Dopisi. Od sv. Lenarta y Slov. goi1 (S v. m i - sijoiii — deputacija k cesarju.) Takaj sta čr. gg jezaita Valjavec ia Lempl, pri sv. Bolfanku pa čč. gg. lazaristi obhajali sv. misijone. Ljudstvo je goreče pridgaaje rado poslušalo, se v obilnem številu udeleževalo in obrani i-<;. gg. misijoaarjoai hvalcžen spomia. Bog plati. V nedeljo 27. t. ai. bil je tukaj iia.š de/.elai poslanec g. dr. Radaj. ki je bil povabil župaae, načelnike šolskih svetov ia cekmeštre celega okraja, naj izvolijo depntacijo, ki bode šla v Maribor cesarju se poklanjat. Prišlo je okolo 40 aiož, ki so izvolili 7 vrlib Slovencev v depatacijo. Ti so: Janez Krautio iz Malae, Jaiiez Kos iz Vraijge, Franc Fekonja iz Troukave, Jernej Rojs iz Crmleašaka, Alojzij Ornik iz Kremberga, Antoa Golob iz Poreiia. Trg sv. Leaart lehko, ako liotc. sam izvoli še enega moža, da se pridruži. Deputacijo je g. poslaaec uže aazaauil pri c. k. namestiuku Kiibeku in jo bode 10. julija cesarjn v Mariboru predstavljal. Iz Rogaca (C e a a r j e v p r i h o d v S1 a tiao.) Za dostojni sprejcm skrbi posebea odbor. No, in odborniki so odobrili aasvet, naj okoličaai Podplatski cesarja v Podplatu pričakujejo ter se nastavijo tik velike ceste počenši od podružnice Rozalije uoter do gostilaioe Zurraaaove. Seaikaj bi spadale fare Kostrivnica, sv. Eiaa, sv. Peter, kos Sladke gore, Zibike, Šmarije ia Podčetrtka^. Ako svitli cesar ue pridcjo v Sinarije, laliko Šmarije in Podčetrtek depatacije pošljejo aa Slatino, občine pa nastavijo v Podplatu. Kedar se svitli cesar drugi daa uazaj peljajo, bočejo učitelji šolsko mladež nastaviti. Iz Konjic. (P t u j sk i ai r e n e gat o m o d p o s 1 a a i p o z d r a v i.) Ker aemško - židovske časnike, kakor je listiS ,,aaebtwacliterca'* aikakor ne čitamo, amo še le sedaj zvedeli, da so bili iz Koajic Ptiijskim reaegatom k cesar-Jožefovi svečanosti (?) štirje pozdravi telegrafičao odposlaai. — Prvič se je naš župaa G. Hasenbicbel predrznil v iaienu občiaskega zastopa (!) Ptujčauoni čestitati k cesar-Jožefovemii sporniaeku. Gospod župaa, kako ste zamogli to storiti ? Ali mislite , da ste aas slovenske kinete v Koajiških okolicah tudi zastopali? Ali ne veste, da imamo tudi mi v Koajiškem občiaskem zastopu govoriti in da so v tem zastopu tadi možje, ki političae demonštracije ne odobravajo ? Ali ae voste, kaj imate v takih slučajib storiti ? — Mi aečemo da bi občinski zastop se s politiko pečal, posebuo s tako ne, ki je sedaaji vladi ia Slovenceai sovražaa. To pa vemo, da so v Ptuji — vecinoma reaegati — proti Sloveacem ia proti vladi demonštrirali in upili. Mi sloveaski kmetje ae bomo aikdar v isti rog trobili, ter v lastno skledo pljuvali. — Mi slovenski kraetje, ki pod. Koajiško občiao spadamo, pričakajemo, da bote gospod župaa iato čestitko preklicali ter rekli, da ste jo v lastaem, ne pa v imean Koajiškega občiaakega za«topa odposlali. — Prihodiijič pa se brigajte kot župaa le za občinako korist, za občinake ceste itd. ne pa za Slovencem sovražno politiko. — Da je drugič tudi tukajšaja požaraa bramba Ptujske renegate pri omenjeaej aeraški (!) svečaaosti pozdravljala, ni drugače pričakovati, kajti njeai načelnik je naš župan. No gospod žapan, Vi bočete še celo v društvu, ki nima ničesar s politiko opraviti, politiziratiin demonštrirati. Nara se zdi, da Vi kot aačelnik požarae brambe ne veste, da raora ista geslo irneti ,,s združenimi Biocrai." Kako je pa mogočo s združenimi močmi dclovati, če Sloveacem sovražno politiko uganjate ? Nam so dozdeva, da ste tadi tukaj v lastnem irneau Ptnjske renegate pozdravljali. — Kako pa, da se je tretjičtem pozdravora tudi tukaj.