ul novoles v. LETO XVII Številka 10 novoles 29. junija 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA DS DO Novoles V sredo, 20.6. 1979jebilav sejni sobi DSSS 4. seja delavskega sveta delovne organizacije Novoles. Delegati temeljnih organizacij so na seji, ki je potekala od 7. 30 do 13. 15 ure, obravnavali naslednje točke dnevnega reda: 1. Pregled sklepov 3. redne seje z dne 2. 4. 1979 2. Gospodarski načrt DO — plan prihodka, dohodka in delitve čistega dohodka — finančni plan — plan investicij — plan izobraževanja — plan projektna organizacija 3. Sklep o pripravi srednjeročnega načrta 1981 - 1985 4. Možnost nakupa žagarske eksploatacije v Kamerunu 5. Soglasje za pristop v podjetje v tujini 6. Pomoč prizadetim v Črni gori 7. Razpis individualnih stanovanjskih kreditov 8. Združevanje sredstev v sklade bank 9. Spremembe pravilnika o požarni varnosti 10. Verifikacija SS o združevanju deviznih sredstev 11. Pokroviteljstvo mladinske delovne brigade 12. Gradnja stanovanj 13. Akcija „Nič nas ne sme presenetiti" 14. Razno Glede na zelo obsežen dnevni red in precej živahno razpravo je skoraj nemogoče v kratkem sestavku podati podrobnosti, ki so bile obravnavane na seji. Zato naj vse člane delovne organizacije Novoles opozorimo, da bo zapisnik seje DS DO v kratkem objavljen na oglasnih deskah v posameznih TOZD. Po- udarimo naj le, da se je v razpravo vključil tudi glavni direktor tov. Jože Knez, ki je opozoril na vse premajno angažiranost posameznih članov naše DO pri izvrševanju nalog, ki jih pred vse nas postavlja začrtani plan. 1.000.000,00 din za ICCADIAr^A LESARIADA individualno stanovanjsko izgradnjo Poziv vsem Delavski svet delovne organizacije ,,NOVOLES‘ je na svoji 4 redni seji z dne 20. 6. 1979 sprejel sklep, da se v letošnjem letu razpiše za individualno stanovanjsko kreditiranje združena sredstva v višini l,000.000.-din (100 starih milijonov). Posojila za stanovanjsko iz- nu Samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo gradnjo se dodeljuje po 28. čle- Delavski svet SOZD Uniles je 15. 5. 1979 dal v javno razpravo osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD, statuta SOZD in samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD za srednjeročno obdobje 1976 — 1980. Vse omenjene samoupravne splošne akte bomo sprejemali na referendumu — predvidoma v mesecu sptem-bru. Osnutki teh samoupravnih splošnih aktov izhajajo iz nove vsebinske zasnove SOZD sprejete na njenem delavskem svetu v decembru leta 1978, obenem pa so usklajeni z zakonom o združenem delu. Delovne organizacije: Iztok Miren, Javor Pivka, Krasoprema Dutovlje, Lesnina Ljubljana, Liko Vrhnika, Marles Maribor, Meblo Nova Gorica, Novoles Novo mesto — Straža, Stol Kamnik in Hoja Ljubljana se združujejo v SOZD zaradi uresničevanja skupnih ciljev, predvsem na področju proizvodnih programov, marketinga, zunanje trgovine, planiranja in usmerjanja razvoja, kooperacije in financ. V osnutkih samoupravnih splošnih aktov SOZD pa je določeno, kako združene organizacije uresničujejo skupne cilje v SOZD ter njihova medsebojna razmerja, ki nastajajo pri uresničevanju skupnih ciljev. Osnutki samoupravnih splošnih aktov SOZD so že dalj časa v javni razpravi, zato pozivamo vse, da se aktivno vključujejo vanjo in s svojimi pripombami pripomorejo, da bodo ti akti odraz interesov vseh delavcev v SOZD. _gk za za; 1. nakup stanovanj in stanovanjskih hiš 2. za graditev in dograditev stanovanj in stanovanjskih hiš 3. za adaptacijo (temeljito popravilo strehe, izdelavo sanitarij, povečanje stanovanjskih