Politicni shod pri Sv. Lenartu v Slov. gor. V resnici smo lahko Slovenci okraja lenarškega ponosni na nedeljski shod našega »katol. polit. druStva«. IzvrSil se je ob obilni vdeležbi naikrasnejSe. Zastopane so bile vse župnije okraja. Tudi vlada je poslala k shodu aroiega zastopnika. ' Shod otvori v imenu druStva lormanjski župan R o p. Tajnik, kaplaa G o m i 1S e k, poroča o delovanju druStva v preteženem društvenem letu. Prirsdilo je politična shoda pri Sv. Lenartu in pri Sv. Treh Kraljih v zadevi deželnczborskih volitev in doseglo, da so z malimi izjemami skoro vsi volilni možje tega okraja glasovali za Robiča in RoSkaria. Udov jo žtelo 56. Blaga|na kaže preostanka 44 K 43 h. Nato je bil z vsklikom izvolien novi odbor, o katerem smo prepričani, da bo storil vse, da bo delovanje društva v bodočnosti najživahnejSe in da mu bodo udje vsi odličnejsi kmetje v okraju. Nato da predsednik sboda besedo dežel. poslancu RoS karju. Burno pozdravljen natn naS poslanec poroča o svojem enoletnem delo- vanju. Da je naloga slov. poslanca težavna, o tem je danes še bolj prepričan kot leto dni poprej. Našteva razne predloge, ki so jih stavili glov. poslanci v dežel. zboru v Gradcu. Robič je predlagal, naj se vsi kraji s III. p!ačilnim razredom za učitelje pomaknejo v II. plaCilni razred. Največ Sol s III. plačil. razredom je na Slovenskem. V celjskem ali šcStanjskem okraju se naj usianovi enoletna kmetijska šola s sloven. učnim jezikora. Poslanei Zičkar, dr. Dečko in Kočevar so stavili predloge radi regulacije raznib potokov. On je predlagal, naj se da po toči poSkodovauim v lenarškem in mariborskem okraju podpora. Ta predlog je bil re3en, drugi Se niso re»eni. Eden najvažnejSih predlogov je volilna reforma. Slovenski poslanci so predlsgaJi, naj se ustvari IV. kuriia z 11 rcandati, od katerih bi jih 8 pripadalo kmetski skupini in 3 mestom, naj se zagotovi Slcvencera eno stalno mesto v deželnem odboru, da se torej iz kmečke skupine v deželnem zboru volita od sedaj mesto enega, dva odbornika. Nasprotovanje tei predlogi je dovedlo slov. poslance v zvezi z bauernbundlarji in nemškimi konservativci do obstrukcije. Ko je večina videla, da je nadaljno delo nemogoče, smo se pogodili za IV. kurijo z 8 mandati, od katerih bosta dva naša. Poslanec omenja tndi predlog nemškega poslanca Reitterja, da se naj vsi vinogradi na Štajerskem prisnajo za okužene, da se bodo povsod lahko trta uvažale in S3 prosilo za posojilo. Deželni odbor namerava izdati praktično knjižico za ureditev hlevov. Kmetu je treba pouka, zato je treba Scl. Slovenski kmet se ne more izcbraziti, ker je mariborska vincrejska šola nemška, na kateri je izmed 38 učencev le 7 Nemeev. Da bi nam ta šola kaj koristila, je nujno potrebno, da postane na njej slovenščina učni jezik, nemSčina pa se naj uči kot obvezoi predmet. Ako bi bilo lako, bi se naši mladeniči naučili lahko to v enem leiu, kar sedaj v treh letib. Treba je kmetu splošne kraetijske izobrazbe. Poslanec je zato za sedemletno šclo. Kmečki otrcci naj bi brez oproSčenja hodili 6 let v Solo, začenži s 7. letom, 7. Solsko leto pa naj bi bil nadaljevalni tečaj, izključno za kmetiiske potrebe. Oo misli staviti predlog v tem smislu in na njegovo vpražanje izjavijo zborovalei, da so vsi njegovih rnisli. Vsak drugi stan je dandanes bolje crganizovan nego kmečki, zato mu od vseh strani naiagajo težka bremena. Treba je, da se ktnetje združijo v društvih in zadrugah, pa bo bodočnost