Poštnina plagžnaV gotovfnf
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 269
Maribor, sobota 24. novembra 1928
5382*
»fVTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem čok. zav. v Ljubljani it. 11.4Ci)
Valja meu*5no, prsjeman v upravi ali po poiti 10 Dir), dostavljen na dom pa Ut Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglasi po tarifa
Oglasa sprsjsma tudi oglasni oddala* .Jutra« v Ljubljani, Prstsmova uiioa St.4
Bolgarska na pragu nove revolucije!
VLADA SE JE ODLOČILA ZA ENERGIČEN NASTOP PROTI MAKEDON-STVUJUŠČIM IN POSLALA PROTI N JIM MOČNE VOJAŠKE ODDELKE.
SOFIJA, 24. novembra. Z jugozapad-ne bolgarske meje prihajajo zelo vznemirljive vesti ter izgleda, da stoji Bolgarska pred novo vladno in parlamentarno krizo, ki se lahko razvije celo v državljansko vojno. Med kabinetom Ljapeeva und makedonskim revolucijo-naruim odborom pod vodstvom Vanče Minajlova vladajo zelo napeti odnošaji. Zdi se, da se je vlada končno vendarle odločila, da onemogoči nadaljevanje teroristične akcije makedonskih revoluci-jouarjev, Vladne čete so namreč dobile nalog, cia naj odkorakajo proti Petriču, kjer je sedež Vanče Mihajlova, ki je zadnje čase ojačil svojo akcijo. Na poziv vlade, da preneha s svojo akcijo, je Vanče Mihajlov obsodil na smrt več članov vlade, češ da je sedanja vlada največja sovražnica pravične makedonske stvari. Vladne čete so že na potu proti Petriču in ni izključeno, da pride v kratkem do ostrega spopada med redno vojsko in četnika makedonskega revoluci-jonamega odbora.
BEOGRAD, 24. novembra. Zadnje dni je zavladala po vsej Bolgarski skrajno napeta situacija. Teror makedonske revolucionarne organizacije, v kateri je popolnoma prevladala skupina Vanče Mihajlova, je postajal od dne do dne hujši in neznofnejši. V nekaterih pokrajinah so bile državne oblasti že sploh brez vsake avtoritete, tako da so makedonski revolucionarji gospodarili po
svoji milji volji in so bili uboji na dnevnem redu. Po umoru bivšega policijskega šefa v Sofiji, Peleva, ki je bil znan pristaš generala Protogerova, so postali makedonski revolucionarji še predrz-nejši, tako da je bila vlada končno prisiljena, da izvrši v zaščito svoje avtoritete potrebne ukrepe in korake. Vanče Mihajlov pa je odgovoril nato z objavo t. zv. »črne liste«, to je s seznanom vseh oseb, ki so jih revolucijonarji obsodili na smrt. Med njimi je tudi več članov sedanje vlade.
To je izbilo sodu dno. Včeraj je izdala namreč vlada vojaštvu nalog, da naj nastopi z vso strogostjo proti upornim revolucionarjem. Močni oddelki so bili takoj odposlani proti Petriču in Džumaji, ki sta glavna tabora makedonstvujuščih. Kakor poročajo najnovejše vesti, se je Mihajlov odločil, da se upre z oboroženo silo. V Sofiji so razširjene najrazličnejše verzije, ki pripovedujejo o krvavih po-koljih. V Sofiji sami vlada silno razburjenje in so trgovine, banke ter drugi poslovni lokali že tri dni zaprti. Vojaštvo je dalje zastražilo vsa javna poslopja..
Kakor se je danes opoldne zatrjevalo v vladnih krogih, bo že danes popoldne proglašeno po vsej državi obsedno stanje. Vsi znaki kažejo, da stoji Bolgarska na pragu nove krvave državljanske vojne. Za enkrat je vlada Ljapčeva še gospodar položaja.
SOrausiueno stanje angleškega kralja
LONDON, 24. nov. Bolezen angleškega kralja Jurija se je danes ponoči poslabšala. V kraljevo palačo sta bila ponoči poklicana oba kraljeva telesna zdravnika, He\vett in Davvson of Pen, ki sta potem pritegnila še enega k posvetovanju. Zdravniki so zelo rezervirani in ne dajo nobenih izjav. Po vseli cerkvah molijo za zdravje kralja. Prvotnemu močnemu prchla-jenju so se pridružili sedaj še znaki pljučnice.
LONDON, 24. nov. Da ugotove diagnozo bolezni, bodo zdravniki kralja danes rentgenizirali. V bližini kraljeve bolniško postelje so stalno zbrani vsi'člani kraljevske rodbine. Kralj se jc prehladil o priliki proslave lOlet-nicc premirja, ko je stal v dežju odkrit ob grobu Neznanega vojaka med cerkvenimi obredi. Zdravniški kolegij se je danes posvetoval nad poldrugo uro, vendar pa ni izdal nobenega bu-Jetina, da sc ne bi narod preveč vzne miril.
kor je bil 20. junija v narodni skupščini, ako bi bila sprejeta ta resolucija. Hrup je postal končno tako silen, da je bil predsednik prisiljen, da je sejo zaključil, ne da bi prišlo do glasovanj o resoluciji.
Grožnja z obnouituija 20. junija
BEOGRAD, 24. nov. Včeraj se je v Nišu sestala oblastna skupščina, ki je še popolnoma pod vtisom zadnjih dogodkov v Prokuplju. Poslanci večine, ki .so večjidel pristaši glavnega odbora radikalne stranke, so predlagali re solucijo. v kateri obsojajo nedeljski nastop ministra Cvetkoviča v Pro-k upi ju. Cvetkovičevi pristaši pa so dvignili nato silen hrup in zagrozili, da bodo vnrizorili še hujši poboj, ka-
Rutomobllska nesreča biuše-ga nemškega kancelarja
BERLIN, 24. nov. Bivši nemški državni kancelar dr. Luther jc danes zavozil s svojim avtomobilom v neki avtotaksi, čegar šofer si je pri karam-bolu pretresel možgane in dobil še druge poškodbe, tako da je njegovo življenje-v resni nevarnosti.
Gonja proti bivšim avstrijskim
častnikom
KRIVICA OB DRŽAVNI DESETLETNICI. -
GONJE.
NOVOSADSKA AFERA POVOD
Včeraj, povodom slave 45. pešpolka, je njegov poveljnik izrekel priznalne besede možem, ki so pred desetimi leti določili Mariboru jugoslovansko usodo, ko so organizirali požrtvovalno in trdno tudi vojaško silo — prednico sedanjega polka.
Podobna priznanja se v današnjih dneh izrekajo tudi po drugih krajih zaslužnim možem iz prevratne dobe. Na toriščih, kjer so se odigrali veliki in važni dogodki, se zasluge priznavajo — če ne drugače — že v,ved tega, ker jih ni mogoče tajiti, ne priznajo jih pa v Beogradu
Tam se vodi ravno sedaj široko zasnovana kamnarja proti vsem, ki r.e pri padajo sedanjemu režimu in za posebno tarčo so vzeti- ravno sedaj vsi časimki, ki so svoj vojaški poklic izvrševali tudi pod Avstrijo.
