STUDIJSKA
knjižnica v CELJU
Junij 1962 Št. 6 Leto II
.GpA-SILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ŽELEZ AR NE TORE
IZVRŠITEV PROIZVODNEGA PLANA ZA RAZDOBJE I,—V. 1962
1.	Aglomeracija..................42,5	•/•
2.	Elektroplavž . . . ...........44,8	*/•
3.	Jeklarna......................45,3	•/•
4.	Valjarna — izdelki............39,9	°/o
5.	Livarna sive litine . . . . . . 46,8 °/o
6.	Livarna valjev..............  24,5	%
7.	Obdelov. valjev...............34,5	•/•
8.	Samotna...................... 43,2	8/o
Podjetje skupaj................42,4	°/o
STORSKI ŽELEZAR, glasilo delovnega kolektiva Železarne Store — Izdaja delavski svet — Izhaja vsak mesec
—	Odgovorni urednik: Stane Ocvirk
—	Uredniški odbor: Avgust Boršič, Marjan Klinc, Rajko Markovič, Jože Mastnak, Stane Ocvirk, Viktor Opaka, Franc Rozman, Ivan Stepančič, inž. Niko Zakonjšek in Drago Završnik — Uredil Danilo Domajnko, »Delavska enotnost« — Tiska tiskarna »Toneta
Tomšiča« v Ljubljani
Pridni prostovoljci: vsak čas bo nared eden zadnjih športnih objektov igrišče za odbojko
Pred zaključkom delovne akcije
Letos je zadnje leto naše velike prostovoljne delovne akcije, ki smo jo z velikim poletom pričeli pred tremi leti. UsDehi so tu: stadion, cesta na Svetino, vodovod, dom Ljudske tehnike, kegljišče in ureditev. naselja.
Lahko smo ponosni na vse to, kar smo napravili z lastnimi rokami in z veliko volje.
Zaključna dela se približujejo h kraju. Želja nas vseh je, da bodo vsi objekti, v katere smo vlagali svoj trud, res služili svojemu namenu. Veseli bomo lahko, ko bomo sprejeli v goste železar je — športnike iz vse države v lepo urejeno naselje in Športne objekte.
Rekonstrukcija Železarne Štore	Metalurške športne igre
V	prejšnjih številkah »Štorskega železarja« smo pogosto pisali o rekonstrukciji in perspektivni izgradnji naše železarne, zadnje čase pa precej manj, čeprav se ves ta čas intenzivno pripravljamo za uresničitev programa.
Odkar smo se zadnjič oglasili, je bilo na tem področju precej storjenega. Predvsem so proučevali nove in sodobne tehnološke postopke, s katerimi bo mogoče proces proizvodnje po rekonstrukciji še poceniti in s tem doseči še večjo proizvodnjo v posameznih obratih. Prav tako še proučujejo in kontrolirajo razporeditev objektov, da bi z morebitno ugodno spremembo zmanjšali investicijsko vrednost ali pa delovno silo, in tako dosegli še višjo rentabilnost poslovanja po izvršeni rekonstrukciji.
Ekonomska grupa uprave osnovnih sredstev je izdelala vrsto primerjalnih kalkulacij in izračunov rentabilnosti proizvodnje za razne variante in tehnološke kombinacije. Posebno skrb se je posvetilo 114. panogi, to je proizvodnji jekla in njenih finalnih valjanih proizvodov.
Razen tega — teoretskega — dela v Železarni Štore, pri katerem sodeluje, večje število naših strokovnjakov, intenzivno zbiramo ponudbe in podatke za posamezno opremo in naprave, tako domačo kot uvozno.
V	Ljubljani projektivno podjetje »Slovenijaprojekt« že dela proiekte za .komunikacije (ceste in železnice) bodoče železarne. Projektantsko podjetje »Elektroprojekt« končuje zadnjo fazo projektiranja novega 110 kV daljnovoda Celje—Štore in ustrezne 'razdelilne postaje v Štorah, potrebne ob rekonstrukciji obstoječega elektroplavža, ki bo izvršena do aprila prihodnjega leta. S to rekonstrukcijo bomo povečali proizvodnjo surovega železa za 50 odstotkov.
{Oprema za to rekonstrukcijo je že naročena in to del-
no domača, delno jo Bomo uvDzili iz Avstrije (pečni transformator).
Pretekli mesec smo pričeli na terenu Štore II tudi že s pripravljalnimi gradbenimi deli. Kot prvo smo pristopili k prekritju dosedanjega odprtega kanala pritoka Voglajne. Gradbena dela izvaja podjetje'¡»Vodna skupnost, Savinja« iz Celja in bodo končana do konca jnnija.
Vzporedno s tem je v teku gradnja četrtega železniškega tira v Samcu, ki je prav tako predviden v' investicijskem programu in bo že sedaj znatno prispeval k izboljšanju našega internega prometa.
Ing. S. Plevnik
Priprave so v polnem teku. Zadnja dela na športnih objektih so pred zaključkom. Naši športniki pridno trenirajo, mi pa upamo, da bodo na tekmovanjih dali vse od sebe ter častno zastopali naše barve.
Od ostalih železarn so se prijavile naslednje ekipe: Železarna Jesenice,
55 tekmovavCev Železarna Ravne,
53 tekmovavcev Železarna Smederevo,
48 tekmovavcev Železarna Nikšič,
46 tekmovavcev Železarna Ilijaš,
25 tekmovavcev Valjaonice Zemun,
14 tekmovavcev
Naši športniki bodo tekmovali v vseh panogah.
Veseli smo, da nam je bila zaupana ta velika zahtevna naloga — organizacija te največje športne manifestacije metalurških delavcev Jugoslavije. Prav tako bomo veseli, če se bodo iskazali naši predstavniki in posegli za najvišji mesti, vendar pa si pred-vsem želimo, da se bodo naši dragi gostje — udeleženci iger — počutili med nami dobro in dosegli kar najboljše rezultate.
Kot je že objavljeno, se bodo tekmovanja pričela 28. junija. Igre bodo trajale 5 dni. Za zaključek iger in v počastitev Dneva borca pripravlja organizacija ZB množični po-
Leta 1950 smo se nekako pričeli resneje zavedati, da je treba tudi varnosti pri delu posvečati v,eč pozornosti in organiziranega dela. Od tod razpolagamo s prvimi podatki, ki nam kažejo takratno stanje varnosti pri delu oziroma obratnih nezgod. Tako imamo v letu 1951 mesečno povprečno 45 nezgod, a že v letu 1952 mesečno povprečno 36 nezgod, ker se že kaže vpliv ustanovitve prve komisije HTV v naši železarni. V letu 1953 beležimo mesečni povpreček 27, a v letu 1954 povpreček 26 ter v letu 1955 pa že povprečno samo 21 nezgod. Tako smo polagoma a dosledno zniževali povprečje, ki je znašalo v letu 1959 le 20, v letu 1960 samo še 16 in v letu 1961 pa je bilo mesečno povprečje 15; če pa odračunamo nezgode na poti, dobimo mesečno povprečje 14 nezgod.
Posebej omenjamo, da smo dosegli v nekaterih mesecih prav lepe rezultate. Tako smo imeli v mesecu aprilu 1960 le 9 nezgod pri delu, meseca januarja 1955 jih je bilo samo 8, v septembru 1961 le 7 in v mesecu maju 1962, ko smo dosegli dosedaj rekordno znižanje na 6 nezgod pri delu.
Franc Mežek
hod na Svetino po poti XIV. divizije.
. .Na ' pohodu pričakujemo udeležbo ekip celjskih podjetij.
Predsednik novega upravnega odbora
Na I. seji delavskega sveta je bil med drugim izvoljen za člana upravnega odbora tudi tov. Franc Kavka, na I. seji npravnega odbora dne 18. 5. 1962 pa za predsednika tega organa.
Tov. Franc Kavka je v našem podjetju zaposlen že 14 let in ga vsi poznamo kot dobrega delavca in športnika. Pri deln je izredno marljiv in strokovno sposoben ter je na dolžnosti dninskega vodje v kemičnem laboratoriju. V lanskem letu je bil predsednik obratnega delavskega sveta v predračunski enoti in pokazal mnogo smisla za kolektivno delo. V tem letu je svoje izkušnje izpopolnil v šoli za delavsko samoupravljanje. Upravni odbor je z izvolitvijo za predsednika izkazal tov. Kavki veliko zaupanje in kolektiv opravičeno pričakuje, da bo usmerjal in vodil delo upravnega odbora v interesu kolektiva in družbe. Pri njegovem delu mu želimo veliko uspehov.
Čedalje manj poškodb pri delu
Globja varstvena v,zgoja, člani kolektiva možnost vpli-izobraževanje delavcev, širše vati na zboljšanje stanja hi-strokovno obzorje in jačanje giensko tehničnega varstva in zavesti mora roditi uspehe, ki kar se kaže predvsem v zmanj-se kažejo pač tam, kjer imajo šanju števila nezgod pri delu.
Ob prvi obletnici našega glasila
S to številko »Štorskega železarja« — 12. po vrsti -—~ zaključujemo prvo leto izhajanja našega glasita. Prva številka je izšla v juliju lanskega leta. Lahko trdimo, da smo v mnogočem uspeli ter da so zdaj člani našega kolektiva dosti bolj seznanjeni z dogodki v pod jetrn.
Na nedavnem posvetovanju urednikov glasil delovnih kolektivov v Kranju so se jasno izkristalizirale smernice tako glede vloge, kakor vsebine teh glasil. Glavni nalogi tovarniškega časopisja sta, da informira člane kolektiva o vseh dogodkih v kolektivu ter da jih mobilizira za naloge, ki se pojavljajo vedno nove posebno sedaj in v našem razgibanem gospodarskem sistemu.
Na sestanku smo dobili tudi v roke analizo nekaterih glasil. Iz te analize, ki omenja nekatere pozitivne strani >Štorskega železarja«, je razvidno, da smo krenili v pravo smer ter upamo, da bomo tudi o bodoče sledili tem ciljem. Zavedamo se, da predstavlja glasilo eno izmed učinkovitih sredstev obveščanja članov kolektiva ter je zaradi tega potrebno sodelovanje širšega kroga ljudi.
Do sedaj smo glede sodelovanja lahko zadovoljni, saj je v teh 12 številkah, ki so izšle do sedaj, sodelovalo več kot sto dopisnikov. Vendar si želimo še več prispevkov, posebno od ljudi iz proizvodnje, ker le tako bo naš list še bolj zanimiv in pester.
Naše vodilo v tem pogledu naj bo: iz kolektiva — za kolektiv.	Uredniški odbor
■RMHR
MjjHd
Tema za pogovor:
'Slis	
	
R N f	8 ■
Hi	
VARČEVANJE
i|§pi B ■
i •	••
■
ÍP:1
11
Pogled na novo, prepotrebno priročno skladišče modelov. Dragi modeli, ki so bili doslej izpostavljeni vremenskim nevšečnostim, bodo odslej zaščiteni. Tudi novo skladišče še ne zadostuje potrebam modelne mi-zame, zato je potrebno pridobljeni prostor čim racionalneje izkoristiti
Skoraj odveč bo zapisati, da s slehernim umskim ali fizičnim delom sodelujemo tudi v gospodarjenju s sredstvi in si zavestno ali podzavestno prizadevamo za gospodarskim uspehom. Če bi šteli za uspeh le. t. i. čisto proizvodnjo, bi se zmotili, saj bi kaj kmalu spoznali, da riam manjkajo nujni spremljevavci, ki jih pojmujemo pod izobraževanjem.
Nič nenaravnega ni, če smo že pri uvodu dejali, da je delo tudi umsko. Da, sleherno delo je hkrati tudi umsko, le da nas je večkratno isto delo že avtomatiziralo, tako da je umska dejavnost neopazna. Ni čudno tedaj, da nas nekdo preseneti
Nekaj o našem izvozu
Splošen položaj Jugoslavije kot zunanjetrgovinskega partnerja v današnjem svetu je vse prej kot lahek: na eni strani se intenzivno združujejo v ekonomsko skupnost najbolj razvite zahodnoevropske države, katerim je politična osnova Atlantski pakt; na drugi strani so vzhodnoevropske države, ki so gospodarsko ali politično povezane v Varšavskem paktu. S temi državami, predvsem z zahodnoevropskimi, je imela naša država že v preteklosti in tudi v zadnjih letih največjo in najživahnejšo zunanjetrgovinsko izmenjavo. Eno in drugo gospodarsko področje pa vodi v tej ali drugi obliki diskriminacijsko gospodarsko politiko do tretjih držav, h katerim spada tudi Jugoslavija. Članice zahodnoevropske ekonomske skupnosti onemogočajo z visokimi carinami izvoz iz tretjih držav in torej tudi iz Jugoslavije. Izvoz pa je edini izvor deviznih plačilnih sredstev, s katerimi lahko plačamo uvoz iz teh držav. Nasprotno pa je vzhodnoevropsko tržišče sposobno precej široko sprejemati naše izvozne artikle, je pa zelo skopo s svojimi izvoznimi sposobnostmi in pripravljenostjo.
Kratko rečeno, zahodnoevropsko tržišče, ki je za naš uvoz strojev, naprav, inštrumentov, rezervnih delov in drugih tehničnih artiklov najsposobnejše, je za naš izvoz skorajda zaprto. Posledica omejevanja našega izvoza z visokimi carinami pa je naša defieitna trgovinska bilanca s temi državami in skoraj popoln zastoj v našem uvozu iz teh držav.