šnje veteraasko društvo pridrnžiti zamoglo, to je aaai neraziimljivo. Nobeao veteraasko društvo ai odobrovalo Ptnjske proti vladi nameravaae demonštracije, kakor tukajšaje ia Ptujsko. Toda v zadajeai je vsled tega ajeni stotaik odstopil, kar je popolaoma prav napravil. Kajti aaraen veteranskega draštva ai ia ne srae biti demonštracija proti vladi. Taki stotaik pa, ki se v veteranskem društvu s politiko pei-a, ter proti vladi demoaštrira, bi bil bolji za stotaika pri ,,šaopsu." — Da je sledajič tadi tukajšnja sknpiaa nemškega ,,šulvereiiia'*', — ktera je tako potrebna. kakor peto kolo pri vozn, — pozdrav odposlala, je aarno ob sebi razumljivo. — Od Ljutoniera. (Župan-trstika.) Neketeri prijatelji otročjega predstojaika v Noršencib stikujejo po dopisniku , ki je čislanemu ia priljubljenemn ,,Gospodarju" kot aeustrašljivcmvi braaiteljvi narodaih pravic poslal poročilo , v katerem se omabijivemu župaau zaslužeai ,,leviti berejo." Na sumu imajo posebao nekega zavednega starega narodnjaka v občini. To pa celo po krivici. Mi ncdolžaega rnoža radi zagovai-jamo, čeravno ne bi bilo potrebao. Kdor namreč po dopisnikih stikuje, je to že očivesno znaraeaje, da je poročilo bilo resaično, Zadeta oseba mirne vesti ae bo preiskovala, kdo je kaj pisal, ampak k aj je kdo poročal. Pravicoljuben človek bo se v takem slueaji oziral le aa zapopadek dopisa ia bo sc potem zaal ravaati, na dopisaiku mn pac ae bode ležeče. — Obžalovaaja vredna občiaa Noršeaska ima dovolj zaaoajnih korenjakov aa izbiro. Zatoraj vrli ter za mir ia blagor aaroda vneti možaki! pri volitvab, aajsi veljajo bodi za oboino bodi za deželni ali pa za državai zbor, prevdarite dobro, komu da smete z lahkim arcera zaupati. Častae službe niso za vetcrajake, kakoršea je mladeaiški ia še neizkušeni župaa-trstika. Iz Pišec. (0ba zvona) Na dopis iz Pišec v št. 16 Slov. Gospodarja. se takole odgovarja: I. Dopisatelj pravi, da je g. baroa Moacon pri aastopu županstva aajšel 180 fl. v obč. blagajnici. To je sicer rea, a aašel je tudi dolga okoli 60 fl. za šolske potrcbe. Ko je pa županstvo izročil, ni s-vojemn naaledniku jzapus- stil aobenega dolga. II. Dopisatelj pravi, da je g. baron nasledaiku sarao 1 fl. 50 kr. v blagajaici pustil. To se mora tako popraviti: G. baron je nasledaiku zapustil 173 fl., katere je v eai srečki od reguliranja Doaava in v dveb branilnunih kajigab izročil! Dalje svojemu nasledniku je izročil že zapadli kupoa za 98 H. Dopisatelj pravi dalje, da se g. baroa za ceste v Dedjevasi ia Pišecah ni brigal. No, ia on je v Dedjivasi 195 fl. izdal. Naredil je nov zidaa aiost za 120 fl. ia aove raate za 60 fl., ktere so pa sedaj vsled povodenj poškodovane. V okolici Pišece je g. baron aaredil 3 lesene ia 4 zidane kanale in ea zidaa rnost čez Gabrnico blizo župaijske cerkve. Vse je bilo celo potrebao, poscbao pa ta most, ker tam čez Gabrnico so se aosili niiiiči, in je šla procesija aajmeaj dvakrat aa leto, pa po vodi. Se zadnje leto ajegovega županovanja je izdal za popravo ceste od Pišece proti Bizeljskemu 48 fl. DostavIja ae še, dajeg. baron občinske doklade zaižal od 15% na 10%. Zato bi želeli, da bi oa zopet izvoljen bil