Povod posebne ostudne gonje proti tem častnikom je grda afera v Novem Sadu. Glavni junak te afere, pri kateri se meša korupcija s špijonažo, je bivši srbski oficir in poznejši vojni liferant Dragotin Dinič ,ki seveda noče biti vsega sara kriv ter navaja razne osebnosti, češ da so ravrtb'tako, kdkor on, —. viek’e plastne provizije pri nabavah slabega materijaia za naše požrtvovalno in z mnogimi žrtvami plačano letalstvo. Nastala sla dva tabora najprej po dveh tvrdkah, tekmovalk pri nabavah. Nobenemu od teh. dveh strani ne gre v račun tetne’jico razčiščenje umazar.e zadeve. Vsak hoče oprati sebe ter potlačiti nasprotnika.
Ker sc pa pri takem boju odkrivajo vedno tudi neprijetnosti za obe stranki, bi najrajši vsi skupaj Diničevo afero na kak način likvidirati, ali ves škandal naprtiti na rame tretjemu.
In za tega trejega so si izbrali bivše avstrijske čas nike. Svetislvv 1 (odrem iz Beograda jc napisal za »P,)ibf:o« včeraj že diug' članek, v katerem razkrgj. da je bila velika škoda za našo državo
ker so bili v službo sprejeti tudi starejši bivši avstrjiski častniki.
O	tem častništvu pravi najprej sledeče: V bivši dvojni monarhiji ni bilo narodnosti za aktivne oficirje; bili so le cesarsko-kraljevi oficirji,, ki se niso smeli čutiti za Nemce in Madžare in kaj šele za Hrvate, Čehe, Poljake ali Srbe. Do višjih činov se ;e prišlo le po velikih zaslugah za habsburško monarhijo in po mržnji doSlavanov sploh, do Srbov pa še posebej. —
Nobeden od njih ne bi smel biti sprejet v našo vojsko. i’ega bi se bil moral vsak sam zavedati, da ne bi niti prosil za sprejem, kakor ne bi prosili Srbi. Če bi bila zmagala Avstrija. --
Potem pa pravi: Kljub temu, da smo imeli odličen kader sposobnih aktivnih in rezervnih oficirjev, smo vendar smatrali za potrebno, sprejemali vse višje avstrijske oficirje v našo vojsko brez vprašanja in preiskave, kako so bili po svojem čutenju in delu proti nam pred in med vojno. —
Tako se nadaljuje in /n zaključek še da razumeti, da imamo ‘»aerpplansko a-fero«, ker sta nekaj let pri našem letalstvu službovala bivša avstrijska častnika generala Uzelac in neki Konjevič.
S to gonjo si dajejo v Beogradu silno slabo spričevalo. Splošno je znano, da pri prevzemanju častnikov niso odločali Narodni sveti in pokrajinske vlade, ki so najboljše poznale vsakega častnika, ki se je sam takoj ob preobratu ali pa pozneje na pozive javil v službo. Nek! tajni činitelji so odločali in često se je dogodilo, da so bili najboljše priporočeni in z nacijonalnint delom izkazani častnki pozneje sprejeti kot oni, ki niso imeli takih priporočil.
Sedaj ob desetletnici prihajajo v spomin mnogi častniki, vrli narodnjaki in zaslužni možje in ko so le redki od n>ih dosegli to, kar daje zakon, je taka gonja še posebno sramotna.
Noua nesreča na morju
LONDON, 24. nov. Švedski parnik »Virgilia« je prišel 40 milj od Porta v stisko in je pričel klicati na pomoč. Portugalska vojna ladja »Manduvo« in več trgovskih parnikov je odhitelo na kraj nesreče, vendar pa se je parnik med tem že potopil. Potniki so se rešili s čolni.
»Jadranska straža« v Mariboru.
Pred par dnevi je bil ustanovni občni zbor mariborskega krajevnega odbora »Jadranske straže«, da bo oblasni odbor razbremenjen in v večji meri posvečen delu po oblasti. Krajevni odbor, kateremu predseduje mestni župan g. dr. Juvan, je včeraj že dobil pravila ih bo takoj začel s svojim delom. Ob proslavi
1. decembra se bo v kinu Apolo dne 30. t. m. popoldne dvakrat predvajal film »Jadranske straže«. Predaval bo g. prof. Ribarič. —
Težka nezgoda pri delu.
Pri gradnji družbe »Obnova«, ki postavlja veliko tovarniško, poslopje nasproti kolodvora, se je davi težje ponesrečil 521ctni zidar Mirko Augu-stič iz Zagorja. Ko je gledal po stavbi navzgor, pazeč na kladivo svojega tovariša, ga je kladivo naenkrat zadelo ob čelo s tako silo, da se je onesvestil. Telefonsko pozvani rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč iu ga odpremil v bolnico. Ponesrečenec, ki je bil jako priden delavec, je dobil precej opasno rano na čelu.
Tanagra-teater.
Kaj je zopet to? — To je ena najnovejših velemestnih atrakcij. Ta teater nastopa v izložbenih oknih. Nedavno je bil v Zagrebu in staro in mlado se je trlo pred izložbami ter občudovalo dražestne liliputanske tanagra-igralke. Ta teater nastopi prihodnji teden tudi trikrat v Mariboru in sicer prvič v pondeljek zvečer v izložbi Trgovskega’doma na Aleksandrovi cesti.	'
Ponesrečil se je v Scavnid 56!ctni invalid Lovro F I a š n e r. Siromak, ki je tako hrom, da lrodi po bergljah. je padel [ter si zlomil levo roko. Pripeljali so mariborsko bolnišnico,.
Konj, ki se komaj giblje,
prevaža že dolgo pošto in je bil že večkrat predmet policijskih intervencij in pozornosti občinstva. Prevoznika so že ponovno prijavili pasanti in celo njegovi hlapci, da vozi s skrajno izmučeno in sestradano živaljo, in policija je že dvakrat izrekla strožjo zaporno kazen. Sinoči so poštni voz z nesrečnim konjem zopet privedli pred policijski komisarijat In ko jc zopet hlapec povedal, koliko dni že ni dobil konj jesti, se je zopet uvedb postopanje radi trpinčenja živali. —
• j
Nezgoda pri delu.
V	Rančah se je ponesrečil pri detu 21 letni dninar Avguštin Samu h.' Mlatilni stroj mu je odrezal nekaj prstov. Ponesrečenec se zdravi v bolnišnici.
Kolumbova barka št. II
V	Cadixu bodo v kratkem porinili v morje ladjo »Santa Maria«, ki je zgrajena točno po modelu Columbo-ve barke. Tudi posadka bo oblečena v starinske noše. Na svečanost pride sam španski kralj Alfonz v uniformi katalonskega kralja. Brod jc namenjen za sevilsko razstavo.
Sfraa 2.
M a r i b o r u, dne 2\.
Radio pri nas in drugod
r.atfl.orsM V
i
MALO STATISTIKE.
LJUBLJANSKA ODDAJNA POSTAJA IN MA-FIBORSKA OBLAST.
Duhovita iznajdba prenašanja govora in glasbe brezžičnim potom je našla širom sveta v kratkem času razmeroma velikanski odmev in je pričakovati v tem oziru še večjega razmaha v bližnji bodočnosti. Od sveta odrezane pokrajine, vasi in sela, ki si žele stika z večjimi centri, ki bi dan za dnevom bile informirane o važnejših dogodkih širom domovine in inozemstva in ki streme za malo izpremembo v enoličnosti svojega življenja s pomočjo dobre glasbe, si bodo gotovo omislile svoj sprejemni aparat. Vzpodbudo k temu bo dalo tudi dejstvo, da je tak aparat razmeroma po ceni, osobito detektorski, med tem ko stanejo cevni aparati z akumulatorji še vedno nekaj tisoč dinarjev.