Ostale razvite evropske in izvenevropske države, ki še niso članice evropske ekonomske skupnosti, seveda te izgube ne morejo, vsaj ne v celoti, nadoknaditi. Ostanejo še nerazvite države, ki imajo skoraj neomejene potrebe po uvozu, so pa omejene njihove plačilne možnosti in možnosti izvoza.
Da bi omilili težave naše zunanjetrgovinske bilance — predvsem z razvitimi zahodnoevropskimi državami, vlaga naše gospodarstvo ogromne napore za povečanje izvoza na ta področja. K tem naporom, ki cesto pomenijo tudi žrtve, se seveda pridružuje tudi naše podjetje.
Naš izvoz ima svoje začetke v letu 1956. V prv,ih letih je bil seveda le slučajno dopolnilo domači prodaji. Z leti pa je postal stabilnejši in pozneje del naše gospodarske dejavnosti, v tekočem letu’pa celo dejanska obveznost našega podjetja do družbe.
Kakor je bil v začetku izvoz naše železarne le slučajen pojav, tako je bila slučajna tudi izbira proizvodov, ki smo jih izvažali, če smo imeli trenutno interes glede na nezasedene kapacitete in možnost plasmaja, in tako so bila slučajna tudi tržišča, na katera smo izvažali. Danes je bistveno drugače. Danes že v začetku leta vemo in predvidevamo, katere proizvode želimo in imamo možnosti izvažati, katera tržišča so za naše proizvode zanimiva itd. Do teh informacij seveda ni enostavna pot in zahteva dolgotrajno in vztrajno zasledovanje potreb posameznih tržišč, poznavanje strukture njiho-
vega gospodarstva, smeri gospodarskega razvoja, odnose Dosameznih tržišč z državami, ki nudijo enake ali podobne proizvode kot mi itd. Naše podjetje črpa te informacije iz raznih virov — iz raznih uradnih publikacij, iz naših odnosov s partnerji konkretnega tržišča, iz informacij naših izvozno-uvoznih in zastopniških organizacij, iz informacij naših diplomatsko-trgb-vinskih predstavništev, zbornic idr.
Doslej smo izvažali svoje proizvode v Sovjetsko z vezo, Nemško demokratično republiko, Bolgarijo, Avstrijo, Italijo, Grčijo, Egipt, ZDA, po naročilih zahodnonemških partnerjev na druga tržišča, za-klj učene pa imamo tudi že izvozne zaključke za izvoz v Indijo. Razen' tega imamo občasne in tudi stalne stike z raznimi partnerji iz raznih drugih držav, imeli smo že vrsto čvrstih dogovorov in zaključkov, ki pa so zaradi tega ali onega vzroka ugasnili pred realizacijo.
V okvir naših izvoznih artiklov smo doslej vključili: litoželezne cevi, fazonske komade, kokile, žlindro, odlitke, usluge — prevaljanje, vzmetna jekla, konstrukcijska, jekla, material za groverjeve prstane, Samotno opeko in končno smo tudi pred izvozom naših litoželeznih valjev. Poleg tega smo uspeli plasirati tudi gotove groverjeve pr-stane, ki jih bomo proizvedli skupno z našim kooperantom »Mikron«, Rijeka. Razen tega oskrbujemo naše domače potrošnike z raznimi proizvodi kot so vzmetna jekla, jekla za brodogradnjo, cevi za tanker-. je itd., ki jih izvažajo naši partnerji v predelani obliki ali vgrajene, na razna tržišča. Naš največji in najuspešnejši izvozni artikel pa so vsekakor naši valjani izdelki.
Če vzamemo leto 1959 kot leto stabilne izvozne dejavnosti našega podjetja za osnovo, dobimo do konca preteklega leta in z letošnjim planom naslednjo indeksno podobo našega izvoza:
1959— 100
1960	— 225,3
1961	— 214,6 Plan 1962 — 313,4
Če se držimo še na letošnjih predvidevanjih našega izvoza, potem lahko povemo, da bo ustvarjenje tolikšnega predvidenega obsega izvoza terjalo nemalo naporov in tudi žrtev našega podjetja in ekonomskih enot. Naš letošnji plan izvoza predvideva tudi znaten izvoz naših jekel na zahodonevropska tržišča. Svetovne cene jekel pa so v tem času nižje in konkurenca močnejša kot kdaj koli. V takšnih pogojih izvoza igra poleg cen važno vlogo sleherni detajl — tehnično ustrezajoča kvaliteta in izdelava, estetska izdelava, estetsko embaliranje in markiranje, pravočasna dobava, posluh za želje kupcev in slično. Naše podjetje lahko vsaj do gotove meje konkurira le s kvaliteto del in kratkimi dobavnimi roki. Izvoz pod težkimi pogoji je seveda lažji ob zavesti, da je predpogoj za izboljšanje naše zunanjetrgovinske bilance, predpogoj za uvoz tistih artiklov, od katerih je odvisna1 naša redna proizvodnja in povečanje obsega proizvodnje in končno predpogoj za stabilizacijo našega gospodarstva.
A.	B.
z vprašanjem, ki nam odkrije problem ali nas opozori na dejstvo, ki mu nismo posvečali dovolj pozornosti.
Govorimo, da moramo racionalno gospodariti z materialom, da moramo delovni postopek časovno omejiti na minimum, da moramo delo pravilno razporediti in vendar o teh pojmih večkrat grešimo, ker jih nezadostno ali manj temeljito premislimo. Vse to pa je varčevanje, ali s časom ali materialom.
Tovariš Tito naš je nedavno v svojem govoru lepo poučil, kje, kako in na kakšen način lahko prihranimo stroške, zakaj nastajajo kalkulacije tako visoke, komu nastaja škoda itd. itd. Vsi se moramo te resnice zavedati in skrbeti, da čimprej spoznamo pravilnejšo pot gospodarjenja.
Boljše gospodarske uspehe pa bomo dosegli, če bomo s čim racionalneje vloženim delom trošili svoje umske in fizične sile.
S tem, ko ga kritično pregledamo, bomo vsak na svojem delovnem mestu lahko prispevali mnogo k skupnemu cilju, ki ga vsi želimo in ga kratko imenujemo boljši standard.
Statistika nam mnogo pove, le malo pa je statistike, ki nam odkrije to, česar nismo storili, pa čeprav bi lahko...
Pravimo, da so kalkulanti zelo pomembni činitelji pri gospodarjenju. Kadar nam kal-kulant predpiše normo za material ali izdelavni čas, navadno napravi račun s t. i. železno rezervo. Pri tem ostane direktnemu izvajavcu možnost, da porabo časa in materiala skrči na minimum in »železno rezervo« spremeni v čisti dohodek. Kaj je čisti dohodek, pa pri današnjem samoupravljanju že dobro poznamo. Povprašajmo se, kolikokrat odkrijemo to železno rezervo, koliko jo spremenimo v čisti dohodek? Pri gospodarjenju nastanejo tudi prikrite rezerve, katerim je kalkulant edinole zavest in odnos do dela.
Kaj pravite, dragi bravci, kje in koliko lahko prištedi-mo? Na primer — s pravilno nego strojev in naprav, da bi preprečili nezgode, preprečili nepotrebne daljše izpade proizvodnje? Ali se ne izplača pripraviti material na delov-
Tov. Sevšek nam je pisal
Prejeli smo pismo tov. Alojza iSevška, ki je bal več let zaposlen v našem podjetju v cevni- livarni. V svojem pismu izraža zadovoljstvo, da naš kolektiv v vseh pogledih iz leta v leto napreduje. Zelo rad se spominja svojih sodelavcev iz cevne livarne, (ki so vedno pod težkimi pogoji dela vlagali veliko truda, da so danes rezultati tega oddelka za podjetje tako velikega pomena. Zelo radi bi objavili njegovo^ pismo, vendar je obseg časopisa premajhen, da bi objavili vse, kar naše člane najbolj zanima. Tov. Sevšku smo hvaležni1, da se nas spominja in mu želimo obilo Uspehov pri njegovem delu z željo, da bi nas ohranil vedno v tako lepem spominu.
Uredniški odbor
no mesto organizirano, pravočasno, ali uskladiščiti še tako majhno količino dragocenega odpadnega materiala? Morda bo kdo — najverjetneje tisti, ki je pri tem delu — vendarle, pozoren, ali med odpadke zasipu jemo tudi material, ki je še uporaben? Pomisliti moramo, ali je koristno pripraviti tehnološki postopek toliko precizno, da bodo izostali nepotrebni proizvodni sestanki, dogovori in pogovori. Ali pa se vprašajmo, kako čuvamo sanitarne naprave, izpostavljene instalacije v obratih, poglejmo po delovnem prostoru in tudi dvorišču, ali niso tam sredstva, material, izpostavljena uničenju. Nekdo, ki slučajno zaide na naše transportne žile, se bo vprašal ali je nujno, da tam leži material, ■ki bo sčasoma zlezel v zemljo. Zopet bo nekdo vprašal, zakaj naraščajo stroški telefonskih razgovorov, če je to nujno, ali kaj? Zopet bo nekdo ugotovil, da kontrola proizvodov doseže učinek prepozno, toda v isti sapi bomo spoznali, da vsak posameznik ria svojem- delovnem mestu vendarle direktno lahko prispeva in prepreči škodo, hi jo sedaj odštejemo od čistega dohodka.
Kolikokrat slišimo pregovor, »da ni nič drago, da ne bi bilo hkrati tudi poceni«. Skoraj bi dejali, da je to povsem nasprotno od tistega, kar smo malo prej zapisali. Toda ni. Razen o varčevanju, (v najožjem smislu) govorimo tudi o rentabilnosti, o kalkulaciji, ki mora biti premišljena. Tu se naše obzorje odpre preko tistih ozkih meja, ki nam slepijo pogled v bližnjo in daljno prihodnost. Bilo bi nespametno počivati na - doseženih—lovorikah in zanemarjati svojo in svojih rodov bodočnost. Če smo trdni v tem, da vsakodnevno preračunamo možnosti racionalnega dela, potem je to aktualno tudi za jutrišnji dan, videti moramo možnosti za razvoj in povečano proizvodnjo. Zdrav razum nam bo potrdil kalkulacijo, s katero predvidevamo del sredstev za nove povečane zmogljivosti efektivne proizvodnje. Brez vlaganj ne bi imeli nobene perspektive in ne moralne ali materialne pravice do osebnih dobrin tudi v času, ko bomo za delo manj ali celo nesposobni. Če smo uvodoma omenili kot bistvo varčevanja materialne in časovne prihranke, potem zapišimo k zaključku, da so odnosi med ljudmi tisti temelj, tista konstrukcija naši socialistični zgradbi, iz katere se razvijajo vse možnosti k boljšemu življenju. Prvi korak k temu pa bodi vsekakor najprej kritika samega sebe, spoznavanje svoje okolice in problemov in tesno ter iskreno sodelovanje.
Dve nagradni sliki brez nagrade uredniškega odbora
Koliko denarja leži med tračni- Kaj menite, čigavi so vsi ti predmeti in kam spadajo? (Op. ur.: nima-cama?	mo skladišča starega železa). Nagradc( za-rte in podobne stvari so skrite
v čistem dohodku in so dosegljive že pri prvem obračunu!
Uspeh štorskih gasivcev
n a razstavah projektov
Naše sodelovanje
Gasivska zveza LRS, sekcije za industrijsko, gasilsko službo, je razpisala konec aprila tl. za 2. in 3. junij na Jesenicah tekmovanje industrijskih gasivcev metalurške in kovinske stroke v disciplinah, kot so bile na tekmovanju gasivcev v Kolnu (Zah. Nemčija), kjer so jugoslovanski gasivci med svetovno gasivsko elito zavzeli kar tri prva mesta in s tem svetu dokazali naš napredek tudi na tem področju.
V Tuzli je bil sredi meseca marca ITI. Kongres inženirjev in tehnikov rudarske, -geološke in metalurške stroke Jugoslavije. V okviru tega kon-
gresa je bila v avli rudarskega doma, kjer se je vršil kongres, razstava projektov podjetij in ustanov rudarsko metalurške stroke, ki so bili
izdelani v obdobju 1957—1962. Naša železarna je razstavila kompletne' elaborate investicijskega programa ter povečane fotografije makete rekonstruirane železarne z več podrobnostmi oosameznih projektov, obratov.
Občinski ljudski odbor Celje je razgrnil javnosti urbanistične in ureditvene načrte mesta Celja in okolice, v katere je zajeta tudi železarna Štore. Na razstavi, ki je bila odprta od 28. aprila do konca junija v mali dvorani kina »Union« v Celju, je železarna prikazala z ureditvenim na-1 Črtom ter fotografijami makete in projektov predvideno rekonstrukcijo podjetja.
Obe razstavi sta imeli namen prikazati javnosti perspektivni razvoj železarne Štore in sta zelo uspeli. Posebno še razstava v Celju, katero je obiskalo več tisoč ljudi in s katere je tudi naša siika. Ing Dušan Burnik
Na razpis smo se gasivci iz Štor prijavili, dasiravno še takrat nismo poznali zamotanosti tekmovanja, niti ostalih stvari, ki lahko . vplivajo na rezultat. Yodila nas je le ena misel, Štorjani smo in če vemo, kaj hočemo, potem morajo biti naši rezultati taki, da nas na Jesenicah ne bo sram povedati, da smo iz Štor in da delamo v železarni. No, s to mislijo smo začeli naše priprave, katere je neugodno vreme v maju stalno oviralo, tako da so priprave bile bolj slabe kot dobre. Motnje je povzročalo tudi neredno prihajanje na vaje zaradi izmenične službe članov, ki so bili določeni za tekmovanje.