površin). Pravico do posojila za stanovanjsko izgradnjo ima delavec, ki ima na stanovanjski hiši vlito prvo ploščo, oziroma, ki namensko varčuje pri banki za stanovanjsko izgradnjo in ima s tem zagotovljenih vsaj 20 % vrednosti stanovanja, stanovanjske hiše ozirdma adaptacijskih del. Delavec, ki se želi priglasiti na razpis mora poleg vloge za pridobitev posojila priložiti tudi gradbeno dovoljenje, pogodbo o namenskem varčevanju, ter potrdilo o osebnih dohodkih družinskih članov. Vlogo z vso dokumentacijo se odda v kadrovsko—socialno službo OZD „NOVOLES" v 14 dneh po objavi na oglasnih deskah TOZD in DSSS. Po preteku roka prouči komisija za ogled stanovanjskih razmer prosilčeve potrebe po dodelitvi posojila in pripravi predlog delitve sredstev za stanovanjska posojila. Pri izdelavi predloga prioritetne lestvice se komisija za ogled stanovanjskih razmer poslužuje kriterijev, ki so navedeni v 9. členu samoupravnega sporazuma o delitvi stanovanj in posojil za stanovanjske izgradnjo in sicer: 1. stanovanjske razmere 2. delovna doba prosilca 3. mesečni dohodki na družinskega člana 4. socialne in zdravstvene razmere 5. sodelovanje v NOV 6. uspešnost pri delu 7. aktivnost v samoupravljanju in DPO 8. število članov zaposlenih v TOZD in DSSS v DO NOVOLES 9. samohranilci in podobno. Predlog delitve sredstev za stanovanjska posojila nato sprejmejo DS TOZD in DSSS. Sklepi DS o delitvi sredstev se objavijo na oglasnih deskah TOZD in DSSS. ZDRAVSTVENI DOM - ŽE DO OBČINSKEGA PRAZNIKA? Za bralce glasil delovnih organizacij v novomeški občini smo pred dnevi povprašali na Zdravstvenem centru, ali so resnične govorice, da bo novi zdravstveni dom v sklopu bolnišničnega kompleksa v Kandiji res že odprt za letošnji 29. oktober, praznik občine Novo mesto. „Vse kaže, da gradnja novega zdravstvenega doma poteka po planu in pogodbi, zaradi česar upamo, da bo novi dom resnično odprt že za občinski praznik,“ nam je odgovoril glavni direktor ZC Jakob Berič. Iz 6. številke „PIONIRJA11, glasila SGP Pionir Novo mesto, ki je izšla 9. junija, pa povzemamo nekaj podatkov iz članka „Zdravstveni dom Novo mesto, ponos občanov in graditeljev14. Napisal ga je Milan Oražem, dipl. gradbeni inženir, ki med drugim navaja, da je projektantu Gorazdu Cibicu, dipl. ing. arh.i s sodelavci uspelo s tlorisno zasnovo objekta v obliki krakov vetrnice prilagoditi in obvladati dom, ki je zasnovan v treh samostojnih enotah, povezuje pa jih četrta - komunikacijski trakt z dvigali in stopnišči. V trinadstropnih objektih je pod razčlenjenjenimi terasami armirano-betonskega skeleta približno 8.000 kvadratnih metrov uporabnih površin. V novem zdravstvenem domu bc nadstropje splošne medicine z dežurno službo, s kompleti ordinacij splošne medicine, z ordinacijo za borce in starostnike ter s psihologom. „Laboratorijsko nadstropje11 bo imelo diagnostične in biokemične laboratorije, posebej pa je določeno nadstropje za splošno zobozdravstvo s 5 ordinacijami, rentgenom in malo čeljustno kirurgijo, šolskim zobozdrav- stvom s 4 ordinacijami, ortodontom in triažno ordinacijo. Zobni tehniki so namenili etažo s 4 kompleti ordinacij, zoboteh-ničnim laboratorijem spec. laboratorijem itd. Dovolj prostora bo tudi za pljučne bolezni s prostori za množična alergolo-ška testiranja, 2 kompleta ordinacij, s prostorom za EKG, rentgen in fluorograf. V nadstropju za ginekologijo bodo 3 kompleti ginekoloških ordinacij, citolaboratorij in ordinacija za posege. Predviden je prostor za fizioterapijo, posebno nadstropje za medicino dela s 4 