Statistika nam pove, da šteje Amerika že 1100 oddajnih postaj, Evropa 173, Avstralija 43, Azija 28 in Afrika 6. Od 173 evropskih oddajnih postaj odpadejo na našo državo 3 in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Za cevne aparate prihaja ljubljanska radio-postaja še nekako v poštev, nikakor pa ne odgovarja za sprejemanje z detektorjem. Vsled drage nabave, nelahke manipulacije in osobito radi dejstva, da nimamo pri nas v Sloveniji elektrike povsod napeljane, je uporaba cevnih aparatov silno otežkočena, združena s precejšnjimi izdatki in z velikimi sitnostmi, ki jim vsekakor prednjači vzdrževanje in polnjenje akumulatorjev. Sko-ro vsi ti nedostatki bi na mah odpadli, ako bi se dali pri nas porabljati ce ni in enostavni detektorski aparati.
Kje pa tiči vzrok, da ljubljanski oddajni postaji ne odgovarjajo v mariborski oblasti sprejemni aparati — detektorji in da je veselju in zadoščenju, da se moremo ponašati tudi mi Slovenci z radio-oddajno postajo, sle-
silno enostaven in razumljiv:	ljub-
ljanska postaja ima premalo energije Ko so pred leti pričela pogajanja za ustanovitev oddajne postaje v Ljub ljani, so delovale postaje, ki se nahajajo okrog nas, namreč Dunaj, Praga Budimpešta, Rim, Milan, Breslava Varšava itd. z energijo 2.5 Kw, a so vse te postaje, ustrezajoče vedno večjim zahtevam in vedno ^večjemu številu radio-abonentov, zvišale svojo energijo na 20 Kv. Ko je gospoc Bog enkrat hotel, se je res ustanovi la tudi pri nas v Sloveniji radio-od dajna postaja, namreč ljubljanska, seveda z energijo — 2.5 Kw. Popolnoma razumljivo je, da je ljubljanska oc daja v primeri s prej imenovanimi jako šibka in da jo že Dunaj in Budim pešta, osobito pri slabejše selektiv nih aparatih naravnost zadušita^ Po dnevi se Ljubljana v mariborski oblasti (mišljen je tu posebno severnejši del) s cevnimi aparati še nekako čuje, zvečer in ponoči pa, ko delujejo v veliki meri prej imenovane 20 Kw oddajne postaje, je sprejem Ljubljane tudi s 4cevnimi in dobrimi aparati naravnost nemogoč. O vpora-bi tektorskega aparata v tej dobi seveda ni niti govora.
Sicer itak ni radio-publika z ljubljanskim repertoarjem bogzna kako zadovoljna, saj je zadevna polemika v ljubljanskih dnevnikih gotovo še v spominu in se je čula ponekod celo trditev, da je mnogokrat boljše, da se Ljubljana sploh ne čuje, toda pričakovati je vsekakor, da se bodo tudi v tem oziru razmere izboljšale in bo te daj na vsak način potrebna pri ljub ljanski oddajni postaji korenita reme-dura, ki bo v korist podjetju samemu. kakor tudi poslušalcem, ki se poslužujejo.
O potih; po katerih bo treba kreniti, da se ta nedostatek odpravi, sledi
'djJo tako naglo razočaranje? Vzrok je 'nekaj misli v kratkem.
Cerfcueni koncert
ki se je vršil dne 21. t. m. zvečer v frančiškanski cerkvi, je privabil zelo veliko število občinstva, ki je na ta način dalo izraza pijetete do skromnih in ponižnih junakov, padlih v svetovni vojni, kajti tem je bil večer posvečen, njim v slavo se je izvajalo Mozartovo monumentalno delo »Re-quiem«. Pevovodja g. G a s p e r i č je z izbiro te skladbe ob desetletnici premirja imel dokaj srečno roko, dasi bi bilo z druge strani mnogo umest-neje, če bi se naši junaki proslavljali z našimi umotvori.
Mozartov »Requiem« je skladba velikih dimenzij, spisana za soli, zbor in orkester. S to skladbo, ki jo je Mozart pisal malo pred svojo smrtjo in celo na postelji, na kateri je umrl, je takorekoč presegel sam sebe. V nobenem njegovem delu ni najti toliko kontrapunktike in toliko izbranih melodičnih potez kakor v tej njegovi labodji pesmi. Duh pobožnosti, pohlevnosti, strahu in molitve preveva vse posamezne kose in jim daje s tem neko enotno obeležje, iz katerega diha široki koncept ustvarjajočega genija.
Introitus (»Requiem aeternam«) in Kyrie se zlasti odlikujeta po svoji
krasni (in za petje precej nevarni) polifoniji in zaokroženi obliki, tako da predstavljata dva prava uvodna kosa, ki morata spraviti poslušalce do primernega razpoloženja. Sledi jima sekvenca Dies irae, ki je brez posebnega kriterija razdeljena v več samostojnih delov. Vsi deli so mojster-sko izpeljani, vendar sta kitici Re-cordare in Lacrymosa najlepši in prave perle Mozartovega valovitega srčnega utripanja. Zanimiv je tudi sam začetek sekvence vsled svoje razburkanosti, ki izražajo grozo pred strašnim dnevom plačila. Tudi Ofer-toru Je skladba z dobro dikcijo, ki najde svoj višek dvakrat v kras-Ah«!1!!3lifotJskem stavku Ouam olim , i^h e' ki Je t«di modulatorično
RphJiEP a ed#! kosl (Sanctus, Benedictus, Agnus Dei, Lux aeterna)
so le deloma Mozartovi umotvori.
Umetnika je dohitela smrt, predno je delo dokončal, in njegov učenec Siiss-mayr ga je na podlagi majhnih zapiskov in v smislu intencij učiteljevih, spretno plavajoč v njegovem duhu, tudi dovršil.
Že iz teh prav na kratko podanih opisov je razvidno, da je moral pevovodja imeti z naštudiranjem tega dela velikanski trud in da je mnogo ris-kiral. No, pevci in pevke »Maribora< so se odrezali kar najbolje. Ni materi-jal povsod enak, izglajen, zlit, vendar je bilo izvajanje uzorno in nad povprečnostjo, kar je šteti pevskemu društvu z ozirom na njegovo mladost vsekakor v čast. Kvartet solistov je bil mestoma prav dober; škoda, da je basovsko vlogo pel baritonist (g. Ne-ralič), ki nam je sicer dobro znan iz drugih in gledaliških nastopov. K njegovemu lepemu glasu se je pridružil ugodni tenorček g. Živka, ki mu pa manjkajo potrebni dramatični akcenti. Ugajal je alt (zdi se, da smo v njem čuli znani glas ge. Zamejic-Kovičeve) in tudi sopranistinja ga. Skvarčeva se je kmalu otresla spon prvih not in čim dalje bolje pela. Orkester je v glavnem odgovarjal, le instrumentov na lok je bilo premalo, tako da je skupnosti primanjkovalo ubranosti.
Kapelniku g. Gasperiču pa se je poznalo, da obvladuje partituro jako dobro. Z moralnim uspehom je lahko zares zadovoljen. Pod njegovim vodstvom se utegnejo pevci povzpeti do večje samostojnosti in do čim boljše tehnične izobrazbe.