V soboto, 2. junija, smo zapustili Štore že zgodaj zjutraj. Bil je zelo oblačen dan'. Mislili smo si pa samo, da bi vsaj tako vreme ostalo, drugo pa bo že šlo. Toda ni bilo tako. Že v Vranskem je začelo deževati, kar je dalo slutiti, da tudi na Jesenicah ne bo bolje in, da bo to tekmovanje ali odloženo, ali pa, da bo v nemogočem vremenu. Žal se je uresničilo drugo. Jesenice so nas sprejele z dežjem in vetrom,, tako da nas je pošteno. zeblo, saj smo bili v letnih delovnih oblekah, ker žal, Zimskih nimamo.
Tekmovanje s"e je začelo ob 15. uri, kljub dežju in __v.et.ru. - -N ov smo . r clcli, stisnimo zobe pa bo tudi to šlo, morda se pa vreme le spremeni. Verjetno so mislile tako tudi druge ekipe. Nas, posebno vodstvo naše ekipe pa je bolj kot rezultat skrbelo, kaj narediti, da ne pride do prehlada, to pa zato, ker smo bili do kože mokri. Da, mokri zunaj in ne kakor zlobneži kaj radi trdijo, da - so gasivci mokri znotraj. Deževalo je ves čas tekmovanja, tako da smo bili
moramo naše delo še boli izboljšati, če hočemo, da bomo v kolektivu bolj upoštevani.
Na koncu še vrstni red tekmovalnih ekip z zasedbo mest:
1.	mesto »B. Kidrič«, tovarna žel. vozil, Maribor
2.	mesto Železarna Jesenice,
3.	mesto Železarna Štore,
4	mesto »Titan«, Kamnik,
5.	mesto Železarna Ravne,
6.	mesto Rudnik Kočevje.
7.	mesto »Litostroj«, Ljubljana,
8.	mesto »Veriga«, Lesce,
9.	mesto »Iskra«, Kranj,
10.	»Metalna«, Maribor.
Na VI. mednarodnem sejmu tehnike
v Beogradu
NOVI ODGOVORNI UREDNIK
Na IV. seji uredniškega odbora so za odgovornega urednika glasila predlagali na zasedanju delavskega sveta pa imenovali tov. Staneta Ocvirka, varnostnega tehnika, za nova člana pa tov. ing. Nika ZaKonjška, obratovodjo energetskega obrata, in Marjana Klinca, modelnega mizarja. Novemu uredniku in članoma želimo obilo uspeha pri delu.
O.	V.
izpostavljeni dežju celih pet ur, pri tem pa krepko posegali v borbo za točke. Bolj, ko se je tekmovanje približevalo koncu, več upanja smo imeli v uspeh, šlo je kar po predvidevanjih. Šlo nam pa le ni v glavo, kako bomo speljali zadnjo disciplino, katera je bila najbolj zahtevna glede na mokre vrvi, toda v tej disciplini smo tekmovali v nedeljo zjutraj. Po temeljitem pogovoru pred spuščanjem po vrvi iz III. nadstropja je tudi to šlo in smo v tej disciplini dosegli stoodstotni uspeh. Vsi so opravili to nalogo odlično in brez napake, da smo takoj
Uvrstitev naše ekipe je v tako močni konkurenci in pa pripravljenosti ostalih ekip odlična, saj še nismo tekmovali v taki konkurenci.
-ek
Tudi na letošnjem Sejmu tehnike vi Beogradu smo sodelovali z našimi izdelki. Na našem razstavnem prostoru v veliki hali so obiskovavci lahko videli valje, valjne izdelke, razne ulitke iz sive, modificirane in nodularne litine ter grodelj in samotne opeke.
Zelo važen element v ekonomski propagandi vsakega proizvodnega podjetja je razstavljanje izdelkov na raznih razstavah, sejmih in velesejmih. Da bi ne samo kupce, temveč tudi druge obiskovav-ce sejemskih prireditev seznanili z našimi izdelki, je naše podjetje razstavljalo na letošnjem spomladanskem sejmu tehnike v Beogradu, predvsem smo prikazali valje in livarske izdelke nodularne litine, pa tudi v.aljarniške izdelke nodularne litine, pa' tudi va-
NOVA METODA, S KATERO DOSEŽEMO ZRNATE STRUKTURE LITEGA JEKLA
Veliki stebričkasti kristali, ki nastanejo pri normalnem vlivanja jekla v kokile, iso pri nadaljnji predelani jekla ■'posebno škodljivi. Doslej smo poskušali dobiiti bolj drobno strukturo litega jekla s pomočjo umetnih kali, iz vibracijo kokil, s pomočjo usmerjenega hlajenja, ponovnega ogrevanja med strjevanjem. Ameriška firma Crucible Steel Co. pa je izvedla nov način: vlivanje jekla v elektromagnetnem polju. Dobili so zelo dobre rezultate. V magnetnem polju vliti blok skoraj nima velikih stebričastih. kristalov.
NOVI PREDSEDNIK DIT
Na prvi seji upravnega odbora društva inženirjev in tehnikov (DIT) dne 15. maja 1962 je bil izvoljen za predsednika društva ing. Dušan Burnik, zaposlen v upravi osnovnih sredstev. V prejšnjem odboru je bil kot tajnik zelo aktiven in pokazal veliko smisla za vodenje društva. Prav je, da omenimo tudi to, da je ing. Burnik zelo veliko prispeval k izdelavi programa rekonstrukcije podjetja in poleg drugih sodelavcev dobil priznanje centralnega delavskega sveta. Novemu predsedniku želimo, da bi skupno z ostalimi člani izvršil obširen program dela društva.
Po končanem tekmovanju
obrnili pozornost nase in vsi so zvedeli, da smo iz Štor:
V nedeljo ob 11. uri je bilo . tekmovanje zaključeno. Po zelo uspelem nastopu domačih gasilcev, govoru glavnega direktorja Železarne Jesenice, ing, Hafner m, predsednika Gasivske zveze LRS in drugih, so bili objavljeni rezultati tega tekmovanja, katero je pomenilo za nas novo šolo za bodoče i delo. Z rezultatom, katerega smo dosegli in s pokalom, katerega smo prinesli v Štore, smo bili zadovoljni, da zadovoljni sami s seboj in z našim delom, zav.edajoč se, da delamo za požarno-varno delo v Železarni Štore in, da
ljarniške izdelke na panoih, cevi in surovo železo.
Naš razstavni prostor si je ogledalo razen številnih domačih obiskovavcev tudi precej tujcev, ki so ogledovali razstavljene valje.
Poleg drugih so si ogledali naš razstavni prostor tudi vidni politični in gospodarski predstavniki, ko* so: predsednik republike Jo Broz Titb,
Beograjski sejem
predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič, podpredsednik zvezne ljudske skupščine Franc Leskovšek-Luka, predsednik ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko, predsednik izvršnega
sveta Slov,enije Boris Kraigher, član zveznega izvršnega sveta Marjan Brecelj, generalni direktor jugoslovanske investicijske banke Zoran Žagar, sekretar za industrijo LRS Viktor ing. Kotnik in drugi.
Prireditve na tern sejmu so specializirane; na njem namreč razstavljajo podjetja iz določenih vej gospodarstva. Take prireditve so za'razstavljavce ne samo zanimivejše, temveč tudi mnogo uspešnejše, saj prihajajo na te prireditve številnejši obiskovav-ci, strokovnjaki in poslovni ljudje, ki so za razstavljavce pomembni.
Letos razstavljamo tudi na nekaterih inozemskih sejmih v sklopu drugih podjetij črne metalurgije, in sicer s panoi.
Razstavljeni izdelki so. bili vzorno pripravljeni in' so obiskovavci izražali pohvalo o doseženih uspehih. To pa ni dov.olj, če smo za razstavo pripravili lepe izdelke, naš cilj naj bo, da je vsak izdelek, ki ga prodamo, ob vsakem času sposoben za kvalitetno uporabo, po estetskem zgledu pa za razstavni prostor.
Ivan Žmahar
«I

~-AL. MR
B 5|k ^“-» s- -cs
WM m? mm ' ‘J s S| e ; ;amw^Sg
_^*¡mmm .ÆBiMB^iW g”* ■
jé^ÊSasa^.^ I S ÈÈÊÊS I
■ .«K
Pj
ÍM
SU
Gradnja četrtega tira v Samcu
Debatni Društva
Dne 24. maja 1962 so se sestali inženir ji in tehniki našega društva na debatnem sestanku, kjer so obravnavali tekočo politično-gospodarsko problematiko ter program dela za letošnje leto.
Ing. Milko Starc je v kratkem referatu obdelal glavne misli iz govora predsednika Tita v Splitu. Dotaknil se je predvsem našega družbenega in gospodarskega razvoja, investiranja, osebnih dohodkov ter življenjskega standarda- V diskusiji po referatu so posamezni člani obravnavali probleme iz našega podjetja.
V drugem delu sestanka je
sestanek strokovne podružnice inženirjev in tehnikov - Štore
Ljudska tehnika: KONKRETNE NALOGE
Že več let ugotavljamo, da v društvu ljudske tehnike nismo imeli najboljših pogojev za uspešno delo. Na občnem zboru pa so ugotovili, da za dejavnost LT obstajajo možnosti. Uprava podjetja je omogočila društvu, da po posebnem pravilniku lahko dobi na razpolago orodje v delavnicah in material v skladišču ter izvršuje dela po naročilu za podjetje in stanovanjsko skupnost. V kratkem bodo zaključena dela na domu LT in se bo dejavnost društva lahko nemoteno razvijala. Elektrostrojni klub, katerega predsednik je tov. Vlado Renčelj, nas obvešča o prvih uspehih kluba.
Januarja letos so imeli člani Ljudske tehnike Železarne Štore redno letno skupščino. Po živahni razpravi in izpod-budnih besedah glavnega direktorja tov. Voge so se izluščile smernice za nadaljnje delo. Posebno pozornost so posvetili elektrostrojnemu klubu, ki naj bi sv,ojo dejavnost poživel, pridobil čimveč članov kolektiva, med njimi tudi člane DIT. Seveda so bili pogovori tudi o delu ostalih sekcij, kot so avtomoto, foto-in radioamaterska. Vendar se je kot najbolj pereč problem izkazalo bodoče delovanje elektrostrojnega kluba, zato so ji zastavili konkretne naloge.
Prva naloga ESK-LT (elektrostrojni klub LT) je, da razvija prototipsko dejavnost in skrbi za tehnično vzgojo svojih članov kar pravi tudi pravilnik o poslovanju ESK-LT. Podrobneje, kaj in kako bo klub delal, ha kakšno dejavnost bi se omejil in katere so njegove bistvene naloge, je razvidno iz tega:
izdeluje najrazličnejše prototipe za potrebe Železarne Štore, usoosablja svoje člane na področju elektrostrojni-štva, livarstva, modelarstva in
Šamotarstva, nudi jim potrebno literaturo in druge tehnične pripomočke, daje podjetju pobude pri osvajanju določenega načina proizvodnje, da razvija racionalizatorsko in no-vatorsko dejavnost itd.

konstrukciji železarne bodo člani ESK-LT prispevali svoj delež pri projektiranju načrtov in izdelavi raznih strojev in naprav. Predvsem se je potrebno omejiti na prototipsko, racionalizatorsko in novatorsko dejavnost, saj bi se s tem člani ESK-LT ne Sa-mo strokovno usposabljali, temveč svoje zamisli koristno iznašali in jih uresničevali marsikje v podjetju.
Prvi izdelek ESK-LT proto-tipske dejavnosti je laboratorijska peč. imenovana »Marsova« peč, ki jo bo uporabljala merilna služba v energetskem obratu za umerjanje termoelementov. V izde-
■1
, iÿv , v;, x'•
~4"
¡■ji
■
1
To so najosnovnejše naloge ESK-LT. Kljub težavam, katerih ne manjka, so napravljeni že prvi koraki. V re-
Z er javna skupina je skupno z avto oddelkom izvršila rekonstrukcijo starega 6-tonskega železniškega žerjava.
Omeniti je vredno, da za vse pogone na žerjavu (vožnja žerjava naprej — nazaj, vrtenje kabine, spuščanje in dviganje pomola, dviganje in spuščanje bremena) služi domači 4-valjni avtomobilski motor TAM 4500 z 80 KS in 2300 o/min.,
Vgrajen je tudi poseben v železarni izdelan menjalnik, ki omogoča žerjavu vožnjo s 5 brzinami naprej in s 5 brzinamd nazaj, kar je za delo na žerjavni progi bistvenega pomena.
Žerjav so popleskali po najnovejših HTV predpisih. K. T.
lavi so načrti aparature za umerjanje manometrov, ki jo bo tudi uporabljal energetski obrat za precizno umerjanje manometrov. Takšna aparatura je draga in bi jo bilo potrebno uvoziti. Potrebne načrte pripravljajo, in bodo v kratkem končani. V teku je priprava za izdelavo vreten-skih mejnih stikal, katera potrebujemo na žerjavih in dvigalih. Ta stikala, domače izdelave so zelo trpežna in našim obratovalnim pogojem najbolj ustrezajo.
