mora plačevati vsakemu po krono na dan za vsakega delavca, ki stavka. Glasilo delavcev «Sva-ret» računa, da imajo podjetniki */* mili ona kron bojnih stroškov na dan. Prizadet je tudi nemški kapital in berlinski finančni list «Plutus> prigovarja že švedskim podjetnikom naj od-j e n j a j o. Med liberalnimi političarji v Stok-holmu se sestavlja odbor, ki hoče posredovati in je naprosil župana, sodruga Lind ha g e na, naj označi osebo, ki bi bila najbolj primerna za posredovanje. — Prireditelji svetovnega mirovnega kongresa, ki bi moral biti letos v Stok-hoimu, so sklenili, odložiti zborovanje na prihodnje leto. Na železnicah se pač ne stavka, toda vsled industrialne stavke je promet tako zmanjšan, da je vsak dan 300 vlakov manj na progi, nego po navadi. Tovorni promet je zmanjšan za 80, osebni pa najmanj za 50 odstotkov. Med delavci je vzoren red; vlada je izdala za vojaške namene dva mi-liona kron, a vojaštvo nima kaj opraviti, ker ima še policija manj dela nego v navadnih časih.
Želesnttarako gibanje. Radi zahtev, ki jih
imajo železniški delavci, je bila deputacga teh delavcev pri stavbenem ravnateljstvu južne železnice. Spremili so jo od organizacije sodrugi We »gi> Som it sc h in Kopač. Sprejel jo je stavbni višji svetnik Vormacher. O principielnih zahtevah se je sklenilo, da vloži stavbno ravnateljstvo primerno spomenico pri generalnem ravnateljstvu; nekatere zahteve se izroče delavskemu odboru, v nekaterih točkah je pa stavbno ravnateljstvo samo izpolnilo zahteve. Na shodih v Mariboru, Zidanem mostu in Ljubljani so delavci z ozirom na vpeljano pogajanje sklenili, opustili za sedaj ostrejše korake in so v resoluciji naglašali, da se ima z vso vnemo učvrstiti organizacija, ki je edina moč, zagotavljajoča vspeh.
Aehrenthal. Dunaj, 18. avgusta. Minister za zunanje zaaeve, baron Aehrenthal je postal grof.
Sternberg. Praga, 18. avgusta. Grof Sternberg oporeka vestem, da bi nameraval odložiti državno-' zborski mandat.
Boiemk« ustava. Budimpešta, 18. avg. Ogrska vlada še ni izrekla svojega mnenja o bosenski ustavi in zato se dvomi, da bi se mogla še meseca septembra sankcionirati. Za delegacije zahteva neodvišnjaška stranka večino zase; usoda bosenske ustave je vsled tega popolnoma problematična. S tem se je tudi poostrila kriza v skupnem finančnem ministrstvu.
Dhingra. London, 18. avgusta. Smrtna obsodba nad indijskim dijakom Dhingro, ki je umoril angleškega podpolkovnika Curzona, se je včeraj izvršila.
Našla čitatellem priporočamo, da se ozirajo na take tvrdke, ki inserirajo v našem llstn.
j Naročajte in širite naš list!
BLUZE
v težki svili, volni in drugim modnim bbgu, v krasnih modelih, najnovejša modna krila, kostume, dežne plašče, otročje oblekice, krstno opravo, prepdasnlke, vsevrstno perilo in druga oblačila. Naj-finejše otročje kapice, klobučke, plaščke, pariške modrce, nogavice, rokavice, Jopico in druge pletenine. — Fine zavratnlce, naramnice, ovratnike, srajce in drugo perilo za gospode priporoča naj večja narodna konfekcija
HL Krištofič-Bačar
Stari trg 28 Ljubljana Stari trg 28
Zunanja naročila se izvršujejo takoj in ceno. Gene radi male režije brez konkurence. 52—42
Pozor!	Pozor!
Toplo se priporoča kavarna
„ILIR1JA“
Ljubljana 31-13 Kolodvorske nlice (3 minute od Jušnega kolodvora)
m Odprta vsak dan celo noč. f f f Posebna soba na razpolago. • • *
■J^=ir=zii=ui=tjr=Jn=Jrz=>r^->i—l[=Jr=Ji=l^slixsl
5 P letni velik JJ»ca uspeh!
52-36
Močan želodec, pravilno prebavo ter odprtje telesa
se doseže, ako se uporablja mno-===== gokrat odlikovano =
želodčno tinkturo
lekarna Piooollja
Ljubljana, Dunajska cesta.