Mariborski in dnevni drobil
Navodila za proslava 1. decembra
Na razna vprašanja na pripravljalni odbor odgovarjamo skupno:
1. Vsako društvo lahko pride v krojih in z zastavo ali vsaj z znaki. Tam-buraška in pevska društva naj vzamejo godala in note seboj, da bodo v povorki svirala in pela narodne himne in pesmi.
2. Za godbe, ki bodo sodelovale tudi pri bakljadah in budnici, in za uniformirano tržko gardo iz Veržeja bodo v šolah pripravljena skupna prenočišča za silo.
3. Podrobnih sporedov ne moremo razpošiljati. Vsako društvo ali družba naj pride s primernim napisom (ime društva in kraja, družbe pa samo z imenom kraja). Tudi zastavice bodo dobro došle. Vsa društva, ki spa dajo v isto skupno, dobe v Mariboru na Trgu svobode glavnega reditelja, ki jih bo vodil v povorki.
4. Okrašeni vozovi bodo tvorili v povorki posebno skupino. Jahalna in dirkalna društva od daleč naj sama poskrbe za prenočišče svojih konj.
5. Prijavljajte se hitro, ne odlagajte na zadnje dneve, da bo mogoče oskrbeti za posamezne železniške postaje več vozov, morebiti poseben vlak. Na vsak način je treba javiti vselej ne samo število udeležencev, temveč tudi bližnjo železniško postajo.
6. Izkaznice se bodo razpošiljale do 28. novembra.
mariborsko gledališče
Sobota, 26. novembra ob 20. uri: »Oblaki«. Ab. B. Kuponi.
Nedelja 25. novembra ob 15. uri »Oblaki«. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi. Ob 20. uri »On in njegova sestra«. Kuponi.
Pondeljek, 26. novembra. Zaprto.
Torek, 27. novembra ob 20. uri »Adieu Mimi«. Premijera.
»Adieu Mimi«. Premijera efektne moderne operete, ki se je morala radi obolelosti nekaterih članov odgoditi, bo v torek 25. tm.
Sprejem »Akademske filharmonije«
bo v nedeljo opoldne na glavnem kolodvoru ob 11.52 uri, nakar ponovno opozarjamo člane pevskih društev, JČlige, akademike, dijaštvo in ostali narodni Maribor. Po koncertu v dvorani »Union« prijateljski sestanek v mali dvorani na galeriji, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji Čehoslova-kov.
Ljudska univerza v Mariboru.
V pondeljek, 26. novembra, ob 20, uri predava v spomin na lOletni obstoj češkoslovaške republike g. kon zul dr. R e>s 1 iz Ljubljane o veličastnih ogromnih naporih in junaških bo-. ih, ki jih je vodil bratski narod Če-iov pod vodstvom velikega državnika Masaryka za osvobojenje izpod stoletnega suženjstva. Slovenci, Hrvati in Srbi, pokažite svoje slovanske simpatije Čchoslovakom in razumeva nje za te velepomembne dogodke z obilnim obiskom! — V petek, 30. novembra: Ustavni boji Jugoslavije od početka do danes. Predava g. dr. V.
’ u k o v e c, minister n. r. — Prijave za tečaj iz logike se sprejemajo.
Okoliške vasi <amnica, Jelovec, Bresternica In druge težko pogrešajo lastnega poštnega urada s telefonsko govorilnico neposredni bližini. Dosedaj dostavljajo poštni sli vso pošto in človeku se mora smiliti težko natovorjeni poštni suženj, ki mora dnevno napraviti po več kilometrov po razrešenih hišah gorskih vasi in zasel-tov v jarugah, soteskah in gričih. Da :ak6 mukotrpna dostava pošte ni brez libna, se rii čuditi, zato naj letijo tozadevni očitki in pritožbe na naslov poštne uprave ne pa na uboge sI6, ki si morajo pri pičli plači še ubijati glavo s skrbjo za — obutev. Najboljša odpomoč bi pač bila ustanovitev pošt nega urada v Kamnici z brzojavom in javno telefonsko govorilnico.
Novinarski klub.
Vsi redni in pripravni člani se pozivajo, da nakasneje do 29. t. m. dostavijo za železniško legitimacijo za prihodnje leto po dve sliki uradništvu »Marburger Zeitung«.
Dvotirna železnica Zidanimost—Zagreb.
Te dni so se v generalni direkciji državnih železnic končno vendarle odločili, da se prične takoj s početkom prihodnjega leta graditi drugi tir na progi Zidanimost—Zagreb. Po mišljenju strokovnjaka ta dela ne bodo trajala dalj kot kakih pet mesecev, ker so vsa preddela že izvršena. Teren za drugi tir je namreč pripravljen že izza časa pred vojno, tako da je treba položiti samo prage in tračnice za drugi tir. — Istočasno bodo pričeli graditi na postaji Zidanimost drugi velik most preko Savinje, da bodo vozili vlaki iz Ljuhljane proti Zagrebu oziroma narobe lahko naravnost brez znanega ves promet ovirajočega manevriranja mimo kurilnice. —
Ljudska knjižnica v Mariboru posluje v nedeljo, dne 25. t. m. izjemoma od 8.—10. ure dopoldne. — Vodstvo. Udruženje mariborskega učiteljskega naraščaja
priredi v nedeljo, 25. t. m. ob 15. (3.) na drž. moškem učiteljišču v slavnostni dvorani zavoda proslavo lOOletnice Tolstojevega rojstva. Na sporedu so predav. o Tolstem, glasbene točke in recitacije. Vljudno vabimo na skromno proslavo, da skupno proslavimo genija, ki ni vreden samo spomina, temveč velike ljubezni, ki jo je on nesebično sejal med človeštvom.
je največji in najraskošnejil film .UFE* piide v
KINO UNION
Svetiaiav Petrovič, Marcela Albani, Dlta Parlo, Nikola Kolin
Prvi pogoj lepote:
| čista, nežna in gladka polt, ki se doseže z uporabo	1491
IV E S N A KREME
Lekarna Praunsperger Zagreb, Starčevičev I trg Št. 18.
1231
Znani grafolog A. Winterry Iz Banata,
sotrudnik vojvodinskih listov, pride okoli 1. decembra v Maribor, kjer bo sprejemal stranke v hotelu »Pri zamorcu«. A. Winterry razloži po rokopisu značaj, po hiromantiji pa tudi živUenieDis po preteklosti, sedanjosti itd.	2&2
Glasbena Matica Je pravkar aflšlrala
svoje krasne lepake, ki naznanjajo njen slavnosten koncert dne 1. decembra. Dodatno k temu naznanilu se nam še poroča, da bo Glasbena Matica tokrat predavala kompozicije sledečih skladateljev: Deva, Hristova, Hhotke, V. Mirka, Mokranjca, Pavšiča, Prohazke, Ravnika in Holcer-Slavenskega. Pesmi »Ljubezen« in »Nageljček« je spesnil g. general Maister in se predavate izrecno nj® mu na čast. Obe ste izredno prisrčnega in živahnega značaja, polni ljubezni in hrepenenja, vriska in veselja, šal in vi-hranosti. Ej, to je življenje: fant na konju, dekle z nageljčkom na oknu, živi pogledi, vrisk in smeh, kako lepo zna Maister vse to popisati 1 Upajmo, da b# Glasbena Matica znala vse to tudi tako zapeti. Prava bisera na sporedu sta tudi ženska zbora od Lhotke. —
Razprodane nemške prireditve.