Tudi hišnim svetom smo priskočili na pomoč. Za okrasitev novega bloka na Lipi 140 smo pripravili in izdelali kovinske obešalce za cvetlične lonce, ki so poživeli v, svojih pestrih barvah zunanjo podobo hiše.
V tesni povezavi z DIT in izobraževalnim centrom bo rešena marsikatera težavna naloga. Z novatorskim in ra-cionalizatorskim udejstvovanjem bomo dosegli vidne spremembe v obratovanju, ki bodo z malim trudom lahko vplivale na potek proizvodnje. Pri gradnji pogonskih naprav za nove naprav,e ob rekonstrukciji železarne bodo člani ESK-LT v marsičem pomagali in s tem premostili vrzeli, ki bi morda nastale.
Vlado Renčelj
ing. Starc govoril o svojem potovanju v Grčijo in razložil svoje vtise o življenju in položaju delavskega razreda v današnji Grčiji.
Program dela DIT za letošnje leto predvideva težišče dela v komisijah, ki bodo reševale določene probleme iz proizvodnje in investicijskega programa. Teme za predavanja v okviru društv,a bodo obsegale proizvodna vprašanja domačih obratov ter razvoj in dosežke tehnoloških procesov v svetu. Člani DIT. ki potujejo v inozemstvo, bodo predavali o vtisih iz podjetij, ki so jih spoznali, obenem pa bodo izvlečke svojih predavanj objavljali v našem glasilu. Obravnava investicijskega programa po posameznih obratih bo na debatnih sestankih društva, kjer bodo sodelovali tudi delovodje. Posebej je po-
svečena pozornost študiju ekonomike podjetja, raznih gospodarskih predpisov in razvodi črne metalurgije. Društvo bo organiziralo V letošnjem letu vsaj dve ekskurziji v naša metalurška podjetja, ki bosta obenem združeni z družabnim izletom. V programu dela zavzame tudi važno mesto sodelovanje DIT z drugimi organizacijami: Ljudsko tehniko, Sindikalno podružnico, Odborom za delovne akcije, Komisijo za novatorstvo itd. ter ureditev kluba v, društvenih prostorih Doma Ljudske tehnike, ki bo letos dograjen. S tem bo dana Društvu še večja možnost uspešnejšega delovanja.
Razprava o programu dela je bila zelo živahna ter je dala precej dobrih predlogov, ki bodo dopolnili program dela društva v tekočem letu.
Ing. Dušan Burnik
■'■'a ■-v,:\.v.v
lig



S sprejema upokojencev
Poslovili so se od nas
Lepo navado smo vnesli v življenje našega kolektiva, ko smo v letošnjem januarju priredili kratek razgovor in, rekel bi »uradno«, čeprav v resnici prisrčno poslovitev od sodelavcev, ki so odšli iz podjetja zaradi upokojitve. V dobrem razpoloženju, ob čašici vina, upokojeni pripovedujejo o doživljajih v podjetju v razgovoru z zastopniki organov upravljanja, političnih organizacij in strokovnega vodstva podjetja.
Tako je dne 12. maja t. 1. odšla letos že četrta skupina upokojenih sodelavcev: Matija Šoštarič, Martin Samec, Jožica Tuhter, Anton Ulaga,
Franc Zagajšek in Jurij Močnik. Nekateri so bili starostno, a drugi invalidsko upokojeni.
Tov. Viktor Opaka, namestnik predsednika delavskega sveta in ing. Boris Nečemar v imenu uprave podjetja sta izrekla upokojencem zahvalo za večletno sodelovanje v našem kolektivu in izrazila željo, da bi v času upokojitve dolgo uživali sadove vloženega dela. Tov. Lončarič pa jim je v znak zahvalnosti izročil denarne nagrade. V imenu upokojencev se je za izkazano pozornost zahvalil delovnemu kolektivu tov. Franc Zagajšek in nam je zaželel nadaljnje uspehe.
R. M.
Resnica ali laž
Zelo nam. je žal, da smo primorani spet omenjati anonimna pisma, vendar smatramo za potrebno, da zapišemo mnenje večine poštenih članov kolektiva o tistih, ki žal še vedno mislijo, da so nosivci naših pridobitev, istočasno pa pozabljajo, da niso zaslužili tega, kar jim danes družba daje. Nii dolgo tega, da je eden od tovarišev, ki je po vsej verjetnosti zaposlen v livarni sive Mine, napisal pismo brez podpisa. Če bi pismo vsebovalo vsaj del resnice, bi ga objavili kot smo druga podobna pisma, vendar smo mnenja, da je za pisca boljše, če ga ne objavimo,1 ker bi člani kolektiva tako pisanje obsodili in odkrili avtorja; mislimo, da je njegovo dejanje vredno graje. Nehote se poraja misel na tiste člane kolektiva,' ki pod najtežjimi pogoji vestno izvršujejo svoje delo, so iskreni in pomagajo reševati skupne naloge s polnim razumevanjem in za to ne iščejo dodatnih dobrin. Ne bo odveč, da ponovno poudarimo, da je Maršal Tito s svojim govorom v Splitu in tudi pozneje v Beogradu obsodil med drugim tudi tak odnos do kolektivne odgovornosti in jasno povedal, da naj vsak pomete najprej pred svojim pragom m šele nato pogleda na druge. Pri svojem delu delamo tudi napake, vendar bodo te veliko manj škodljive, če jih bomo reševali s polno mero iskrenosti in ne' z anonimnimi pismi, ki so zrcalo neiskrenosti in bojazen pred resnico. Naj velja načelo, da kdor ni iskren in ne upa povedati resnice, ne more biti enakovreden veliki večini naših poštenih članov kolektiva, zato o bodoče takih pisem ne bomo objavljali niti omenjali.
Uredniški odbor
11
m
Viktor Opaka, član jugoslovanske sindikalne delegacije:
O OBISKU V AVSTRIJI
V času od 19. do 29. marca 1962 je jugoslovanska sindikalna delegacija obiskala avstrijske sindikate in. proučevala delo sindikatov Avstrije. Član te delegacije je bil tudi tovariš Viktor Opaka, predsednik prejšnjega DS, zato smo ga naprosili, da nam pove nekaj o vlogi in pomenu te delegacije.
Bil sem prijetno presenečen, ko sem 5. marca 1962 dobil obvestilo iz Beograda, da me je Centralni svet zveze sindikatov Jugoslavije določil v delegacijo, ki vrača obisk avstrijski sindikalni delegaciji.
V	delegaciji, nas je bilo skupaj s prevajavcem pet, iz Slovenije pa sem bil sam. Naloga naše delegacije je bila predvsem analizirati delo in vlogo sindikatov, obratnih svetov, socialna vprašanja, vlogo delavskih zbornic, izobraževanje in drugo. Istočasno smo seveda bili dolžni odgovarjati na najrazličnejša vprašanja, ki so nam jih postavljali funkcionarji avstrijskih sindikatov.
V	desetih dneh smo obiskali več podjetij in ustanov. Program je bil zelo obširen, časa pa premalo, kajti obojestranska želja po medsebojni izmenjav? mnenj in izkušej je zahtevala veliko razgovorov. Predstavniki avstrijskih sindikatov so se zelo trudili, da bi nam povedali in pokazali čimveč o uspehih, ki so jih pri svojem vztrajnem delu dosegli v zadnjih letih; hkrati pa so skrbeli tudi za našo udobnost in počutje, da bi odnesli čimboljše vtise.
V	Grazu smo bili gostje podjetja »Simmering Graz Panker Werke« : in sindikata kovinarjev v Štajerski. Poleg podjetja smo si ogledali najmodernejši rehabilitacijski «enter delovnih invalidov v Tobelbadu blizu Graza, sindikalno šolo, delavsko zbornico in druge zanimivosti. V Kapfenbergu smo bili gostje železarne »Gebr. Böhler«. Razen podjetja smo si ogledali v,a jensko in osnovno šolo ter mladinski dom. V Brucku smo obiskali podjetje »Felten-Guillaume« in dom starčkov ter sindikalni dom.
Na Dunaju smo bili gostje zveznega sindikata Avstrije. Razen ogleda študentskega doma, delavske zbornice in še drugih zanimivosti, smo imeli razgovore s predstavniki sindikata kovinarjev, sprejel pa nas je tudi predsednik sindikatov Avstrije g. F. Olach. Uvodoma sem omenil, da smo proučevali vlogo obratnih svetov v podjetjih, vlogo sindikatov, zbornic, izobraževanja istočasno pa tudi poslovanje podjetij, odnose v kapitalističnih in nacionaliziranih podjetjih. Težko je z nekaj besedami izraziti vtise, ki smo jih dobili, vendar bom poskušal omeniti to, kar naše pro-izvajavce in člane, sindikata najbolj zanima.
. Razumljivo je, da sta sistem dela in vloga avstrijskih sindikatov in tudi obratnih svetov v podjetjih bistveno drugačna kot pri nas, zaradi drugačne družbene ureditve. V kapitalističnem sistemu; ima delavski razred razmeroma malo pravic in se nenehno bori predvsem za boljše življenjske pogoje; o soodločanju oziroma samoupravljanju pa zaenkrat ne razpravljajo. Bistvena razlika v primerjavi z našim sistemom družbene, ureditve je torej v tem, da pri nas na zakonski osnovi upravljamo z družbenimi sredstvi, pri njih pa upravlja ali privatnik sili država. Za vsako ugodnost, ki je pri nas socialni zakon nudi slehernemu državljan ju, se oni morajo boriti in če kaj dosežejo, to tudi morajo odslužiti, kajti kapitalist nikomur ne da nič, če istočasno tudi sam ni nekaj pridobil. Proizvajavci so člani obratnih svetov, deloma
tudi sindikatov, in organizirano nastopajo pri [ sklepanju kolektivnih pogodb z lastnikom podjetja. Svoje zahteve opravičujejo lahko le s tem, da se izboljša kvaliteta izdelkov in poviša produktivnost, v vsakem primeru pía zahteve največkrat niso ugodno rešene. Y vseh podjetjih smo ugotovili. da sta organizacija dela in disciplina na višku, odraz tega pa je dobra kvaliteta izdelkov in visoka 'produktivnost. Odnose med delodajav-cem in proizvajavci rešujejo obratni sveti, sindikat pa posreduje samo v izrednih primerih, če sporazum ni dosežen . V podjetjih nudijo delavcem razne ugodnosti: menze, ugodnosti pri dopustu v obliki dodatnega plačanega dopusta in drugo, kar je seveda zajeto v kolektivni pogodbi. Zelo zanimiva je ugotovitev v privatnem podjetju »Felten Guillaume« v Brucku, da že nekaj let niso kaznovali nikogar z odpustom,, da imajo izgube delovnih dni zaradi nezgod in bolezni komaj
4,5	% (pri Bohlerju 5,5%, povprečje za Avstrijo pa je le 5°/o). Odnosi v tem podjetju so žejo dobri in zadovoljstvo na višini. Vsaka najmanjšo tatvino kaznu je jo z odpustom, vsak član kolektiva pa mora zapustiti podjetje čist in primerno oblečen. Pri takih ugotovitvah smo se nehote vprašali, kako je mogoče, da imamo pri naši družbeni ureditvi tako visok odstotek izgube delovnih dni, da izrekamo v.eč kazni, da imamo v marsikaterem podjetju slabšo produktivnost in da tudi odnosi niso vedno najboljši. Lahko bi zaključili, da to, kar nam družbena ureditev daje, ne spoštujemo vedno dovoli in se ne zavedamo, da s takim od-
nošom v prvi vrsti škodujemo sami sebi-
V razgovoru s predstavniki sindikata, obratnih svetov in pa proizvajavci smo lahko ugotovili, da nam zavidajo naše pogoje, ki nam jih nudi družbena ureditev v v splošnem, predvsem pa pravice, ki jo ima naš delavski razred pri samoupravljanju ter najugodnejše rešeno socialno vprašanje. Niso prikrivali začudenja, da naši proizvajavci vseh ugodnosti vedno ne upoštevajo dovolj pri izvrševanju nalog, kar se zrcali prav na izgubi delovnih dni in pa produktivnosti dela.
Naj omenim le še to, da glede socialnih dajatev in ugodnosti niso enakopravni, da imajo uslužbenci boljše pogo je, da je ženska delovna sila še v večini primerov ocenjena kot manj ' vredna od moške na istem delovnem mestu, da imajo uslužbenci svoj sindikat in drugačne interese kot sindikat delavcev itd. Te in vrsto drugih vprašanj rešuje sindikat postopoma, velikokrat tudi z malo. uspeha, vendar vztrajajo na tem, in upajo, da bodo te osnovne probleme po nekaj letih končno rešili. Razne ustanove, predvsem rehabilitacijski center za delovne invalide, zavodi in šole so sodobno, urejene in uporabljajo najnovejše pripomočke in metode, res pa je, da je takih ustanov zaenkrat še premalo. Največ zaslug za te pridobitve imajo sindikalne organizacije. Lahko so opravičeno ponosni na to, da imajo med sindikati v državah s kapitalistično ureditvijo največ dosežkov in so na najboljši poti, da bodo delavskemu razredu nudili tisto, kar lahko doseže V kapitalističnem režimu. Vrnili smo se z zavestjo, da lahko mi vsi skupaj cenimo pridobitve z revolucijo težko pridobljene družbene ureditve, ki si jih še ni uspel pridobiti noben drugi delavski razred.