ordinacijami, etaža za dermato-venerološki dispanzer, prostori za patronažno službo itd. Zdravstveni center bo pridobil nadstropje, kjer bo poleg drugega tudi IBM ra- čunalniški komplet. Naj omenimo še prostora za razne pisarne, pa podzemni vezni hodnik do nove kuhinje, kot seveda tudi veliko število spremljajočih prostorov, čakalnic, sanitarij in garderob . O novem domu, ki pomeni poleg urejenih oddelkov pokrajinske splošne bolnišnice v Novem mestu eno največjih pridobitev na področju zdravstva v občini in pokrajini, bomo pred otvoritvijo še poročali. Naj sklenemo današnje poročilo s podatkom, da izvaja dela na novem objektu SGP PIONIR, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, ki je lani prevzel to odgovorno in veliko delo - z obveznostjo, da ga dokonča do letošnjega občinskega praznika Novega mesta. ^ g Nov pravilnik o pripravništvu Gospodarska zbornica Slovenije je sprejela pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodarstvu, ki je stopil v veljavo 8. marca 1979. LESARIADA Ta pravilnik določa potek in vsebino pripravništva ter vsebino in postopek za opravljanje strokovnih izpitov pripravnikov za posamezne poklice oz. stroke ob zaključku pripravniške dobe. Pravilniku o pripravništvu bomo morali prilagoditi tudi naše samoupravne akte, ki urejajo pripravništvo. Pravilnik določa, da morajo OZD na podlagi srednjeročnih potreb po kadrih in v skladu s Brezplačni učbeniki Akcija o preskrbi učencev osnovnih šol z učbeniki. Izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto je na seji 15. junija 1979 razpravljal o predlogu aktiva ravnateljev osnovnih šol glede nakupa učbenikov za učence II. in III. razredov osnovnih šol in sprejel sklep: Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto bo dodelila osnovnim šolam za šolsko leto 1979/80 nemenska finančna sredstva za nakup učbenikov učencem drugih in tretjih razredov osnovnih šol, ki naj jih dobijo brezplačno. Kot poroča INDOK CENTER SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO, so finančna sredstva planirana v finančnem načrtu OIS Novo mesto za leto 1979 pod naslovom „regresiranje nabave šolskih učbenikov". V prihodnjih dneh bodo osnovnim šolam nakazana finančna sredstva na podlagi števila učencev v II. in ID. razredih njihovih šol ter v skladu s cenami učbenikov - beril za II. in III. razred. Na primer: U. razred - 52 učencev x 67.00 din III. razred - 56 učencev x 199.00 din Če so šole že plačale učbenike z denarjem učencev ali z denarjem šole, naj se denar učencem vrne ali ga šola porabi za nakup ostalih učnih pripomočkov. kadrovskim načrtom vsako leto najpozneje do 31. januarja določiti število pripravnikov, ki jih bodo sprejeli v delovno razmerje v tekočem letu. Pripravništvo traja za dela in naloge, za katere se zahteva srednja izobrazba — 6 mesecev, višja izobrazba — 9 mesecev, visoka izobrazba — 12 mesecev. Če je pripravnik pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in dokaže, da je sposoben za samostojno delo v svoji stroki, se mu lahko skrajša pripravniška doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom pripravniške dobe, vendar ne pred potekom polovice zahtevane redne pripravniške dobe. Novost, ki io prinaša pravilnik so strokovni izpiti za pripravnike. Izpiti obsegajo splošni in posebni del. Splošni del strokovnega izpita obsega poznavanje organizacije OZD, dejavnosti poslovanja, razvoja in razvojnih načrtov, osnov pravnih predpisov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, samoupravne organiziranosti, varstva pri delu, dela in