Ne samo koncerti »Mannergesangr-vereina«, veselice »Rapida« in požarne brambe, tudi vse ostale nemške prireditve v Mariboru so vedno razprodane. Kadar pridejo kaki umetniki iz Gradca ali Dunaja, je gledališče nabito polno — pa tudi ob častni udeležbi slovenske inteligence in slovenskih gospodarskih krogov. Tudi biografi se ob zvišanih cenah ne pritožujejo nad publiko, še manje cirkusi. Kadar pa dobimo v goste resnično, slovansko umetnost, je treba vedno cirkuške reklame in še so prireditelji v strahu, če bodo sploh krili režijske stroške. Radi tega si »Glasbena Matica« tudi ne upa povabiti sve-tovnoznanega pevskega zbora »Moravskih učiteljev«, ki se bo prihodnje dni peljal mimo Maribora. Ali se bo izkazal Maribor tako slabo tudi pri jutrišnjem nedeljskem koncertu »Akademske filharmonije« iz Prage ki je po vseh drugih mestih Jugoslavije žela ogromne uspehe ob razprodanih dvoranah?
Ure, zlatnina na obroke
brez noviSka - Jl^r, Maribor, Cm ;no-ska ntica 15. —	|g
Cejeni ljudje
dosežejo z vestnim uporabljanjem Frane« Jožefove vode lahko izpraznjevanje želodca brez vseh večjih naporov. Tudi pri revmi in diabetiki uporabljajo zdravniki z uspehom Franc-Jožefovo vodo*
Razmere na riaSf mej! v prvi dobi po prevratu
OBILICA DELA IN NEGOTOVOST. — POMANKANJE SPOSOBNIH DELAV-CEV, - NAMEŠČANJE JAVNIH USLUŽBENCEV. — NJIHOVO RAZOČA-RAN JE IN RAZOČARANJE PREBIVALSTVA. — MESTO ZAUPNIH IN PO-VERLJIVIH MEST. KAZENSKE PO STOJANKE. — REPREZENTACIJA SO SEDNE DRŽAVE 'NA NAŠI MEJI.
Ko je minul preobrat in se je poleglo pri nas prvo navdušenje, pri nasprotnikih pa prva konsterniranost, takrat je bilo na naši meji še vse polno dela, še več pa negotovosti. Delo se je začelo organizirati in usmerjati, a manjkalo je dobrih, in uvidevnih delavcev vsepovsod, nhjbolj pa na jezikovni meji. Za prav korenite izpremefnbe, ki bi se bile lahko v prevratnih dneh izvršile s pritiskom, ki bi imel že videz nasilja ni bilo več možnosti. Vsi ukrepi so že morali imeti kolikor toliko stvarne ih pravhe podlage. To so kmalu uvideli tudi naši nasprotniki, ki so se razmeroma hitro opomogli . 9d prvega strahu in sp odpor organizirali vsaj toliko, kolikor so ga pač mogii v tedanjih razmerah. Izmed vsega kompleksa raznih vprašanj pa je bila najhujša tista negotovost, ki :e vladala v obmejnem pasu glede pripadnosti teh kra-• jevr, jmportirale so se razne novice, ki 'nisoimele prav nikake podlage,katerim pa je naše zbegano ljudstvo nasedalo in jim več ali manj verjelo. Zakaj takrat je bilo, mogoče marsikaj in najbolj gotova Je bila negotovost. Kdo ji imel interes na tem, da se je naše obmejno ljudstvo bega lo. in vzdrževalo v neki mrzličnosti z .raznimi nam neprijaznimi novicami ne samo do. razmejitve, ampak še celo potem, ter a menda hi treba omenjati.
Po prevratu se je v obmejnih krajih najbolj'občutil nedostatek dobrih delavcev vseh inteligenčnih poklicev, pred vsem pa učiteljstva; ki bi poznalo mentaliteto. in dušo našega obmejnega človeka; kateri je produkt posebnih razmer, ki so ■ vladale tekom dolgih desetletij v teh krajih. Za večje, ugodno ležeče in prometne kraje se 'je že dobilo ljudi. A -za .hribovske, daleč od prometa ležeče •.in težje'pristopne vasi je bilo pa silno težkOa Iu vendar bi bili ravno ti .zapuščeni, kraji potrebovali najboljših ljudi, •da ...bi .ljudstvo dvignilo, da bi ga pridobili. za našo narodnost in za novo ustanovljeno lastno državo.
Tpda takih javnih delavcev, ki bi hoteli in mogli delovati na ta način v kulturnem, nacijonalnem in državnem smislu, je dobila naša meja po prevratni dobi jako,- jako. malp. Tudi sedaj, po desetih lotih,..n dosti bolje v tem oziru. Kje leži krivda?
Prvi vzrok je bil zlasti izpočetka v tem, da smo prva leta sploh občutili veliko pomanjkanje svojih sposobnih ljudi nbsreč, ne vemo, kako bi bili prebredli to liko mest v raznih poklicih z našimi ljudmi, a teh nismo imeli. Še danes se moramo čuditi, da smo v prvi poprevrat-ni dobi rešili to silno kritično vprašanje vsaj tako, kakor smo ga in da smo zamašili vsaj največje in najnujnejše vrzeli. K temu so mnogo pripomogli naši begunci iz zasedene Primorske in iz našega tužnega Korotana po nesrečnem plebiscitu. Ko bi ne bilo’teh dveh narodnih, nesreč, ne vemo, kao bi bili prebredli to kritično siiuacjjo v prvi poprevratni dobi.
Torej pomanjkanie sposobnih delavcev je bilo prvi’ vzrok. Ker je bilo takrat v vseh poklicilt mnogo mest na razpolago, je naravno, da je vsak gledal, da je dobil čim ugodnejše mesto. Zato pa je nazadnje sploh zmanjkalo ljudi za službovale v. težjih iu od prometa in sveta oddaljenejših krajih? če so se pa že ta mesta zasodla, so jih navadno zasedii mlajši, neizkušeni ljudje, ali pa taki, ki so že v svojem poklicu -doživeli ponovno razočn.*nje in polom. Tako je naša meja dobila v tisti dobi povprečno najslabši materijah V tem se je zlasti odlikovalo naše 'Cekmiirje, ki tvori posebno poglavje ra	y tem oziru. Na ta način
no postala •	'iena mesta mesto zaup-
nih in poverljivih — kazenske postojanke za iavne nameščence vseh vrst.
Da taki ljudje niso mogli mnogo delati v našem .pozitivnem smislu v takih razmerah, je lahko umljivo. Saj kako bi nudili ljudstvu dobrot, če jih sami niso Imeli. Kako naj bi delali z veseljem, če so nosili v dušah srd, gnjev in razočaranje nad svojim lastnim življenejm. Si-
cer ni bilo povsod tako, ampak vendar v pretežni večini.
Drugi vzrok so bile gmotne. prilike javnih nameščencev in njihovega življenja na meji. Življenske razmere so bile radi oddaljenosti in slabih komunikacijskih sredstev docela ■ drugačne, nego spodaj v prometnih in večjih krajih. Življenje je bilo torej težje in mnogo dražje, delo pa večje,, napornejše, odgovornejše- že v poklicu in delalo bi se naj še izven poklica, pa pri isti plači, kakor v udobnem zaledju. Ali . je potem čuda, da se je vsakdo bal službovanja na meji in se mu je izognil,-če se mu le količkaj mogel.