V. Opaka
Preizkus usposobljenosti
Dokaj negodovanja in očitkov so posamezni člani kolektiva izrekli na račun sposobnosti osebja v oddelku tehnične kontrole. Nekaj opravičeno, nekaj pa tudi neopravičeno, ker smo ocenjevanje posplošili na vse zaposlene v tem oddelku. V podjetju smo se odločili, da preizkusimo znanje in sposobnost kontrolorjev. V januarju je izobraževalni center pripravil tečaj z ¡namenom, da dvigne kontrolorjem nivo teoretičnega in praktičnega znanja ter na to po posebni strokovni komisiji preizkusi usposobljenost za opravljanje dolžnosti v tem zahtevnem .poklicu. Komu je bila namenjena kritika članov kolektiva, na delo v OTK, se je lahko kmalu ugotovilo pri članih, ki tečaja niso jemali resno ali celo precenjevali lastno sposobnost in znanje. Na zaključni preizkušnji je komisija ugotovila, da pet oseb, zaposlenih v kontroli, ni usposobljenih za to delo in bodo prej ali slej morati prijeti za drugo delo.
S tem preizkusom usposobljenosti je nastala prdkretnica glede usposobljenosti ljudi za delovna mesta, a ne za kvalifikacijo. Spričevala, ki so jih prvi prejeti, kot priznanja o usposobljenosti, zaposleni na OTK, so pa dokaz, da lahko opravljajo tako delo o našem podjetju.
Ta tečaj in preizkus naj bo osnova in smer dela Izobraževalnega centra, da bo povsem opravičil svoj obstoj. Seveda, to je ena od oblik dela 1C, ker načinov usposabljanja je lahko> več.
Kontrolorjem, ki so usipešno opravili preizkus, predvsem tov. Trnovšku Ipanu, Mož gonu Jožetu in Peršiču Ivami, katere je komisija ocenila kot najboljše, iskreno čestitamo. Za vse je pa to le osnova, na kateri bodo svojo strokovno znanje še izpopolnili v vsakdanji praksi.	R. M.

Delovna varnost v Železarni Štore
Pri vsakodnev.nem delu ua področju higiensko-tehnične-ga varstva je cesto čuti vprašanje, kako delajo komisije HTV, oziroma službe varnosti pri delu v drugih podjetjih, zlasti nam sorodnih železarnah, kakšno je njihovo stanje v pogledu števila nezgod in s kakšnimi problemi se tam srečujejo.
Smatramo, da je pozitivno, če se člani kolektiva zanimajo za podobna vprašanja drugih podjetij. Taka razgledanost lahko rodi le pozitivne rezultate.
Zato danes objavljamo rezultate varnosti pri delu v jugoslovanskih železarnah v ietn 1961:
Stopnjo varnosti pri delu v podjetjih presojamo v prvi v,rsti po številu nezgod in njih težini. Kot merilo za relativno določanje pogostnosti nezgod nam služi število nezgod za en milijon efektivnih ur, za določanje, resnosti pa število izgubljenih dni, zaradi nezgod na en milijon efektivnih ur.
Drug način pa je ta, da izražamo stopnjo prizadevnosti za znižanje obratnih nezgod v odstotku števila nezgod letno na stalež. Na tej osnovi sloni naslednja tabela združenja jugoslovanskih železarn, ki prinaša celoten pregled za preteklo leto:
Letni •/•
Podjetje	nezgod
na stalež
Štore . . .	.	.	.	9,2
Ravne ...... 10,2
Ljubija.............10,4
Lukovac.............13,2
Vareš . ...... 13,3
Smederevo .	...	14,5
Sisak...............15,1
Jesenice . .	.	.	.	17,8
Nikšič..............12,7
Zemun..............  22,0
Alipašin most	.	.	.	24,9
Ilijaš ...	.	.	.	25,0
Zenica . . . ... 25,8
V odstotkih so vštete vse nezgode, tako tiste, ki so se pripetile v tovarni pri delu, kakor tudi tiste, ki so se pripetile na noti z in na delo. Kolektiv, Železarne Štore je tedaj dosegel najnižjo stopnjo (9,2%) nezgod in je priznan kot najboljši kolektiv med jugoslovanskimi železarnami v uspešnem boju proti obratnim nezgodam.
Ti podatki so bili sicer. že objavljeni v dnevnem časopisju, kar je verjetno marsikdo prezrl. Prav pa je, da jih zabeleži naš »Štorski železar«, da ima vsak naš delavec neko sliko, kako se v pogledu varnosti dela gibljemo med ostalimi sorodnimi podjetji.
Le tako naprej!
F. M.
Decentralizacija ne pomeni anarhije
V prizadevanju in želji, da se delavsko upravljanje čimbolj uveljavi v kolektivu in da neposredni proizvajavci odločajo o vseh stvareh v podjetju, skušamo vpeljati čim-popolnejšo decentralizacijo upravljanja. Tako je DS podjetja, po razpravi v kolektivu, sprejel Pravilnik o delovnih razmerjih podjetja, ki je veljaven od 17. 1. 1962 dalje. S pravilnikom je predvidena decentralizacija v; odločanju o kadrovskih vprašanjih v podjetju. V 3. odstavku 29. člena piše, da so tudi komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri obratnih delavskih svetih organ za sprejemanje delavcev v delovno razmerje za to enoto. Nekateri obratni delavski sveti so take komisije že postavili, drugi pa ne, ker ne razumejo smisla dela komisije. Kjer komisije nimajo, se izgovarjajo, da bi to povzročilo zmedo in ne vedo, kako bi poslovale. Kjer komisije že imajo, pa napačno pojmujejo naloge in delo komisije, predvsem ker he poznajo določil navedenega pravilnika. Dogajali so se primeri, da so se posamezni člani komisije dogovarjali izven podjetja z ljudmi, ki bi radi sklenili delovno razmerje s tem podjetjem in jim celo obljubljali zaposlitev v svoji enoti.
Tako bi res nastala anarhija pri zaposlitvi novih delavcev, ker bi vsaka enota brez določenega reda sprejemala v ob-
rat nove delavce. Če pa bomo dobro poznali določila PDR, potem do zmede ne more priti.
Najprej moramo poznati delo in vlogo kadrovske službe v podjetju. Čeprav je odločanje o sklenitvi in odpovedi delovnega razmerja decentralizirano, se vloga kadrovskega ^ sektorja, kot strokovne službe za urejevanje in skrb kadra, ne spremeni.
Povečan je sicer obseg dela sektorja, ker smo do sprejema novega pravilnika imeli le eno tako komisi to v podjetju, sedaj pa jih lahko imamo 17, kolikor je delavskih svetov, a odnos naše službe do poslovanja komisij je isti, kot je bil prej do ene komisije.
Pristojnosti komisij priODS so določene v čl. 32 PDR. Čl. 36 pa pravi, da komisija lahko razpravlja le na osnovi gradiva, ki ga dobi iz kadrovskega sektorja. Najprej, seznam prostih delovnih mest in prijavljene potrebe po zaposlitvah na prostih delovnih mestih, nato število, imena in glavne podatke o kandidatih za zasedbo prostih delovnih mest ter končno tudi predlog z obrazložitvijo o sprejemu, ki ga poda vodja kadrovskega sektorja. Iz navedenega sledi:
—	kadrovski sektor je dolžan pridobiti nove kandidate in predložiti vso dokumentacijo zadevnim komisijam,
—	komisija odloči o sklenitvi delovnega razmerja ali
(Nadaljevanje na 6. str.)
Notranja
V	strokovnih časopisih večkrat najdemo razprave o nalogah in načinu organizacije notranje kontrole, ki je zelo pomembna služba v našem gospodarskem sistemu.
Redakcija »Informatorja« je v 1956. letu izdala v seriji priročnikov za kadre brošuro »Notranja kontrola v gospodarskih organizacijah«. Material je obdelan zelo obširno v treh poglavjih in sicer:
—	notranja — tekoča kontrola,
—	notranja revizija in
—	onemogočanje gospodarskega kriminala,
a v »Infomatarju« štev. 849/50 od 28. IV. 1962. je objavljen članek 6 operativni kontroli, kot zelo pomembni nalogi gospodarskih organizacij.
V	1959. letu je izšla knjiga Bore Radovanoviča »Kriminal v gospodarstvu« (Kriminal u
rivredd — tiskarna »RAD« —
eograd) z raznimi napotili za organiziranje eksterne in interne kontrole.
V	časopisn »Knjigovodstvo« štev. 5 od 1. marca 1962. leta je generalni finančni 'inšpektor — stLuižb.e družbenega knjigovodstva FLRJ tov, Toša Tišina v uvodnem članku zajel probleme notranje kontrole.
»Ekonomska politika« v uvodnem članku (štev. 520 od 17. marca . t. 1.) obravnava, kakšno družbeno kontrolo si dejansko želimo.
Na podlagi omenjene literature in ugotovitev iz prakse, bom opisal osnovne karakteristike takšne kontrole.
Po predaji gospodarskih organizacij v upravljanje delovnim kolektivom oziroma neposrednim proizvajavcem, se ni zmanjšala pomembnost notranje kontrole, ampak, prav nasprotno, povečala. Organi samoupravljanja zahtevajo vse bolj precizne podatke in obrazložitve o stanju in 'razvoju njihovih gospodarskih organizacij, da bi se pri sprejemanju svojih sklepov in smernic za delo lahko naslonili samo na realna, razumljiva in pravočasno izdelana poročila strokovnih služb, predvsem, ko gre za materi-
kontrola
ali no finančna vprašanja. Zato mora biti kontrolirana verodostojnost in točnost podatkov.
Za uresničitev nalog — ob našem gospodarskem razvoju — članov kolektiva, je potrebno precizno, točno in vestno delo, ki pa je mogoče le ob pravilno organizirani notranji kontroli. Naj omenimo samo nekatere izmed zelo pomembnih nalog, kot npr.:
kvaliteta 'izdelkov, povečanje produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti, solidnost poslovanja, vključevanje v mednarodno tržišče, pravilno postavljanje odnosov do svetovnega gospodarstva, zakonitost, vloga dobrega gospodarja itd.
Dejstvovanje notranje kontrole je v glavnem preventivnega korektivnega in vzgo j-nega značaja.
Notranjo kontrolo bi bilo potrebno organizirati v vseh večjih in srednjih gospodarskih organizacijah, pa tudi za manjša podjetja je potrebno najti primerno vrsto kontrole.
Kontrolorji (revizorji) morajo biti podrejeni direktorju in organom delavskega samoupravljanja. Torej ta služba ne more biti v sklopu sektorja, oziroma oddelka, katerega delo kontrolira, a čeprav je podrejena direktorju podjetja, je za svoje delo direktno odgovorna organom s amoupr avl jan ja.
Da bi delo v notranji kontroli bilo družbeno koristno in uspešno, se za kontrolorje (revizorje) lahko postavijo samo sposobni 'kadri z moralnimi odlikami.
Finančna služba v gospodarskih organizacijah po uredbi o knjigovodstvu gospodarskih organizacij mora omogočiti .takšno evidenco, da jo je moč uporabiti trudi za kontrolo pravilnega poslovanja s sredstvi, ki so dana kolektivu v upravljanje. Realnost podatkov v tej evidenci je predpogoj za pravilno upravljanje in odločanje.
Odgovorne osebe v knjigovodstvu že po obstoječih pozitivnih zveznih predpisih te-
koče nadzorujejo, ter v pravilnem sodelovanju z notranjo •kontrolo lahko omogočijo velike koristi za svojo gospodarsko organizacijo in skupnost. Vendar je zelo pomembno, da interno dokumentacijo občasno kontrolirajo neodvisne osebe.
Ta dokumentacija zajema vse nastale spremembe in je to hkrati že kontrola materialnega poslovanja, od potrošnje materiala na delovnih mestih, do sprememb pri inventarju in osnovnih sredstvih, obračun proizvodnje itd. Seveda je treba še temu dodati kotralo zalog v skladišču, ter primerjavo le-teh s stanjem v materialnem in blagovnem knjigovodstvu, (material za reprodukci jo, nedokončana proizvodnja, polizdelki rin gotovi izdelki).
Naloga notranje kontrole je nadalje nadzorovan je osebnih dohodkov, pregled finančnega poslovanja (blagajne, bančnih računov) pa tuidi raznih obračunov iz ¡knjigovodstvene evidence.
Te osnovne naloge glede (kontrole materialno finančnega poslovanja se razširjajo še na kotrolo poslovanja drugih strokovnih služb kakor tudi na p,osebne preglede po nalogu nadrejenih.
Naloge notranje kontrole ise izvajajo stalno ali občasno pa se že v programu delijo na ti dve vrsti.
Zelo efikasen način kontrole je tudi v dobro zastavljeni organizaciji pri manipuliranju z denarnimi in materialnimi vrednostmi. Lahko, bi rekli, da je dobro zastavljena in kontrolirana organizacija preventiva, ki že v naprej onemogoča negativne pojave.