Steklenica 20 v. Naročila po povzetju.
Kavarna
,Union«1 v Trstn
ulica Caserma in Torre Blanca
se priporoča.
■
■
M
s
&
8
m
Za veselice
in druge prireditve korfjandoli, Šaljive predmete za bazar, iampione, za šaljivo pošto izredno cene in lepe razgled-nice, serpentine i. t. d. priporoča
Ivan Vrečko
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31.
Trgovina ss papirjem
52—13
9
Josipina Herrisch
©Ljubljana, Židovske ulice 7©
®® priporočasvojo bogato zalogo moških, @ ženskih In otročjih čevljev, gamaše ||
• itd. najnovejše oblike, zelo trpežne m.
®in elegantne lazone. w
Zunanja naročila točno,
14-20
Pl Gl ©I G
Katinka Widmayer
trgovina pri ,Solncu‘ za vodo
Pogačarjev trg
priporoča svojo veliko zalogo	46—	28
perila za dame, gospode in otroke. Rokavice, nogavice, kravate, blnze, oblekce, predpasnike, čepice, i. t. d. Vezenje umetnih cvetlic. Nagrobne vence s trakovi. Vsa oprava za novorojenčke. Damski slamniki najnovejše mode. Krasne ,peče‘ vedno v zalogi. Specialiteta za delavce:
CeluUoid-ovratnlki, prsa in manšete.
Nizke cene
j Velika Ijmlsha ueselica združenih ljub- j j 0 IJanshih strokounih organizacij 0 j
pod imenom
99
ra
LJUDSKI PRATER
66
bo v nedeljo, dne 22. avgusta 1909 ob 4. uri popoldan pri Jelačinu (Traun) na Glincah.
Glasbene točke proizvaja Slovenska filharmonija. :: Poje pevski zbor Slov, del, pevskega društva „Sla»ec“. Razne zabave za odrasle In
mladino. K Vstopnina 20 vin, za osebo. Otroci Izpod 14 let prosti.
Ker utegne biti velik naval, ae prosi, da si vsak nabavi vstopnico že preje, oziroma ima pri blagajni pripravljen denar, da ne bo nepotrebne potrate dasa.
Vstopnice je dobiti pri vseh zaupnicah In zaupnikih Strok. Zveze pri Strokovnem tajnlžtvu, Selenburgooa ulica 6/11, ter v konsumnlh prodajalnlcah na Glincah, v Vodmatu In Žižki.
Prosi se za agitacijo!!	22.	avgusta	vsi	na	Giince!!
Nizke cene! Velika suknena zaloga!
Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in žensko blago pri	52-39
sv. Cirilu in Metodu
Cjnbljani, ringerjttfe nlice 1.
Klobuke, cilindre
v najnovejših fagonah in v vUJIlvt? velikih izberah priporoča
3Vaa SttfK, £jubljatta
==; Pod Trančo štev. 2.
52-32
Milko Krapeš
aru In trgovec z zlatnino, zapriseženi sodnijski cenilec, Ljnbliana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo bogato zalogo različnih stenskih in žepnih ur, kakor tudi zlatih in srebrnih verižic, uhanov in prstanov. V zalogi imam tudi gramofone in plošče s slovenskimi napevi in godbo. Z ozirom na bližajoče se velikonočne in binkoštne praznike, naj nihče ne zamudi te prilike, ker bodem prodajal po znatno nizkih cenah. Malo dobička, veliko prometa! Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto!	52—40
m
Telefon St. 177
L Tomažič
zaloga piva
Ml
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebško ln : češko pivo :
fftitni/rč
Materi i&Jijo
jm ruvtljiuc- joažbvaif r
•'Simoni "*
Veit »ton itov. 108.
Delniška družba združenih pivevaren Žalec ln Laški trg
v CJubljani Telelon 108.
priporoča tvojo
Izborno pivo v sodcih ln steklenicah.   -1"— : '==
ZALOGA V SPODNJI SlSKI.
'mSSfk —»w> ATeemV—S"»Hm
!$d«|atslj in ^ONffsl »'Sdrik ffin »uti.
lj, Pf, Umpret j Kranj«,