Sicer je naša uprava, ko je uvidela; da nikakor ne more dobiti dovolj naših ljudi na službena mesta v zapuščene obmejne kraje, poskušala temu zlu odpo-moči na ta način, da je izplačevala posebne, četudi razmeroma nizke doklade v obliki dnevnic. A to je trajalo le nekaj časa, namreč približno tako dolgo, da je vsaj za silo izpolnila prazna mesta, potem pa se je seveda ta doklada ukinila. Pri javnih nameščencih pa je bilo eno razočaranje več.
Zato so delali na vse kriplje, da se čim preje rešijo službe v obmejnih krajih ter pridejo v prijetno zaledje. A tu je prišlo drugo razočaranje. Uverili so se mnogi, da je lažje priti na--mejo, kakor pa iz meje. Zato je pred.vsem prosvetna uprava, ki je bila takrat še v Ljubljani/izdala apel v svojem področju, da naj se vztraja v službi na obmejnih postojankah. Ker ni mogla nuditi drugega, je dala obljubo, da bodo prošnjiki iz obmejnih krajev imeli po nekaterih letih zadovoljivega službovanja gotovo prednost pri kompetencah za udobnejša mesta v zaledju. V tisti dobi pa je bila avtoriteta upravne oblasti še — ali pa že — tako nizko, da se za take obljube ni nikdo več zmenil in so ostale udarec v vodo. Partizanstvo se je že bujno razvijalo tudi pri nas in rodilo prve sadove.
Tak je bil torej položaj javnih uslužbencev v naših obmejnih krajih. In ti uslužbenci naj bi bili reprezentirall našo državo n» zunaj, naj bi* priklenili obmejno ljudstvo na sebe, na svojo nacijo in na svojo državo! Ti naj bi obmejno ljudstvo Vodili in mu pomagali v stoinsto prilikah, katere je zagrešila vsak dan naša uprava z raznimi upravnimi eksperimenti, ki so se zajedali globoko v življenje našega ljudstva in mu povzročali mnogo potov, sitnosti in tudi gmotnih žrtev.
Ali je potem čudno, da se to ljudstvo dolgo ni moglo ogreti za lastno državo in da je z nekakim hrepenenjem in z zavisti ozrlo tja preko mejnih kolov, kjer je vladala republika, kjer ni bilo vojaške obveznosti, kjer je vladal red in ga vzdrževal že star in preizkušen upravni sistem. In sosedna država je kljub vsej mizeriji, ki je takrat vladala splošno v ujej,-pošiljala na svojo mejo starejše, izkušeno ' uradništvo vseh strok in ga temu primerno tudi plačala. Tako je naše uradništvo in naše ljudstvo še bolj čutilo to trpko razliko. Pogleda v zaledje sosedne države, kjer se nista cedila mleko in med, pa ni imelo. Do njega so prihajale le ugodne novice, ki.sovplvale v tistem smislu, kakor se je hotelo Uplivaii. Vse to je bilo dobro preračunjeno in seveda tudi uspeh — pravzaprav neuspeh — na naši strani ni izostal.
Danes začetek naše velike
J M
Oglejte si jo in pasli, bodete primerna darila
Nedosežena izbira — presenetljivo nizke cene. Prodaja na obroke brez zvišanja cen.
f a m
Gosposka ulica 15.
Ust»nov. jeno- leta 1860,
Zaloga ur, zlatnine in srebrnine primerne za darila.
mm
Prvi svetilnik za nočni aeroplanskl promet.
Kopcnhagen jc dobil prvi svetilnik za nočni zrakoplovni promet. Svetilnik je visok 62 metrov In je zgrajen 75 metrov nad morsko gladino. Letala se v noči lahko dobro ftrijentirajo, ker je viden več sto kilometrov.
Prebivalstvo Grčije.
Iz Aten poročajo, da ima' Grčija po zadnjem štetju 6.204 684 prebivalcev-Od teh jc 3,128.449 žensk.
Turizem
Vozna cesta na Pohorje.
Sicer	še ne	more	trditi,	da je
vzhodni	del Pohorja	težko	dosto-
pen' radi pomanjkanja potov, vendar pa se čuti prav zelo pomanjkanje dobre strokovnjaško grajene ceste tako v gospodarskem kakor tudi v tujskopromet-nem oziru. Sedanji gorski kolovozi, ki zla sti v grdem vremenu delajo kmetu kakor tudi	turistu	velike	neprilike,	so za-
idoščali komaj v	toliko,	da so posestniki
gozdov le s težko mujo ter velikimi stroški mogli spravljati svoje lesne produkte z malim. dobičkom v denar.. Turistu so služili le .kot pešcu, le v redkih izjemah tudi kot. jezdecu, o mogoči vožnji do pla ninskih postojank, pa .sploh ni bilo govora. Po informacijah, ki smo jih prejeli, pa se sme sklepati, da bo teh nedostat-kov v doglednem času konec; Krajevni cestni odbor za gradnjo ceste Reka— Sv, Areh, kj se je osnoval na izhodišču ceste v Hočah, ima v načrtu podaljšati že dograjeno cesto Hoče—Reka tja gori do Sv. Arelia. Ker so se na stvari inte-resirapi posestniki izjavili, da so pripravljeni odstopiti potrebna zemljišča in gradbeni materijal brezplačno ter pomagati brezplačno z vožnjami in ročnim delom, je upati upravičeno na izvršitev načrta "v bližnji bodočnosti, zlasti, ker so okrajni zastop mariborski, oblastni odbor v Mariboru in gradbena direkcija i v Ljubljani zasigurali izdatnejšo tin m-cijsko pomoč. Nas na tem mestu zanima j V prvi vrsti projektirana cesta v tujske-i prometnem oziru.
I Podaljšanje ceste je zamišljeno od Reke dalje po dolini .ter ,nato v položnih serpentinah na južnem pohorskem po-! bočju pod Vetrinjskim vrhom, mimo Mariborske koče dalje južno pod Reškim vrhom tja do Ruške koče pri Sv. Arehu. Z-dograditvijo te ceste bi poštam Pohorje dostopno Širšemu krogu ljubiteljev naših gora, razen tega pa tudi o-nim, ki so potrebni lečenja v gorskem zraku. Ob cesti bi se lahko gradila gorska zdravilišča in letovišča in le malo j kje bi. se našel.še tako prikladen zemeljski kotiček, ki bi bil v te svrhe prav tako primeren kot je ravno Pohorje s svojim zdravim gorskim zrakom. Že sedaj tako zelo naraščajoči poset Mariborske in Ruške koče s strani letoviščarjev iz ^ najrazličnejših krajev tu- in inozemstva,
: nam potrjuje 'to trditev. S primerno pod-jjetnostjo in reklamo bi se v kratkem času zainteresiralo turistično publiko, ki bi po enkratnem obisku gotovo postala reden posetnik teh postojank — zdravilišč, letovišč- in planinskih domov. Prebivalstvo samo pa bi imelo od večjega tujskega prometa tudi mnogo gmotnih koristi, ker bi svoje pridelke lažje in za boljšo ceno vnovčilo kot pa sicer.