Vsak član delovnega kolektiva gospodarske organizacije, ne glede na položaj in delo, ki mu je dodeljene, pa je ■obvezen, da kontrolira v prvi vrsti svoje delo, a potem tudi delo drugih sodelavcev. Pri članih kolektiva je treba razviti gotove osebne vrline, kot npr.: čut odgovornosti in kvaliteto dela, zainteresiranost za. varčevanje in racionalnost, zavest o pomembnosti izpolnjevanja nalog do postavljenih rokov in željo za usposabljanjem.
Navodila za inventuro pri gospodarskih organizacijah (posebno v industriji) predvidevajo tudi kontinuirano inventuro, tako da kontrolna služba že pri takšni inventuri v teku leta ugotavlja presežke in primanjkljaje ter išče opravičila za oba primera. Na temelju teh popisov je potrebno izdelati dokumentiran elaborat za zaključni račun, Po predpisu mora popisovati tričlanska komisija, prav v prid kontinuirane inventure pa so že predlagali, da bi lahko popisovali koitrolorji iz službe notranje kontrole.
V podjetjih črne metalurgije so najprej organizirali notranjo kontrolo na višji ravni v železarni Sisak, železarna Smederevo ima kontrolno službo zajeto v posebnem oddelku »'kontrola, analiza in plan«, pa je .ta oddelek zaenkrat še v finančnem sektorju. V naši železarni smo že pred leti organizirali kontrolo osebnih dohodkov (2 'kontrolor ja) in v pravilniku sta predvideni mesti za material-no-finančna kontrolorja. Po popolnitvi teh mest bomo skupino (kontrolorjev izločili iz finančnega sektorja in podredili glavnemu direktorju katpo,sobno ¡skupino ali pa vključili v oddelek »kontrola, analiza in plan«, ki bi bil v celoti podrejen glavnemu direktorju.
Vključevanje kontrole v tako 'Organiziran oddelek ima več prednosti, ter oddelek spremlja tudi izvrševanja plana im z analizo ugotavl j a ;pozitivne in negativne pojave. Tako ima (kontrolna služba v takšnem sestavu dober del zbranega gradiva za kontrolo in svoje operativne posege ter za poročila organom s amoup r avl jam j a.
Kljub težavam zaradi pomanjkanja pisarniških prostorom in :.pri angažiran ju res primčrnib oseb za to službo, bomo to zamisel uresničili v naslednjih mesecih. Tudi Cinkarna je začela organizirati notranjo kontrolo.
Dne 14. aprila je bilo zelo ■uspešno posvetovanje zbornic, strokovnih društev im občinskega ljudskega odbora Celje. Posvetovanje je vodil podpredsednik ObLO tov. Krivec Beno.
Na te m pos vetovan ju je bilo med drugim tudi 'sklenjeno, da se posveti več pozornosti organizaciji kontrolne službe v gospodarskih organizacijah.
Iz vsega tega je razvidno, da smo v našem podjetju že organizirali 'kontrolo nekaterih vrst izračunov ter da predvidevamo razširitev takšne vrste kontrole. Na poti, smo, da s popolnitvijo do 'danes nezasedenih delovnih mest (šef analize, kontrole in plana ter dva finančno-maite-rialna kontrolorja) vzpostavimo službo notranje kontrole na sodobnem nivo ju.
Miroslav Bele
DECENTRALIZACIJA
NE POMENI ANARHIJE (Nadaljevanje ,s 5. str,) pa zavrne ponudbo na svoji redni seji in o tem poda zapisnik,
— predsednik komisije podpiše zapisnik in en izvod pošlje z vsem gradivom kadrovskemu sektorju, ki nadalje ukrepa in izvrši vse potrebne formalnosti za sprejem ali sporoči kandidatu, da njegova^ prošnja zanj ni ugodno rešena.
Torej nihče v podjetju in izven njega ni pristojen pogovarjati se s kandidatom zaradi sklepanja delovnega razmerja in obljubljati zaposlitev. Vsakdo pa je dolžan posredovati informacije tistim, ki se zanimajo za 'zaposlitev v tem podjetju in jih napotiti v kadrovski sektor, ki je v podjetju tudi zato, da ljudi informira o možnosti in nači-nu zaposlitve pri nas.
Članom kolektiva bomo v kadrovskem sektorju zelo hv,aležni, ako nam bodo posredovali morebitne informacije o • možnostih pridobitve nam potrebnih delavcev, ker nam bodo s tem precej pripomogli k boljšemu izvajanju - naše. naloge.
ODS, kjer še nimajo navedene komisije, priporočamo, da jo ustanovne. Vsem pa. smo na razpolago za vso potrebno strokovno pomoč pri tem. Pričakujemo več razumevanja in skupnega sodelovanja!
Vodja
kadrovskega sektorja R. Markovič
Tehnični podlistek
Velenjski daljinski plin
Velenjski' lignit ima kot predstavnik mlajših vrst rjavega premoga povprečno 45 %> vlage in 8% pepela, skupno torej 53 % negorljivega balasta. V prvi etapi se predvideva letna proizvodnja 5 milij. ton lignita, pozneje pa 6 milij. ton. Pri prevozu po železnici bi morali prevoziti, ca. 1,6 milij. ton oz. ca. 2,7 milij. ton balasta letno, če računamo, da bi ga porabili termoelektrarni Šoštanj in Velenje ca. 1,000.0001 letno.
Glede na zgoraj omenjeno in glede na potrebe industrije po kvalitetnem in visokokaloričnem plinu, se je rodila zamisel o izgradnji velepliname v Velenju. V prvi fazi izgradnje bi se vplinjevalo ca. 1,000.000 ton surovega lignita letno. Postopek pa bi bil tak: surovi premog bi se najprej posušil v »Fleissnerjevih« avtoklavah — sušilnicah. Na ta način posušeni lignit bi se vplinjal v tlačnih generatorjih pod pritiskom 24-25 atm s pomočjo kisika in vodne pare. Proizvedeni surovi plin se bi vodil v čistilne naprave, kjer bi se s pomočjo metanola odstranil H2S, večina CO2 in ostale nečistosti. Očiščeni plin pa bi se nato vodil preko plinskega gazometra in regulacijskih naprav v omrežje. Tako bi imeli potrošniki na razpolago plin z naslednjimi karakteristikami:
Povprečna sestava daljinskega plina —
CO - 23.6 «/o H2 —- 56,6 %
CH4 — 16,4 »/o C„Hm M 0,2 %
N2 — 1,2%
CO2 — 2,0 °/o
o2g- 0%
Spodnja kalorična vrednost: 3600 kcal/Nm*
Specifična teža: 0,521 kg/Nm3
Zgorevalni zrak teoret.: 350Nm3/NmJ
Dpls	3,20 NmVNm3
C02max	13,30 «/o
Teoret. temp. zgorev. 2160° C
Plin bi bil suh in čist ter praktično brez S.
Pri vplinjevanju ca. 1 milijona ton lignita letno, bi pridobili 500 milij. Nm3 daljinskega plina. Stranski produkti, ki bi jih pridobili s čiščenjem plina in plinske vode pa bi bili: amonsulfat, surovi fenoli, surov,i benzin, H2SO4, katran in olje.
Daljinski plin, ki bi služil za kritje potreb v industriji kot nadomestilo za manj kvalitetni generatorski plin pa tudi delno kot nadomestilo za kurilno olje in električno energijo, dalje za kritje potreb široke neindustrijske potrošnje, bi se vodil po celi Sloveniji po razmeroma kratkem plinovodnem omrežju ca. 234 km. Plinsko omrežje bi bilo speljano v vse večje industrijske centre in večja mesta. Slovenije. Tako bi en krak vodil preko Vranskega in Kamnika ter mimo Kranja do Jesenic. Pri Kamniku bi bil odcep za Ljubljano. Drugi krak bi vodil mimo Slovenj Gradca v železarno Ravne. Daljinski plin bi se vodil nadalje po Savinjski dolini do Celja, odkoder bi bil odcep za železarno Štore, plinovod pa bi bil speljan najprej mimo Slov.enskih Konjic in Bistrice do Maribora. Od tega plinovoda bi bila speljana odcepa do Kidričevega in do Ruš.
Potrebne investicije za izgradnjo veleplinarne z vsemi stranskimi in pomožnimi obrati, vključno plinske daljnovode znašajo ca. 23 milijard dinarjev. Predvideva se, da bo ca. 50% potrebnih sredstev dala zv.eza, 50% pa bo lastna udeležba oziroma ta sredstva bi posodili plinarni člani Poslovnega združenja za izgradnjo EKK, interesenti za daljinski plin, dobavitelji uvozne opreme in re-
Cena dal jinskega plina bi bila 2,50 din/100 kcal na pragu podjetja (železarne). Cena za široko potrošnjo bi pa bila seveda višja. Če primerjamo ceno daljinskega in generatorskega plina, vidimo, da nas stane 1000 kcal iz generatorskega plina ca. 3 din (družbeni plan 1962 — 3,36 din/1000 kcal) ter je torej daljinski- plin za ca. 17% cenejši kot generatorski plin. Poleg tega pa ne smemo pozabiti na vrsto prednosti, ki nastanejo z uporabo daljinskega plina:
—	višja kaloričnost plina,
plin brez S — garancija za kvalitetno izdelavo jekla,
—	čistost plina — omogočena sigurna uporaba merilnih in regulacijskih naprav,
'•fBž. prednosti pri konstrukciji gorilnikov, peči,
—	zmanjšanje specifične porabe toplote,
—	izboljšanje termičnega izkoristka.
To so le neposredne prednosti. Z uvedbo oziroma uporabo daljinskega plina pa odpadejo tudi plinski generatorji z vso nesnago. Rešen bo problem uničevanja fenolnih voda, vprašanje transporta in skladiščenja premoga, zmanjšalo se bo število zaposlenih, ker odpade posada generatorjev in fenolnih naprav.
Železarna Štore predvideva v programu rekonstrukcije uporabo daljinskega plina iz Velenja za pokritje potreb po plinski energiji. Lokacija glavne redukcijske postaje je predvidena na Bežigradu, severno od ceste preko Buko-vžlaka. Do tu bo speljan daljinski plin iz Velenja pod tlakom ca. 18 atm. V redukcijski postaji pa se bo reduciral na tlak ca: 4 atm in se pod tem tlakom vodil za potrošnike: Cinkamo, Celje — mesto in železarno Štore.
Daljinski plin pod tlakom 4 atm se bo v naši redukcijski postaji reduciral na ca. 250—300 mm VS ter vodil v gazometer. V gazometru se bo s pomočjo regulatorja, ki bo deloval na osnovi kalorične vrednosti mešal s TH plinom, ki bo speljan po plinovodu do gazometra. Ker bodo določeni potrošniki plina koristili le TH plin (livarna valjev, kotlarna), računamo, da bo imela mešanica pri normalnem obratovanju elektroplavžev kaloričnost ca. 3100 kcal/Nm3. Ta mešani plin se bo potem preko razvodnega plinskega omrežja vodil na posamezna potrošna mesta.	Ing. Zakonjšek
Okvirni program dela komisije za šport in rekreacijo pri IO sindikalne podružnice
Okvirni program dela naše komisije za obdobje 1962/63 še posebej upošteva metalurške športne igre, ki bodo v dneh od 28. VI.—3. VII. 1962 v Štorah.
Glavne naloge so:
—	formiranje tričlanskih komisij, v ekonomskih, obračunskih in predračunskih enotah,
—	temeljita priprava kandidatov, ki bodo zastopali naše podjetje na metalurških igrah,
—	organizacija medobratnih tekmovanj.
Zaradi priprav kandidatov in - dograditve vseh športnih objektov, ne bo medobratnih tekmovanj v prvih mesecih. Ta tekmovanja bodo šele v jeseni. Razen že obstoječih panog: nogometa, odbojke, namiznega tenisa, šaha in streljanja sta predvideni še dve novi, in sicer kegljanje in atletika. Pri atletiki bodo upoštevane štiri discipline in sicer: tek na 100 m in tek na 1000 m, skok v daljino in met krogle. Navodila za vse te panoge tekmovanja bo dala tek-
movalna komisija pravočasno vsem komisijam pri sindikalnih podružnicah enot.
Druge naloge:
— udeležba na vseh večjih športnih tekmovanjih v okviru komune in okraja, bodisi po liga sistemu ali med posameznimi kolektivi,
organizacija pohoda ekip po poteh XlV. divizije na Svetino v počastitev 4. julija -¡§1 »dneva borca«. Pokrovitelj nad tem tekmovanjem bo organizacija Zveza borcev Štore. |g|Sr organizacija strelskega tekmovanja vseh metalurških podjetij Slovenije v počastitev dneva vstaje S 22. julija.
Zaradi lažjega dela in uresničitve programa naše komisije, smo razdelili posamezna dela po panogah na naslednje člane:
nogomet: Vrečko Borko in Ver do v Jože,
odbojka: Prelec Srečko, Kavka Marjan,
atletika: Kavka Franc, šah: Arzenšek Štefan, streljanje: Štefančič Pavel, Mlakar Franc,
V delovni aikciji so posebno akttivni učenci metaluške šole
Honik.! Se nekaj samokolnic . . .