organiziranosti družbenopolitičnih organizacij, sistema informiranja ter samoupravnih splošnih aktov. Splošni del izpitnega programa je enoten za vse pripravnike ne glede na njihovo stopnjo in vrsto strokovnosti. Posebni del strokovnega izpita obsega poznavanje delovnega področja in nalog, delovne postopke, sredstva in predmete dela, dokumentacijo, organizacijo dela, odgovornosti, delovne razmere ter posebne pravne predpise. Pripravniki bodo opravljali strokovne izpite pred tričlansko izpitno komisijo. Izpitno komisijo sestavljata dva člana iz vrst strokovnjakov OZD, in eden iz liste strokovnjakov — članov izpitnih komisij, ki jo sprejmejo organi splošnih združenj posameznih strok oz. medobčinskih zbornic. Član izpitne komisije, ki je imenovan iz liste strokovnjakov, je istočasno predsednik izpitne komisije. Po novem pravilniku bodo morali opravljati pripravništvo vsi tisti delavci ki so stopili v delovno razmerje v Novoles po 8. marcu 1979. — ec ,.Razred sem izdelal, mama, ampak prihodnje leto mi boš za vsako odlično oceno dala več kot pet jurjev, ker se ne bomveč učil postarih cenah!" X. LETNE ŠPORTNE IGRE LESARJEV IN GOZDARJEV V Novem mestu so bfle 23. 6. 1979 desete letne športne igre delavcev lesne industrije in gozdaijev. Prisotne je pozdravil dipl. mg. Mirko Pečar, namestnih glavnega direktoija DO Novoles, nato pa je spregovoril dipl. ing. Jože Falkner, predsednik RO ZSS delavec lesne industrije in gozdarstva, kije dejal: prinaša svoj delež k vsesplošne- že deset let je tega, odkar lesarstvo in gozdarstvo leto za letom posvečata precejšno pozornost že tradicionalnim športnim srečanjem delavcev lesne industrije in gozdarstva. Pred nami je za uspešno izvedenim zimskim srečanjem še letno srečanje, ki zadnja leta združuje že približno 2.000 športnikov in športnic — rekreativcev, iz obeh panog pomembnega gospodarskega kompleka. Tokrat se v vseh množičnih športih srečujemo v Novem mestu, kjer se je pred desetimi leti prvič pomerilo 250 športnikov in športnic lesarstva in gozdarstva Slovenije. Rekreacija dosega iz leta v leto večjo množičnost, kar velja tudi za naši panogi. Tudi v bodoče moramo stremeti k temu, da bi vsak zaposlen posvetil nekaj prostega časa aktivni rekreaciji. Ob tem pa se moramo zavedati tudi dejstva, da so športne igre ena od najidealnejših oblik neposrednega, množičnega stika delavcev različnih organizacij združenega dela, kjer naj bi v bodoče prihali še bolj v ospreje tudi dosežki na področju gospodarjenja in uveljavljanja samoupravnih odnosov. Brez dvoma, zdravo življenje mu napredku, rekreacija pa je del zdravega življenja. Ce temu dodamo še pravilen odnos do delovnih dosežkov, ki naj bi se izkristaliziral tudi s pomočjo proizvodnih tekmovanj, ki jih nameravamo vgraditi v našo ustvarjalnost v bodoče, potem imamo velik del predpogojev za doseganje čimboljših proizvodnih rezultatov. Doseganje večjih delovnih učinkov pa je ena najresnejših zadolžitev, ki smo si jih proizvajalci zadali v lanskem letu. Srečujemo se v letu in času, ko se proslavljajo pomembni jubileji naše revolucionarne poti, poti ki uspešno vodi k lepšemu, še srečnejšemu življenju vsakega člana naše družbe. Vrsto let so naša tla prizorišče dogodkov in pojavov, ki jih občuduje ves svet. Z nekaterimi od omenjenih pojavov so se začenjali in se nadaljujejo povsem novi svetovni - zgodovinski procesi. Lastna pot v socializem utelešena v socialističnem samoupravljanju in gibanje neuvrščenosti, katerega soustanovitelj je Jugoslavija, sta prav gotovo pojava, ki imata splošno svetovni