njihova. Govor poslanca Roškarja je bil navdušeno sprejet in so mu zborovalci izrekli zahvalo za dosedanje delo in mu naročili, naj jih tudi v bodoče naivestneje zastopa in se poteguje za njihove koristi. Šuman Matija iz Lormanja v jako odločnih besedah opominia zborovalce k delu, zakaj našemu kreetu bi se v marsičem Iahko bolje godilo, ako bi se bolj brigal za svoj napredek. Pa tudi viada je dosedaj slabo skrbela sa kmečki stan. Siovenca zatirati, jim iemati zadnjo pravice, to zna, zato bo treba nastopiti zoper njo najodločnejSe. Sedaj nastopi kot govornik F r. K r a mb e r g e r, veleposestnika sin iz Gočove. V jako navduženein govoru razlaga zbranirn krivice, ki se gode od strani vlade Slovencem na Soiskem polju, pri imenovaniu uradnikov, po^ebej §e povdarja kruto zatiranje slovenSčJne Da Koroškem. Tako krivično postopanje je menda mogoče le v Avstriji. Pcdpirajo ia ustanavl|ajo se med nami neraške ijudske Sole, raeščanske šole dosedaj ni ene slovenske, dasi Slovarici vedno prosijo za nie; turli nimamo slovenske gimnaaije, ne. realke, ne kmetijske Soie. To je v resaici Skandalozno od viade, da nas tako prezira. Nečuveno je tudi, kako postopa vlada pri nameS':evanju sodnih ia davkarskih uradnikov. Sloveaske sodne uradnike proganja na Kranjsko, slo?. davčne uradnike pa na Neinško Štajersko. Sedaj deluie 35 slov. davčnih uradnikov na nemškem Štajerskern, na siov. Štajer3kem pa so skoraj sami nemSki uradniki. To so prave lurške razrnere! Kako krivično pa se ravna s sloven2čino pri scdiSčih na KoroSkeia, to mora razburiti vsakega slovenskega rodoljuba. Vrlemu naSemu odvetniku dr. Brejcu so kratkomalo prepovedali slovenski govoriti pri sodiSču. Tega ne moremo mirno gledati Stajerski Slovenci, zato najodločneje protestujemo zoper tako postopanje. In v tem oziru moramo složno vži Sloveuci povzdigaiti svoj glas sa naže koroške brate. Čas je, da se vzbudi tudi slovenski kmet, da spozaa S7oje prijatelje in sovražnike. Treba je, da se začneneo naiodločneje potegovati sa naSo pravica, da vsi naSi uradi odslej uredujejo samcslovenski, da niti vinarja ve«5 na damo nasprotnikom, nego da se povsod dosledno držimo gesla: »Svoji k svojim«. Govornik ii?kreno priporoča s!ov. trgovino L^.nčarič & Havelka v trgu. Le na ta način bo mogoče streti mo<5 krivične vlade in nemStva ter nemSkutarstva med nami. Boj divja na v«eh siraneh, Slovenci se ga ne strašimo. Živel boj za naSe pravice, živtlo sveto delo za naš napredek! Mi se ne udamo ! Silna je bila nevolja zborovalcev, ko so sližali kako smo zatirani. Izražali so |o v burnih medklicih. Po dvorani je kar Sumelo in vladni zastopnik se je labko zadostno prepričal, da je slehcrni slovenski kmet skrajno užaljen vsled teh nečuvenih krivic, ki se gode Slovencera. Mlademu govorniku, ki ga želimo poslušati Se na mnogih shodib, smo navdu3eno pritrjevaii. Vrli čebelar Jan. JuranCič iz Andrenc pri Sv. Aatonu v Slov. gor. nam je na to povedal marsikaj zaaimivega glade naSega narodnega gospodarstva. Slovenski rod je jako sposoben za izobrazbo. Za njo se mora skrbeti. Čs slov. kmct izgine, izgine tudi slov. narod. Treba je, da odstranimo tri poglavitne zapreke gospcdarskega napredka msd nami, ki so malomarnoat, ncvedncst in neznačajno življenje. Kmetje naj bi se z navdušanjem poprijeli izboliSanja narodnega gospodarstva in vlada bi morala pa5 vse diugače podpirali kmečko gibanje nego ga v resnici podpira. Gospodarstvo in poliiika sta pri nas v