Cesta na Svetino: sad .prostovoljnega dela
Tudi okolica kegljišča mora biti lepo urejena
namizni tenis: Veber Tine, rokomet: Kajba Anton. Jasno pa je, da komisija vsega dela ne bo zmogla sama, če posamezne komisije pri sindikalnih podružnicah enot ne bodo dovolj delavne. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da se je pri sestavi obratnih komisij ali, bolje rečeno, pri sindikalnih podružnicah enot upoštevalo mišljenje komisije pri IO sindikalne podružnice, da naj se v te komisije izberejo res najboljši ljudje, da bo delo gladko potekalo. Iz seznama, dostavljenega naši komisiji, je razvidno, da so v vodstva izvoljeni ljudje, ki so bili, ali pa so še sedaj, aktivni športniki.
Omenjene komisije naj bi odigrale vlogo ne samo na športnem področju, temveč tudi skrbele za oddih in izlete članov svojih obratov. Komisije lahko napovedujejo tekmovanja sosednim obratom, medtem, ko pa je izvedba tekmovanj na skrbi centralne komisije.
Na koncu bi sporočil vsem članom kolektiva, kdo so predsedniki komisij za šport in rekreacijo pri sindikalnih podružnicah enot:
elektroplavž — Žibret Anton jeklarna —Malec Boris valjarna — Čretnik Ivan šamotna — Kovač Franc livarna s. 1. — Kramer Jože livarna valjev — Korošec Albert
modelna — Kovačič Jože energetski"Kavka Marjan mehanična — Koren Drago električna — Renčelj Vlado OTK-laboratorij — Trnovšek Ivan
promet in kuril. — Logar Franc
ekspedit — Škorc Vinko gradbeni — Kroflič Karel komunala — Štefančič Pavel uslužbenci — Kroflič Olga Upam, da bodo te komisije delavne in da bodo imele vedno pred očmi geslo »Zdrav duh v zdravem telesu«.
Marjan Kavka
O delu
dramske sekcije
Delo dramske sekcije je v zadnjih letih precej uspešno. Vsako leto so uprizorili po dve predstavi in na okrajnih in občinskih revijah dosegli kar lepe uspehe. V tej sekciji dela danes predvsem mladina, ki s svojim požrtvovalnim delom dokazuje Veliko zanimaje za kulturno izobrazbo. Sekcija ima 25 aktivnih članov povprečne starosti 21 let, ki že skupno delajo 4 leta.
Žal nimajo v svojih vrstah starejših članov in pa kultumo-prosvetnih delavcev, ki bi morali prvi pomagati mladini pri njenem delu. V Štorah je precej starejših igravcev, ki so včasih igrali zelo zahtevne vloge, danes pa prav ti stojijo ob strani. Zato so na sporedu predvsem mladinske igre. Potrebno bi bilo povečati število režiserjev, da bi imeli v Štorah vsaj dva ne pa enega, ki poleg svojega dela v tovarni dela tudi pri dramski sekciji. Zaželeno je, • da starejši člani razumejo mladino in ji pri delu pomagajo.
V letošnjem letu študirajo dramo »Molčeča usta«, katere premiera je bila v maju. Naštudiralo jo je 15 igravcev, režira pa tov. Franc Legvart, ki ima v letošnjem letu 10-letnico plodnega dela z mladimi igrav-ci v Štorah. Kulise in drugo opremo so si igravci napravili sami, kostume pa so si sposodili pri Delavskem odru v Celju,	K. T.
Nova proga za dovoz materiala za zasipanje dolinice ob stadionu: predpriprava za novo gradnjo
Pred zaključkom nogometnega prvenstva celjske nogometne podzveze
Naše nogometno moštvo je odigralo v mesecu maju tri prvenstvene • nogometne tekme. Prvo 6. maja v Velenju, proti bodočemu članu SCL, Rudarju iz Velenja. S tako lagodno igro, ki so jo v tem srečanju, pokazali, so morali kloniti z rezultatom 4:0. Moramo pa omeniti primer zelo nešportnega obnašanja tovariša Jožeta Zupanca, ki je popolnoma samovoljno zapustil tovariše ob koncu prvega polčasa in je moralo naše moštvo nadaljev,ati tekmo z 10 igravci, kar je vsekakor močno vplivalo na končni rezultat te važne tekme. Takšni člani naše nogometne sekcije nimajo mesta med nami, zato je ta primer odbor ostro obsodil in tov. Jožeta Zupanca izključil iz društva Partizan-Kovi-nar.
Drugo prvenstveno nogometno tekmo bi morali odigrati v Štorah s Partizanom Zreče, dne 13. maja, vendar ni bila odigrana. Tekmovalna komisija pri CNP je registrirala tekmo v korist našega moštva s 3:0, s čimer smo pridobili nadaljnji dve točki.
Tretjo nogometno nedeljo v maju smo odigrali v Štorah. Tu se je naše moštvo pomerilo s »Steklarjem« iz Rogaške Slatine. Rezultat je bil 5:0 v korist našega moštva, ter je bil ta uspeh proti takšnemu nasprotniku zaslužen. Delno opravičilo takega poraza Steklarji pripisujejo nekom-pletnemu moštvu in slabemu vremenu.
Res je, da je bilo vreme zelo slabo, vendar če smo pogledali vrsto naših izbrancev, smo ugotovili, da je bilo naše moštvo sestavljeno iz veteranov. Pri tem zaslužita pohvalo predvsem tov. Borko Vrečko in Martin Ožek, ki sta pokazala, da. se ne bojita slabega vremena in da jim je več uspeh društva, kakor da bi dovolila, da nastopi naše moštvo samo z devetimi igravci. Rezultat njunega nastopa je bil, da sta dala od doseženih petih - golov sama štiri.
Tak primer naj bi bil za zgled mladim igravcem, kajti uspeh je odvisen le od vztrajnega, discipliniranega dela v celotnem športnem kolektivu.
Prv,o nedeljo v mesecu juniju! smo se odpeljali na Vransko, kjer se je naše moštvo srečalo s Partizanom z Vranskega. Nekompletno naše moštvo je izbojevalo na zelo slabem terenu zasluženo zmago 12:2.
Na tujem igrišču, pred tujo publiko, dati nasprotniku kar dvanajst lepih golov, je vsekakor lep uspeh.
Pohvaliti moramo celotno moštvo, kajti ni bilo igravca, ki se ne bi trudil, vratar pa tudi ni kriv; za prejeta gola, za katera se je- oddolžil s
tem, da je izvedel enajstmetrovko ter dosegel lep gol.
Do konca prvenstva CNP nas ločita le še dva kola V predzadnjem kolu igramo na tujem igrišču in sicer 10. 6.1.1. v Rogatcu. Zadnja tekma bo v nedeljo dne 17. 6. na domačem igrišču z močno enajsto-rico iz Šoštanja.
V sestavo reprezentance CNP, ki ‘ se je pripravljala za tekmo z reprezentanco hrvaškega Zagorja v počastitev dneva mladosti v Kumrovcu, dne 27. maja t. 1., so prišli v poštev naši štirje igravci in to: Gajšek, Bokšan, Podgorelec in Perper. Izbira naših štirih igravcev v reprezentanco je lep dokaz, da v Štorah igramo lep in dober nogomet. Na trening tekmi 23. maja na Glaziji v Celju proti Kladi-varju je bil dosežen lep rezultat 5:2 v korist reprezentance. Na listo strelcev sta se vpisala tudi naša dva igravca Perper in Gajšek.
Dne 27. 5. se je tekma v, Kumrovcu končala neodločeno 1:1, čeprav je reprezentanca Zagorja vodila z 1:0. V drugem polčasu je prišla do izraza boljša kondicija naših in po efektni kombinaciji Bok-šan-Perper je slednji potresel mrežo nasprotnika in rezultat izenačil.
Priporočamo našim mladim igravcem, da z voljo in elanom sledijo našim starejšim in agilnim igravcem ter dokažejo, da so jim vredni nasledniki.
Nogometna sekcija je organizirala mladinsko in "pionirsko nogometno ekipo, ki bosta trenirali pod strokovnim vodstvo in se izpopolnjevali, tako da bosta pripravljeni na predvidena tekmovanja. Vabimo vse mladince in pionirje, ki kažejo zanimanje za nogomet, da se v čimvečjem številu udeležijo treningov.
G. R.
Le tako naprej
Naši rokometaši so v enoletnem obstoju dosegli zelo lepe rezultate. Na koncu prvenstva so zasedli drugo mesto v okrajni rokometni ligi. Od 12 odigranih tekem so 3 izgubili, eno igrali neodločeno, ostale so dobili s povprečno 3 goli razlike. Tako so si štorski kovinarji priborili vstop v štajersko ligo, ki bo terjala še več truda in napora v nadaljnjem tekmovanju.
Našim rokometašem želimo v štajerski ligi mnogo uspeha, da bi v višjem tekmovalnem razredu dosegli enak uspeh.	K. T.
ŽELEZARNA ŠTORE	
ZAČASNA IZKAZNICA za vstop v tovarno Velja od: 		 do: 		- Potrditev: Žig Podpis	štev.
	Brez izkaznice vstop v tovarno ni dovoljen. Vsako spremembo je takoj prijaviti, izkaznica se mora po opravljeni nalogi oddati v kadrov-skem oddelku.
Kdo lahko vstopa v podjetje
V mesecu maju 196 2
Novosti strokovne tehnične knjižnice Železarne Store
Kalina:	HAND WÖRTERBUCH
POLN'ISCH-DBUTSCH. Sdg. 147/R.
Dr. Reinhard Kretzman: HANDBUCH DER AUTOMAT3SIE-RUNGSTEOHNTIK. Sig. 134/T.
KEMOStKI PRIROČNIK HI. del. Izdalo Slovensko kemijsko društvo v Ljubljani, Sig. 7G/K.
SLOVENSKI PRAVOPIS. Izdala Slovenska, akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Sig. 148/R.
F. Mlakar in Igor Kicar: MALI TRANSFORMATORJI IN DUŠIL-KE.y Izdala Elektrotehniška zveza Slovenije. Sig. 92/E.
ENCIKLOPEDIJA LIKOVNIH UMETNOSTI H. zvezek. Tzdanje: Leksikografski zavod FNRJ Zagreb. Sig. 32/L.
ATLAS S VIJETA. Izdanje: Leksikografski zavod FNRJ, Zagreb. Sig. ML.
Poleg tega prejema knjižnica redno naslednje strokovne inozemske in domače revije in tokrat objavljamo1 spisek, ki ga v prihodnjih številkah ne bomo več objavljali.
TEHNIKA. Izd. Savez ing. i teh-ničara Beograd.
STAHL UND EISEN. Verl, Stahl-Eisen G. M. B. H. Düsseldorf.
VATROSTALAC. Železarna Zenica.
IZBOR. 'Privreda Zagreb.
DELO IN VARNOST. Zavod za zdravstveno in teihn. varnost Ljubljana.
GIESSEREI-ZEITSCHRIFT FÜR DAS GESAMTE GIESSEREIWE-SEN. Giess/ Verl. ' Düsseldorf.
GIESSEREI-PRAXIS. Fach Verlag Schiele & Schön Berlin.
G3ESSEREI-ERFAHRUN GS AUSTAUSCH. M,. Schied, Mannheim.
GIESSEREI - TECH. - WIESSEN-SCHAFT1LIOHE BEIHEFTE. Giess. Verl. Düsseldorf.
SIEMENS ZEITSCHRIFT. Siemens & Hailslke, Berlin.
ŽIVLJENJE IN TEHNIKA. Ljudska tehnika, Ljublana.
STAL. Metalurgdzdat, Moskva.
EKSPRES INFORMACIJE. Pro-izvodStvenoMiadatelski kombinat VENITI, iMosflcva.
REFERATIVNIJ ŽUENAL. Pro-Izvoidstveno-izdatelski kombinat ViLNiliTI Moskva.
LITEJNOIE	PRO-IZ VODSTVO.
Mjašgiz, Moskva.
METAiLOVEDENIE TERM. OB-RABOTKA METALOV. Mašgiz, Moskva.
RADEX-RUNSiCHAiU-ÖSTERREI-GHIBCHE-Amertikanisiche Magnesit A. G. Radentheim.
ZEITSCHRIFT FÜR MESSEN, STEUERN, REGELN. Veb. Verlag-Technik, Berlin.
STANDARDIZACIJA. Jugosi. zavod za standardizacij O Beograd.
FRESENIUS': ZEITSCHRIFT FÜR ANAiLYTIBOHE CHEMIE. Springer Verlag, Berlin.
HUTNICKE ¡LiSTY. Časopis mi-nistersitva hutnihe primysiu a rudnych delu, Brno.
LIVARSKI VESTNIK. Društvo livarjev, Ljubljana.
D1N-MITTE3LLUNGEN. Zentnal-organ der Deutschen Normung. Deutscher Normenausschüsse — (DNA) Berlin.
GIESSEREITElCHNIK. VEB-Verlag, Leipzig.
NEUE HÜTTE. VEB-Werlag, Berlin'.
AVTOMATIKA. Strokovno gla^ silo za avtomatizacij o. Poslovno združenje Avtomacija, Ljubljana.
JUGOSLOVENSKO PIRONAZA-LAŠTVO. Udr. Jugosi. premazala-iača, Beograd.
ZAŠTTTA MATERIJALA. Savez ing. i teihn. FNRJ, Beograd.
SIGURNOST U POGONU. Zavod za zaštdtu pri radiu, Zagreb.
BILTEN TEHN. DOKUMENTACIJE. Jugosi. centar za tehn. do-kumentacdjo Beograd.