pomen in razsežnost. Tovariš Pečar med otvoritvijo Tovariš Falkner pozdravlja udeležence. Ob šestdesetletnici obstoja KPJ, SKOJ in združenih revolucionarnih sindikatov, imamo priložnost, da položimo račune pred našim revolucionarnim gibanjem, da se soočimo s preteklostjo in da vidimo, kako smo opravili izpit pred veliki temami zgodovine. Vračanje v preteklost ima brez dvoma svoj smisel samo, če ob tem kritično analiziramo prehojeno pot razvoja, prehojeno pot nenehne revolucije in zavestno dosežemo, da vsebina revolucije vselej prerašča frazo. Ko gre za jubileje pa ni razloga, da se ne bi ob velikih zmagah in dosežkih ustavili in pomudili tudi ob napakah, ki smo jim družno in zavestno tudi kos, ne glede kakšne bi bile. Trenutno se premalo zavedamo, kako tesno je povezano izpolnjevanje ekonomske politike z družbenim razvojem. Vse premalo smo tudi mi storili, da bi se dosledneje uresničevali zastavljeni gospodarski cilji. Podatki za prve tri mesece letošnjega leta nazorno kažejo, da nismo imeli tako rekoč nobenega uspeha pri izvajanju zadane ekonomske politike. V tem obdobju je bilo finalno povpraševanje za 26 odstotkov večje kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Denarni dohodki prebivalstva v prvih štirih mesecih so za 39% večji kot v istem obdobju lanskega leta. Cene so prebile določene okvirje. Rast izvoza je precej manjša od rasti uvoza. Nekateri ključni dogovori in sistemske rešitve so v zamudi, obstoje pa tudi dogovori in rešitve, ki jih ne spoštujemo. Prepičan sem, da nam je še kako jasno, kam morajo biti usmerjena naša prizadevanja v naslednjih mesecih in da bomo naloge, ki smo si jih v zvezi z gospodarjenjem v letošnjem letu zadah, tudi uspešno dosegli. Obramba vsega, kar smo v tem sorazmerno kratkem obdobju po osvoboditvi uspeli pridobiti, zgraditi, temelji na ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Uspešnost tako zastavljenega koncepta vseljudske obrambe pa v veliki meri zavisi od splošne pripravljenosti vsakega posameznika, tudi telesne pripravljenosti, ki jo uspešno preverjamo s pomočjo športnih iger. Dovolite mi, dragi tekmovalci, da vam ob koncu zaželim dobro počutje tu v dolenjski metropoli in jasno, čim več tekmovalnih uspehov. x. letne Športne igre lesarjev in gozdarjev Domiselna predstavitev vseh DO, ki so sodelovale na X. LE-S ARI A Dl. Balinanje je potekalo na balinišču v Novem mestu in v Šentjerneju od koder je tudi ta posnetek. „ , w Nogomet ni privabil veliko gledalcev, čeprav so bile tekme prav razbudjive. Ženska in moška ekipa naših plavalcev, ki so bili v tej disciplini zmagovalci. Tekma je končana. Novolesovi nogometaši. X. LETNE ŠPORTNE IGRE LESARJEV IN GOZDARJEV Odbojkaši po končani polfinalni tekmi. 11 * ~ * ;» ■ V 'V* *W y A, Pri ŠPORTNI DVORANI so se lahko vsi okrepčali. Dokaj dobra postrežba, a žal preveč zasoljene cene. Vse izide tekmovanj so takoj pripravili za objavo v zaključnem biltenu, ki je bil razdeljen še pred zaključkom LESARIADE. Gozdarji GG Novo mesto so izdelali zelo lične mize in klopi, ki so bile prav dobrodošle. Ob razglasitvi rezultatov. Predstavnik DO Brest s pokalom zmagovalca in prehodnim pokalom. ^IetneTp^ Rezultati tekmovanj in uvrstitev športnikov Novolesa na X. Lesa riadi—športnem srečanju delavcev lesne industrije in gozdarstva SRS, ki so potekale 23. 6. 1979 v Novem mestu. Od 49 delovnih organizacij je Novoles zasedel 8. mesto. Zmagala pa je DO Brest Cerknica pred Meblom iz Nove Gorice in v Jelovico iz Škofje Loke. Po posameznih panogah so se naši športniki uvrstili takole: MALI NOGOMET: 42 ekip -Novoles 5.