Iz navedenega Izhaja, da je nameravana gradnja ceste potrebna in upravičena poleg Čistih gospodarskih interešiv krajevnih potreb tndt iz tujsko-promet-nega vidika. Želeti ie le, da se bo stvar čimprej izvedla, da bodo tako tudi oni, katetre je do sedaj ovirala preslaba ali pa »premočna« konstitucija telesa ali kaka organična ;telesna napaka,' na vše ; zadnje pa tudi čista komodnost ati lenoba, de'ežni vseh onih dobrot in vrlih, ki ‘nam jih nudi naše zeleno Pohorje.
Nekoliko o načrtih »Ribniške koče«.
Ker je ravno zadnji čas stavbna zadruga »Ribniška koča« pričela Intenzivno z nabiranjem zadružnih članov, smatramo za potrebno, da informiramo širšo javnost nekoliko podrobneje o načrtih in načinu gradnje te važne planinske postojanke, ki bi naj bila nekak reprezentativni planinski dom na Pohorju, postavljen v višini 1530 m vrh Jezerskega vrha tik nad »Ribniškim jezerom. Po do seda izdelanih načrtih bo zgradba v pritličju zidana iz kamenja, v prvem nadstropju pa grajena iz lesa ter se nekako deli v glavni trakt, ki bo stal v se-verojužni smeri in v stranski trakt, ki bo prizidan glavnemu na vzhodni strani
Skozi glavni vhod od južne strani se pride v prostorno lopo, od koder vodijo vrata levo v gostilniške prostore, desno pa v hodnik, ob katerem so nameščene tujske sobe, kuhinja in oskrbnikovo stanovanje. Gostilniški prostori obsegajo dve veliki sobi Za približno 100 gostov, v pripravljalnico in gostilniško shrambo. Poleg kuhinje je predvidena jedilna shramba in pa sušilnica za premočeno turistovsko obleko. Na koncu hodnika todo nameščena higijenična moderna stranišča. V prvem nadstropju je predvidenih osem prostornih tujskih sob, kopalnica ter razgledna veranda. V podstrešju pa bodo preko cele stavbe nameščena udobna skupna ležišča. V vseh enajstih tujskih sobah bo nameščenih o-koli 40 udobnih postelj, na, podstrešju pa približno 40 skupnih ležišč za moške in v posebni'sobi 25 skupnih ležišč za ženske. Vse sobe v zgradbi, kakor tudi skupna ležišča, bodo opremljena s pečmi ter vsled tega uporabljiva v. letu in zimi. Tako bo možno nuditi prenočišče približno 100 turistom, v slučaju večjega navala pa pri nekoliko potrpežljivosti še nekoliko več-ob vsakem letnem času.
Iz navedenega si lahko vsak vsaj približno ustvari sliko o nameravani zgradbi in njenem obsegu ter uvidel praktično njeno vrednost za turistovski prometna zapadnem Pohorju, Želeti je, da se tl načrti realizirajo že tekom prihodnjega leta, zato naj nikdo ne odlaša s pristopom k zadrugi kot zadružni član s. tem, da plača pristopnino v znesku Din 20 in vsaj en delež Din 100. Po izvršenem delu si bo vsak zadružnik mirnodušno lahko štel v čast, da je s svojim članstvom pripomogel ustvariti prepotrebno planin sko postojanko.
Najuišji slapoui na suetu
V večini slučajev se domneva, da so slapovi Niagare največji na svetu. So sicer po množini vodnih mas, ki padajo v globino 60 metrov, toda po višini zaostajajo že za znanimi Victo-ria-slapovl reke Sambezi v Južni Afriki. Reka Tequedame v Columblji pada v globino 145 metrov. Toda na našem planetu imamo še višje slapove, §lapovl Pavla Alfonza v Braziliji se rušijo z višinp 174 metrov, dočim padajo vode reke Tgnassa v Argenti-niji 90 metrov globoko. Najvišji slap na svetu pa je v angleški Goyanni. Reka Kaientenra pada v 226 metrov globok prepad,
Spominjajte te CMD
*warn
UTaflBSSS! V FCE17NTK Mft,
V MaHboffl, 'dne 2?. XI. ftS*
7000 slik w kleti
MODERNA TRGOVINA S SLIKAMI. BERLINSKA TVRDKA DAHLHEIM. - VSAKA UMETNINA PRIDE DO SVOJE CENE.
Berlin je postal jako važen svetovni trg za slike in druge umetnine. Letos so zlasti Amerikanci pustili v Berlinu velike svate za slike. Tržišče umetnin se prav razume le tedaj, če se dobijo podatki od kake važne stare trgovine z umetninami.
Sredi Berlina je velika klet, v kateri je shranjeno 7000 slik. Te slike seveda niso razobešo-ne, temveč lepo spravljene v stoterih predalih. V nem delu so pokrajinske slike, v drugem portreti, potem tihožitja itd. Mož, ki razkazuje to velikansko zalogo, pozna še vso podrobnej-jgg razdelitev. Tu so slike bitk, tam so gorske pokrajine, tu zopet morje.
To je zaloga stare tvrdke Dahlheim. Slike so morale v klet, ker so zgortui veliki prostori že davno polni. Tvrdka kupuje velike zbirke in za marsikaterim umrlim slikarjem je že kupila vso zapuščino. K Dahlheimu se zatekajo tudi umetniki, ki bi se radi za okroglo svoto iznebili vseh svojih izdelkov, da bi z izkupičkom začeli znova. Tako je Feliks Possart naenkrat prodal 380 svojih slik.
Razumljivo je, da je pri 7000 slikah v kleti največja razlika v kakovosti in cenah. Poleg slikarjev, ki niso bili nikdar deležni slave in pozornosti javnosti, so zastopana tudi slavna in dobro znana imena kakor: Gebhardt, Rabes, Stuck, Defregger.Keller, Spitzweg, Thoma, Triibner, Liebermann, Slevogt, Menzel. itd. Od slikarja Hellgrewe je v tej kleti vsa zapuščina.
Tragičen utis napravijo mnogoštevilne slike, ki nosijo mesto podpisa označilo »nepoznan«. Te slike so svedoki propadlih nad, neutešenega hrepenenja in velikega trpljenja. To so priče tragične umetniške usode.
Velika tvrdka, ki se bavi z umetninami, ima raznovrstne odjemalce in so radi tega tudi njene poslovne kalkulacije različne. Slike se delijo v serije po času in šolah, v katerih so nastale. Tvrdke, ki imajo na razpolago vse zastopnike kake dobe, lahko nepričakovano dosežejo velik dobiček, če kak dogodek zbudi pozornost na dotično dobo. So tudi bogati čudaki, ki sijajno plačajo izpolnitve svojih željž. Eden hoče vse ali čim več slik o Napoleonu, drugi o Bismarcku itd. Pri takih zahtevah gre v denar tudi to, kar so naslikali neznani slikarji.
Večkrat se tudi zgodi, da oni, ki posedujejo dela kakega velikega mojstra, vprašajo po njegovih učencih. Ob raznih spominskih proslavah se proda vse, kar se v slikarstvu nanaša na dotično dobo ali na kako markantno osebnost.
Trgovec s slikami mora pozorno zasledovati vse dogodke ter pri tem vedno misliti na to, kaj od njegove zaloge je pridobilo na važnosti vsled te ali one okolnosti. Kar ni važno danes, to je lahko važno jutri, enkrat pa gotovo pride na vrsto. — To je vodilna misel današnje trgovine z umetninami sploh in posebej še z slikami.