NOVA PROIZVODNJA. Glasilo zveze inž. in tehn. LRS. ¡Ljubljana.
ELEKTROTEHNIŠKI VESTNIK. Elektrotehniška prosveta Slovenije, Ljubljana.
VARILNA TEHNIKA. Društvo za varilno tehniko LRS, Ljubljana.
RUDARSKO^METAILURŠKI ZBORNIK. Fakulteta za' rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, ¿Ljubljana.
Knjižnica in čitalnica je odprta vsak delovni dopoldan. Knjige ln revije so dostopne vsem članom kolektiva. Knjižnica je v prostorih poleg otoratovodstva energetskega obrata.
Prost vstop v podjetje imajo, razumljivo, vsi člani kolektiva. Vsem drugim je vstop v podjetje brez posebnega dovoljenja prepovedan. Da lahko pri nas nezaposleni opravljajo razna dela, opravke itd. je odrejeno, da se v,saka taka oseba najprej prijavi pri vratarju glavnega vhoda v podjetje, ta ga napoti v sekretariat uprave, kjer prejme pismeno dovoljenje. Tako .dovolilnico dobi »tuja« oseba, kadar je njegovo opravilo enkratno, ali ne traja več kakor en dan.
Ge pa se mora taka „oseba zadržati v podjetju več kakor en dan zaradi prakse, diplomske naloge itd., potem jo mora vratar napotiti vt kadrovski Sektor, kjer dobi začasno izkaznico za vstop.
Če hočemo, da bo ta ukrep uspešen in da bo koristil svojemu namenu, je dolžnost slehernega člana kolektiva, posebej pa organizator jev dela (delovodij, asistentov, obrato-vodij itd.), da povprašamo za dovoljenje oziroma izkaznico vsako nepoznano osebo v obratu. Kdor se z dovoljenjem
FILMI V MESECU JULIJU
I.	7. 1962 —- argentinski »Andaluzijska Ijuheezen«
7. in 8. 7. 1962 — jugosi. CSP »Signali nad mestom«
14. in 15. 7. 1962 — filmska komedija »Zaljubljeni detektivi"
18. in 19. 7. 1962 — domači film »Trčenje na paralelah«
25. in 26. 7. 1962 — italijanska komedija »Prijatelj gangsterjev
28.	in 29. 7. 1962 -r- Ljudje torpeda
Na tomboli, ki je bila v TeOiar-jih, se je sreča nasmehnila tudi članom našega kolektiva. Na sliki veseli Arzenšek na mopedu, kakršnega si je vedno želel.
Ostala dva srečna dobitnika sta še Alojz Užatnah iz elektroplavža, ki je dobil televizor in Edi Selič iz OTK, ki je zadel hladilnik.
ne izkaže, ali kako drugače ne dokaže, da je član kolektiva, ga je napotiti k vratarju gl. vhoda v nadaljnji postooek.
To je potrebno zaradi splošne in osebne varnosti ljudi,, še posebej v našem podjetju, kjer je več »nekontroliranih« vhodov. -	R M>
ZAHVALA
Ob težki izgubi, ki nas je prizadela s prerano smrtjo našega nepozabljenega sinka in brata
ZVONKA MELANŠKA
smo bili deležni tolike pozornosti in sočustvovanja, da ne najdemo besedi, s katerimi bi se primerno zahvalili vsem in vsakemu, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in nam nudili prepotrebno oporo, tolažbo in pomoč.
Posebno zahvalo dolgujemo tudi tovarišu Pavlu Štefančiču, inženirju Niku Zakonjšku, Jaroslavu Zelinki, Konradu Zupaniču, Stanetu Gorjupu in vsem sosedom, sodelavcem, godbi železarne Štore, organizaciji ZB NOV Štore in mladinski organizaciji.
Prav tako se zahvaljujemo vsem darovavcem vencev in šopkov, kakor tudi vsem), ki so v teh težkih dneh delili z nami bol in sočustvovanje.
Žalujoča družina Malenšek
ZAHVALA
KOLEKTIVU ŽELEZARNE ŠTORE
Toplo in, iz vsega srca se vam zahvaljujemo na vsem. kar ste napravili od trenutka nepričakovane in prehitre smrti našega dragega brata Jožeta. Zahvaljujemo se za vence, za ganljivo slovo od njega in za vso vašo skrb in trud., v naši neizmerni žalosti nam je bila vaša skrb v veliko tolažbo.
Spomin našega brata bo ostal vezan za vašo tovarno', na katero je bil tako navezan in katera je napravila vse, kar je menila, da je potrebno glede na njegovo delo v tovarni;
Zahvaljujemo se delavskemu svetu, upravnemu odboru, družbenim in političnim organizacijam, posameznikom, ki so držali zadnja stražo pri njem, se od njega tako toplo in sočustvujoče poslovili in ga spremljali ob njegovi zadnji poti.
Vsem vam, dragi tovariši, za vse velika, in topila hvala!
V imenu sester in bratov Andrej Mrevlje
OBVESTILO
V tem letu smo pričeli predvajati filme tudi ob sredah in četrtkih ter mladinske filme ob nedeljah dopoldne. Zaradi slabega obiska smo morali ukiniti predstave ob četrtkih.
Obveščamo ohiskovavce, da v tem letu ne bomo predvajali filmov vsako sredo, ampak le 12-krat na leto, ker imamo za toliko filmov sklenjeno pogodbo. Preko naših oglasov boste vedno pravočasno obveščeni. Na željo številnih obiskdvajvcev smo predvideli pester filmski program, na žalost pa zaradi malega števila obisko-vavcev izkazujemo večjo izgubo in smo primorani odstopiti od predvidenega programa.
Odbor kino sekcije
Novi člani našega kolektiva:
1.	Rupnik Robert, NK delavec, samotama
2.	Petrinja Peter, NS uslužbenec, kadrovski sektor
3.	Ing. Žumer Matija, inženir metalurgije, livarna, valjev
4.	Brečko Anton, PK škarjevec, valjarna
5.	Frece Ivan, NK delavec, livarna sive litine
6.	Hudej Karl, NK delavec, livarna sive litine
7.	Podgoršek Karl, NK delavec, livarna sive litine
8.	Štancar Franc, NK delavec, livarna sive htine
9.	Gorenjak Alojz, NK delavec, livarna sive litine
10.	Poinar Adolf, KV modelni mizar, livarna sive litine.
Podjetje so zapustili:
1.	Kocovuinc Adolf, metal, laboratorij, samovoljno
2.	Samec Martin, valjarna, sporazumno
3.	Kršim Jože, livarna sive litine, sporazumno
4.	vrečko Vida, DUR, sporazumno
5.	Brečko Anton, valjarna, sporazumno
'6. Rozman Marija, D-UR, sporazumno
7.	Vdtasovič Ivan, valjarna, sporazumno
8.	Rathen Matilda, DUR, sporazumno
11.	Lipovšek Terezij, DUR, spb-zumno
10.	Tržan Anica, DUR, sporazumno
11.	Lipovšek Terezija, DUR, sporazumno
12.	Polutnik Gveto, ekspedit,,. sporazumno
13.	iMetlioar Ivan, ekspedit, sporazumno
14.	Pirš Drago, valjarna, disciplinsko odpuščen
15.	Marolt Jože, livarna sive li- -tine, po lastni želji
16.. Zvonar Franc, ekspedit, v preizkusni dioibi
17.	Mrevlje Jože, uprava podjetja, umrl
18.	žibret Marija, laboratorij, po izteku pogodbe
19.	Veber Edvard, promet, star 56 let, v tem podjetju zaposlen 13 let, je bii. starostno upokojen
20.	Turnšek Rudolf, energetski oddelek, star 55 let, v tem podjetju zaposlen čez 15 let, je bil starostna upokojen
21.	Jevšineik Alojz, mehanična delavnica, star 59 let, v tem podjetju zaposlen preko 41 let, je bil starostno upokojen
22.	župane .Alojz,’ livarna sive litine, sitar 57 let, v tem podjetju zaposlen preko 13 let, je 'bil in-: validsko upokojen
23.	Kurmaneek Franc, promet, sitar '55 let, v tem' podjetju' Zaposlen li© let, .je bil invalidsko upo-ikoj en.
Poročili so se:
1.	Mlakar Leopold,' energetski . oddelek
2.	Recka Jože, skladišče
3.	- Žaberl Jože, livarna , sive litine
4.	Leljak Vifcioa, DUR
5.	Spolenak Franc, obdelovalnica valjev
6; Plahuta Jožedja, ; livarna valjev
7.	Črešnar Franc, promet
8.	iGololb Ludvik, promet 9'. Groibin Franc, skladišče
.10. Lukas Franc, uslužbenec
Naraščaj v družini so dobili:
1.	Povalej, Slavko, elektro delavnica.
2.	Salob-ir Ivan, valjarna
3.	¿Mlakar Ivan, elektroplavž
4.	Zalokar Franc, jeklarna
5.	Trebovc Benjamin, livarna valjev
Čestitamo!
Izostanki v mesecu aprilu: Zaradi ibolezndi je bilo izgubljenih 3420 delovnih dni, zaradi rednih letnih dopustov 2513, zaradi izredno plačanega dopusta 232, zaradi neplačanih izostankov 45, zaradi neopravičenih izostankov. 12, zaradi ostalih izostankov 633, 'torej skupaj 6855 delovnih dni.
Disciplinski ukrepi:
Skupno j e bilo v preteklem mesecu 19 kaznovanih, oz. izrečenih kazni.
Glavni direktor je izdal odločbo) o disciplinski ¿kazni v 11 primerih z izrekom: ukorov 3, strogih javnih ukorov 5, denarna ¡ka-
zen 3 % od mesečnega OD za en mesec 1, denarna kazen 5 % od mesečnega OD za en mesec 2.
Vodje enot, oz. obratovodje niso izdali nobene odločbe o disciplinski kazni, kar dokazuje, da se še vedno premalo ;čutijo odgovor-, hiii za izvajanje disciplinsko vzgojnih ukrepov pri zboljšanju delovne discipline v svojem obratu, oz. sektorju.
Disciplinska komisija pri DS podjetja je zasedala dvakrat in izrekla disciplinske kazni v" 8 primerih in sicer: kazen strogega javnega ukora 1, denarna kazen 5 % mesečnega OD za dobo enega meseca 1, denarne kazni 10 Vo od mesečnega OD za dobo treh mesecev 1, odstavitev s položaja za dobo treh let 2, kazen 0'dpusta iz podjetja v treh primerih.
Na izrečeno kazen šo še trije prizadeti pritožili in pritožbeni postopek, v času ko sestavljamo to poro'čilo, še teče.
Značaj idisciplinskih prekrškov je bil naslednji: Zaradi neopravičenih izostankov je bilo 9 kaznovanih, zaradi , malomarnega opravljanja delovne . dolžnosti s posledico materialne škode 2, surovi in netovariški odnosi db sodelavcev 1, kršenje bolniškega reda 1, tatvine in poneverbe 3, oškodovanje ugleda podjetja'¡3 primeri. .
Vinjeni so prišli na delo in so morali biti odstranjeni z dela: Potočnik Ivan iz elektroplavža — dvakrat dn' Horvat Franc iz valjarne.
Še nekaj značilnih .podatkov o ljudeh, ki 'kršijo delovno disci*-plinio: od 19 kaznovanih je bilo 17 takih, ki nimajo lastnega premoženja, 9 je bilo* že predkazno»-vanih, 11 poročenih, 7 samskih-, in •največ, t./j.j/9, v .starosti od 31 db 35 let.
Opažamo, da se pri postopku proti kršivcem delovne discipline •ne postopa, vedno enotno za vse enako in na to pomanjkljivost, se stalno sklicujejo, ¡ki so obravnavani. S tem je seveda načelo enakosti ¿kršeno, kar predstavlja občutek krdlvice do tistega, ki je kaznovan, a privilegij za tistega, ki ni, čeprav bi morala enako odgovarjati ža, svoj;e dejanje. To bomo morati odpraviti in pričakujemo v tej smeri aktivnejše-''' delo discipiinskih^kCKmašaj pri ODS v enotah.
Nezgode v mesecu maju 1962
V	mesecu maju imamo ,6 nezgod pri delu in sicer so se poškodovali: V jeklarni Arh Martin, v valjarni Ribič Miklavž, Pestiv-š-ek' Ježe in Valant Mirko', v livarni valjev Kovač Jože in v livarni sive litine Pertinač Mihael.
Vzroki so v nesmotrnem, in- -nevarnem - načinu dela ter deloma tudi v .nerodriostdi., Pri prečkanju ozkotirne proge ni bilo zadosti pazljivosti. Prav tako še. ni polagalo dovodj pozornosti za varnost sodelavca; Delno pa je- pri-/ šla v poštev Audi tesnost in na-trpanost delovišča.
Registrirana je tudi- ena nesreča na poti' na delo in sicer. je prijar vil. tako nezgodo iz valjarne, Jože Tojnko, • M da je padel s kolesa, ker so se zlomile -vilice.
V	mesecu maju beležimo doslej najnižje število nezgod pri delu.
Tovariš PeteT Petrinja je od preteklega meseca vodja oddelka za delovne oidnose v našem kadrovskem sektorju. Ker komo imeli vsi stik z niim, je prav, da ga poznamo. Zato objavljamo njegov vo sliko