-8. mesto: KEGLA-NJE — moški: 43 ekip — Novoles 23. mesto; KEGLANJE — ženske: 27 ekip — Novoles 10. mesto; STRELJANJE - moški: 35 ekip — Novoles 27. mesto; STRELJANJE — ženske: 25 ekip - Novoles 18. mesto; NAMIZNI TENIS — moški: 27 ekip — Novoles 9. — 16. mesto; NAMIZNI TENIS - ženske; 16 ekip — Novoles 9.—16. mesto: ODBOJKA - moški: 23 ekip -Novoles 2. mesto; ODBOJKA — ženske: 12 ekip — Novoles 5.-8. mesto; ŠAH - moški: 27 ekip — Novoles 21. mesto; ŠAH - ženske: 9 ekip - Novoles 9. mesto; BALINANJE: 21 ekip -Novoles 9.—16. mesto; PLAVANJE — moški: 14 ekip — Novoles 1. mesto; PLAVANJE — ženske: 10 ekip - Novoles 1. mesto. VZDRŽEVANJE V TOZD TPI IN ŽAGA SOTESKA Kot iz drugih TOZD Novole Soteska zelo malo sliši in piše nastajajo v tej dejavnosti. Če pobrskamo po arhivu TOZD za nekaj desetletij nazaj, ugotovimo, da se je začela razvijati produkcija in z njo tudi vzdrževanje leta 1928 z postavitvijo polnojarmenikov ESTERJER ter lokomobile za pogon teh. Razžagovanje hlodovine se je zaradi fašističnega napada prenehalo leta 1942. Po osvoboditvi leta 1945 se je žaga postopoma normalizirala, in produkcija je ponovno oživela. Takratno razžagovanje je bilo namenjeno predvsem izgradnji porušene in opustošene domovine. Delavci so še z zelo primitivnimi sredstvi dovažali hlodovino do polnojarmenikov in nato naprej, vse do leta 1977. Takrat je bilo delovne sile dovolj, zato so bili na vzdrževanju trije vzdrževalci za vzdrževanje vsega treh - štirih strojev. Vzdrževalci Černe, Gorše in Ganter so poleg čistega vzdrževanja morali početi tudi še kaj drugega. Za temi vzdrževalci se je zvrstila še vrsta drugih, vse do a, se tudi iz TOZD TPI in žaga o vzdrževanju in problemih, ki sestave vzdrževalne ekipe današnjih dni. Kakšno je bilo in kakšno je vzdrževanje? Vse od osvoboditve pa do leta 1973 je bilo vzdrževanje usmerjeno predvsem samo v čisto vzdrževanje, brez kakršnihkoli nadaljnjih usmeritev. Namesto, da bi se vzdrževalci posvetili preventivi, so morali seveda po direktivah nadrejenih opravljatai razna druga dela, kurjenje, pomoč pri razžago vanju hlodovine, itd. S postavitvijo Duespohl linije leta 1973. seje začelo vzdrževanje bolj organizirati. Na vzdrževanje se je postavila določena struktura ljudi, strokovno dovolj močnih, da so bili kos okvaram na postrojenju. Z vpeljavo tehnologa vzdrževanja leta 1975, je nastala na vzdrževanju prelomnica. Začali smo planirano naročati rezervne dele za Duespohl linijo ter za vse ostalo postrojenje. Zastavljeni so bili temelji preventivne- ga vzdrževanja. Poleg tega, da smo dali velik poudarek preventivi, smo začeli nabavljati vse potrebne delovne pripomočke za vzdrževanje. Pri tem moram poudariti veliko razumevanje vodstva TOZD do nabave prepotrebnih delovnih pripomočkov. Leta 1976 smo se poleg vzdrževanja lotili v veliki delovni vnemi predelave zastarele električne instalacije na žagalni-ci, drogovi in prosti vod skozi skladišče desk so izginili, položili smo zemeljski kabel od transportne postaje do žagalni-ce, obrat žaga je dobil drugačno podobo. Delovne pogoje na žagi smo znatno izboljšali. Ves naš trud za boljši jutri je uničil požar avgusta 1977. Vsi smo se organizirali, da bi sledove požara čimprej odpravili. Vzdrževalci smo bili vedno na razpolago za opravljanje kakršnihkoli del. Vzporedno z drugimi izvajalci smo prispevali svoj delež, da žaga, kakršna je danes, proizvaja. Sama notranjost žage je popolnoma spremenila svoj videz. Star primitivni transport so zamenjali sodob- ni transporterji, ki so dobesedno