ozki zvezi. Dober gospodarski položaj bo izboljšal tudi naSo politiko. Treba je državnih uradnikov, ki bodo svojo srečo videli v sreči narodovi. Tudi ta govor so zborovalci vsestransko odobravali. Tajnik društva, G o m i 1 š e k, nato utemeljuje odločno in brezobzirno resolucije, ki jih prinaSamo na drugem mestu. Posebno viharno je bila odobravana nezaupDica Korberju, ki tako tepta na§e narodne pravice. Tudi ostale resolueije so bile vsprejete med burnim pritrievanjem. Tajnik je povdarjal olikanost našega naroda; na tem shodu so izborno nastopili kot govorniki trije kmetje, naše Ijudstvo se samo oglaSa m pravice. Predsednik shoda, župan Rop, na to zaključ-i shod z živio-klici na svitlega cesarja. V resnici krasen je bil ta shod, navduSenje za naSe pravice obže, nevolja nad krivicarai skrajna, tako pa je upati najboljših posledic. Beiolucije politlčn. shoda prl Sv, Lenartu v Slov. gor. 1. Polit. shod pri Šv. Lenartu v Sl. gor. izreka nezaupnico Korberjevi vladi, ki tako krinčno postopa nasproti našemu narodu kot doslej nobena vlada in poziva vse slovenske poslance in ves slovenski narod k najradikalnejši politiki zoper nasilstva od vladne in nemške strani. — 2. Shod najodločneje protestuje zoper iigaajaoje siovenskili sodnih nradnikov na Eranjsko kakor tudi zoper vse obaodba vredno prakso glede prestavljanja sloven. davcnih uradnikov na Nemško Stajersko — tačas delnje 35 sloven. davčnih uradnikov na Srednje in Gor. Štajerskem — katerih mesta zavzemajo na Slov. Štajerskem naroda Bkrajno nasprotni nemški uradniki in ponavlja staro našo zahtevo za sloven. uradnike na slovenskem ozemlju. — 3. Zborovalci najodloeneje obsojajo zatiranje slovenšfine pri sodiščih na Korožkem od strani vlade, ki gazi na nečuven nafiin v državnih zakonih zajamčene pravice slovenskoga jezika na Koroškem in se izrekajo vedno solidarne s koroškiaii slovenskimi brati. — 4. Porotne sodnije se naj odpravijo. — 5. Shod se izraža za vpeljavo jedDake, tajne in direktne volilne praviee. — 6. Shod ponavlja na neštetih zborih stavljene slovenske zahteve in tirja za Južuo štajersko sloven. gimnazije, slovensko realko, sloven. učiteljišče, sloven. kmetijske in meščanske Sole ter sloveu. vseučilišče in nadspdišče t Ljubljani. Ob enem zahte?a upravno delitev Štajerske v političnem, šolskem in gospodarskem oziru. — 7. Shod opozarja vse slovenske žapane Južn. Štajorja, vse naše župnijske in druge slovenske urade, naj nstavijo nadalnje uemško uradovanje in naj za6no samo slovenski uradovati od prvega do zadDjega, naj vračajo vse nemške dopise raznih c. kr. uradov, da tako enkr&t prisilimo oblastva, da odločijo na Slovenskem slovenšžini tisto meato, ki ji gre po postavi. Proe z nadaljnim hlapfievanjem, na Slovenskem imej prvo mesto slovenŠ6inal — 8. Shod opozarja vlado na izdajalsko delovaDJe Lahov v Primorju v prilog Italiji in na irjih. nesramno ravnanje v Vidmu proti našemu cesarju ter nemikih nacionalcev v prilog Nemiiji, zakaj škandal je, da avstrijska vlada mimo gleda očitno protiavstrijsko hujskanje mnogih Nemcev [in Lahov. Zato tirja, naj vlada več ne podpira laške in nemške iredente, kot doBlej, nego naj odločno nastopi proti vsem protiavstrijskim življem, slovenskemu narodu pa naj v platilo za to, da se je skozi stoletja vedno odlikoval z vzorno zvestobo svitli babsburški vladarski hiši, vendar enkrat usliši njegove mnogoletne prošnje in tirjatve tcr naj preneha z zatiranjem vsega kar je slovenskega.