v župaaa in vipamo, da ga dobirno z resničnim in pravičaim obaaaaajem aa narodao sloveasko stran. Dostavek uredništva. Toliko priobčimo iz večjega dopisa, da pokažemo svojo resnicoljiibaost. Resaica in pravica mora biti tudi politicaemu sovražaiku aaaproti. Došlo aani je razaih dopisov v Lej reči, pa srao jib do dveh vse zavrgli. G. baron Moskon bi iz Saula moral postati Paul. Dokler pa tega v djanji ia besedi ne pokaže, ampak le nasprotao delatačas ga imarao za politienega sovražaika Slo, vencev , katerega jim Slov. Goapodar v župaaa ne rnore priporooati. Iz Laškega trga. (Zmaga Slovencev.) Preteceno leto je bila volitev odbornikov za občiao sv. Krištofa, katera je pa, ker se ni povsem zakoaito vršila, vsled rekurza aarodne stranke bila ovržena. Letos pa je bila 2. junija z bovega volitev. Borba je bila huda, posebno ker ao aekteri aemeurski rovarji hoteli tudi slovenski zaačaj te obtine izbrisati. Radi tega so volilce za svojo straiiko aagovarjali, ecš, mi aočerao aio druzega, nego ,,vorenga" rnora biti. Tržaui bi radi slovenšoiao izbacnili iz iirada, ia toplice, železnico, pivarao ia še aektere drage hiše bi radi priklopili trgu; vsled tega so vse žile napeli, da bi večino odboraikov svojih v občiai imeli, pa zamaa, kajti zrnaga je na narodai straai. Pravičaa reč mora zmagati ali prej ali slej. Bog daj, da bi se aaš kmet povsem zavedal svoje narodnosti ia povsod raožato stopal aa dan ia glej že nara raileje solnce narodne svobode sije, Bog kliče ia Sloveaec dolgo tlačea stopa združen ia čvrst pred svet aa svoje slavno mesto. Ne dajmo več tujcem in uskokom gospodariti aa domaeih tleb, pokažimo pri volitvab, kterim žalibog slov. kmet še premalo važaosti prišteva, da smo ia hočemo aa domačih tleh aami gospodarji biti. — Na Blanci. (Depatacija sloveaska k cesarja.) V tukajšaji občiaski pisarai zbrali so se daaes zastopaiki kmetskib občia okrajaih sodaij Sevaica, Brežice, ia Kozje, da se dogogovorijo, kako bo aajvredaeje slaviti spomia aa 6O01etao združeaje kroaoviae štajerske se slavao hišo habsburško. Gospod aotar Vršec otvori posvetovaaje s primeraim aagovorom, zadevajočim pomea daaašajega shoda; v predsedaika bil je aa predlog g. Veršečev izvoljea g. Ivaa Taašek iz Brežic. G. Fraac Leaček opisuje v jako lepera govoru lastaosti dobrotljivega aašega cesarja ia dolžaoati, ktere imamo proti vladarju, kakoršaega ai aa celem svetu. Poteai se je volila deputacija, katera bode presvitlega ccsarja pozdravila aaZidaneaimoatu. V deputacijo bili so voljeai gospodje: Fraac Leaček, veleposestaik aa Blaaci ob eaem za voditelja ia govoraika. Novak Fraac, župan Blaaški; Kljua Aatoa, župaa Seaovški, Kleaovšek Miha, svetovalec šeatlenarski, Deržaaič Adam, župaa Artički; Brstovšek Aatoa, svetovalec Pišečki, Podviaski Fraac, župaa v Globokem, Taašek Ivaa, svetovalec Kapelski, Černelio Jožef, župaa Šeatpeterski, Debeljak Fr., žapaa v Sedlarjevem, Leskovšek Aadrej, svet. v Vrtacali ia Presker Jožef, svet. v Podsredi; dalje trije aamestniki: Fraac Cerjak, Fraac Pečaik ia Fraac Hladic. Na aklepai govor g. Taašekov je pač iz srca zadoael trikratai ,,živijo" aa cesarja iz priprostih kmetskih grl. Da se Sloveaec po dovršeaem delu raduje, to vaak ve. Napitaica se je vršila za aapitaico, dokler aam vozovi aiso gostov odpeljali. Veselilo aas je, da so tudi trgi ia mesto Brežice bili maogobrojao zastopaai, čeprav aiso bili vabljeai.