natrpani v žagalnici. Vsa ta strojna oprema potrebuje kvalitetno in strokovno vzdrževanje. Do sedaj smo vzdrževali in odpravljali številne tehnološke pomanjkljivosti na sami strojni opremi. Trudimo se, da bi se morebitne pomanjkljivosti, ki nastajajo, rešili v času, ko žaga ne obratuje, zato marsikateri odmor na žagi izkoristimo za odpravo takih pomanjkljivosti. Naš cilj je zmanjšati število zastojev kakor tudi sam čas zastoja- V sami proizvodnji plastifici-ranih iveric smo s planiranimi posegi ob sobotah in nedeljah uspeli zmanjšati zastoje na minimum. V troizmenskem delu v proizvodnji smo zmanjšali mesečne zastoje iz 27 ur na Duespohl linji in 25 ur na for-matki in možni čarki, na okoli 10 ur Duespohl liniji in okoli 6 ur na formatki in mozničarki. Tako minimalno število zastoj-nih ur je tudi pripomoglo, da so v proizvodnji dosegli mesečne rekorde. In kakšno je vzdrževanje po novi organizaciji? Po dobrem letu uvajanja nove organizacije so se že pokazali določeni rezultati. Začeli smo še temeljitejše planirati preventivne posege, kakor tudi naročanje rezervnih delov. Zavedati se moramo, da ne smemo zaspati na teh, do sedaj skromnih rezultatih. Potrebno je stopiti korak naprej. Centralna priprava dela v TOZD TES mora postati elastičnejša, intervencije seveda strokovne morajo biti hitrejše, organizirati CMD tako, da bodo potrebe TOZD hitreje uresničene, organizirati nabavno službo tako, da ne bo prihajalo do velikih odstopanj od nabavnega in željenega časa nabave določenega rezervnega dela, itd. Iz tega lahko zaključim, da vse, ki delamo na vzdrževanju čaka še veliko dela, in da bo potrebno še mnogo delovnega elana, če hočemo uresničiti za-stavljene cilje. J02E FINK — Beži stran, kaj me šlataš, pacek stari' v_____________________________________________________________/ r —------------\ ŠAHOVSKI kIhCEK Šahovska igra se je na svojem pohodu v svet najprej ustavila v Perziji. V perzijskem jeziku pomeni šah—mrtev. Njihovi vladarji pa imajo še danes naziv „šah". Tudi pri Arabcih je šah zapustil globoke sledi; Arabija pa je postala odskočna deska za razširitev šaha po celem svetu. Tako so spoznali šahovsko umetnost v Rusiji že v 5. stoletju. V Španijo pa so prinesli šah v 8. stoletju trgovci, ki so tudi najzaslužnejši za njegovo širjenje. Perzijci so že leta 600 izdali prvo knjigo, ki je opisovala šah in pravila o šahu. V Madridu je bil leta 1575 eden prvih turnirjev, na katerem so sodelovali najmočnejši igralci tistega časa, zmagovalec pa je postal Italijan Leonardi. V 19. stoletju je bilo že veliko šahovskih imen, ki so dala pečat razvoju današnjega šaha. Naj navedemo samo nekatere: Čigorin, Morfi, Stauton, Andersen, Zuckertort, Stajnic itd. V začetku 20. stoletja so bili najmočnejši šahisti: Aljehin, Bogoljubov, Nimcovič, Lasker, Rubinstein, Tartakover, Capablanca, Vidmar. Ti so oblikovali šahovski vrh vse do druge svetovne vojne, ki je za večino od njih pomenila tudi konec šahovskega ustvarjanja. REKLI SO O ŠAHU Če bi šah z zakonom prepovedali, bi postal tihotapec. (Talj) Šah je kristalno jasna matematika v dramski vlogi. (Sveno-nuis) Šah je znanost, umetnost in igra. (Najdorf) Šah je borba .. . (Lasker) SfiH T EK>W V NH IV OJ vzrtiK BIKOM* KlIC j okujmo* 61830*» 5 RNDRt KOKS K KLUB (2 ct<*vot vvtmt. VRED- NOST Otovih PESEM TISTI, KI SEJE 6-čet n UGOVfUFC X.LESF)*UB{>£ MESTO V 2KN (trenrs) meter oonrruf V 71OU TEKMO' v/jtec M« /UK 1 Jone &BČMK VEZNIK 1 RflEER re peun Tovfitff V MIŠU TKCOS. 8l RC0 LEO V SIN STf. INI J ljudski OOPO H Tol »A P*IDrr« SBH06L. iensKo