Soholsfoo
Akademija, ki jo priredi dne 30. tm. t. j. na predvečer 1. dec. Sokol v Mariboru, ob 20. uri v Narodnem domu, nebo istočasno, kakor do sedaj, dan zaobljube novega članstva. Z osmimi točkami, ki so: Vaje z žogami — ženska deca, skupinske proste vaje-—moška deca, vaje na konju -r- člani, rajanje — ženska deca, gimnastične vaje — moški naraščaj, vaje na bradlji — Člani, ritmične vaje — članice in Turški marš — člani, — bomo praznovali, ob pogledu na delo naših te iovadcev in lepo vzgojo naše mladine ta narodni praznik najlepše. Vabimo in pozivamo torej na ta večer vse brate sestre in naklonjeno nam občinstvo, da prične proslavljati dan naše najlepše ob' letnice v naši sredini.
I5SK fHaribor državni prvak
JHZ je na seji 20. t. m. sklenil: Verificira se tekma za državno pr* venstvo ISSK Maribor:SKJugosIavi}a z rezultatom 11:8 (5:4) za ISSK Maribor. Istočasno se proglaša ISSK Maribor za državnega prvaka v hazen] za I. 1928
Čevlji iz žabje kože
V	Angliji ne love žab samo v znanstvene svrhe ali v svrho vremenskih prognoz, temveč tudi iz popolnoma industrijskih razlogov. V Angliji so namreč pričeli strojiti žabje kože za izdelavo damskih čevljev, ki so navdušili Angležinje. Žabja koža ne ugaja samo radi izredne smaragdne barve, temveč je priljubljena zlasti radi trpežljivosti in mehkobe. Izdelovalci žabje kože tekmujejo med sabo in kmalu bodo dame poleg čevljev nosile tudi torbice in drugi nakit iz novega usnja. Angleži dobavljajo žabe večinoma iz Afrike, kajti žabe iz tropskih krajev imajo izredno trpežno kožo.
Ženitovanjski posredovalec in nehvaležni grof
Budimpeštansko sodišče se bavi z zanimivo zadevo, v kateri nastopa ženito-vanjski posredovalec kot tožnik, dočim se zagovarja grof Nikolaj Szecheny. 2e-nitovanjski posredovalec zahteva 50.000 pengo, ki mu jih dolguje grof za posredovanje, češ da se mora le njemu zahvaliti za svojo ženo, ker ga je on seznanil z njo. Pred tem je baje grof obljubil posredovalcu omenjeni znesek, toda samo v slučaju poroke. Zanimanje za proces je veliko, kajti grof, kakor tudi njego va žena, bivša baronica Eva Guttmann, pripadata ugledni budimpeštanski družbi. Tožitelj, Peter Korboli, vztraja pri zahtevi, da sodišče izterja omenjeni znesek, ali pa da mu grof izda menico. Posredovalec trdi, da mu je grof celo pred pričami zagotovil, da bo izplačal na dan poroke polovico, kasneje pa drugo polovico dogovorjenega zneska. Po poroki pa grof ni hotel ničesar slišati o dogovoru in je odkloni! izpiačilo posredovami-ne. V strahu, da grof ne odpotuje v inozemstvo, ga je njegov dobrotnik takoj prijavil sodišča, ki je še pred njegovim odhodom razpisalo razpravo. Grofov odvetnik ie hote! proces odgoditi, toda mu ni uspelo, : ač pa Korboli pred sodKčcin ne sme govoriti o posredovalnim, ker nadžars’' zakonik ne priznava nagrad za ženitovanjsko posredovanje, češ da zadeva ni v skladu z dobrimi običaji. Sedaj zahteva tožitelj protiuslugo za storjene usluge, ki jih ceni na 50.000 pengo. Sodišče še ni razsodilo, aristokratski kro?i pa z velikim zanimanjem zasledujejo pofek nenavadnega procesa.
je zvesta Blanche doznala za strašno smrt svojega ljubimfca, se je tudi odlomila, da mu sledi v smrt. Na istem mestu, kjer je končalo mlado življenje Renča, se je vrgla pod vlak in obležala na mestu mrtva.
Od takrat je grizla vest Tainovega očeta in ni si mogel odpustiti, ker ie dvoje mladih bitij tako trdosrčno nagnal v smrt. Ni mogel prenašati strašnih očitanj vesti in je kmalu po tragični smrii sina in njegove zaročenke končal tudi svoje življenje. Našli so ga obešenega v stanovanju.
fnoderna Romeo in bulija
Mgterijalističua sodobnost ne pozna več romantične ljubezni in slučaji, da se zaljubljenca odrečeta življenju, ako jima zapreke preprečijo pot v srečen zakon, so zelo redki.
Primer take romantične ljubezni pa je dalo malo francosko mestece Bretry. I81etni mladenič Rane Taine se je zaljubil v zalo Banche Dussausois, ki mu je enako strastno in udatio vračala ljubezen. Toda oče mladega Renča je odvračal sina od ljubezni do lepe Blanche. Branil mu je, češ da je premlad in da še ne more misliti na ženitev. Mladeniča se je polasti! obup in zapustil je očetov dom. Odšel je nenadoma in se vrgel pod vlak, ki mu je odrezal obe nogi, a rauam ni podlegel, V trdnem sklepu, da si konča tij n^e’ se ‘ie z zadni*111f napori pripla-
i	,<|rus'e?a **ra 'n počakal na usodni ,vJak, ki ga je popolnoma razmesaril. Ko
»Kralj vlomilcev" pobegnil iz ječe
Zloglasni berlinski razbojnik »kralj vlomilcev« Bernotat je pred dnevi pobegnil iz zaporov v Gollnovu. Drzni vlomilec je s ponarejenimi ključi odprl vsa vrata, ki so mu zapirala pot v svobodo in pobegnil v jetniški obleki. Berlinsko policijo so takoj obvestili o njegovem begu in podvzeli vse korake, da ga zopet izsledijo. Zastražili so vse kolodvore in pazno pregledovali potnike. Vendar je »kralj vlomilcev« dopotoval v Berlin, kjer so ga stanovski tovariši dobro skrili. Iz Berlina pa je Bernotat poslal ravnatelju kaznilnice v Gollnovu jetniško uniformo in pismo šaljive vsebine, v katerem se opravičuje, češ, da je bil primoran zapustiti njegov zavod in si vzeti dopust, ker bi sicer ne mogel podvzeti korakov za obnovitev procesa. Vsa policija je pridno na delu, da izsledi nevarnega razbojnika.
U kitajski armadi kadijo samo generali
Čang-Kaj-Sek, vrhovni poveljnik kitaj ske nacijonalistične armade, je izdal originalno povelje, ki prepoveduje kitajskim vojakom in oficirjem kajenje. Samo oni, ki dosežejo čast divizijskega generala, si pridobe pravico do kajenja. Čang-Kaj-hek utemeljuje svoj ukaz s potrebo čim strožje discipline. Za kršitelja povelja je določil vrhovni poveljnik najsfrožje kazni.
Zračni izvoščki v Italiji
Nemcem sledijo Italijani. Rimski aero-klub je uvedel zračne taksije, ki so stalno pripravljeni na rimskem aerodromu. Zadostuje samo kratek telefonski pogovor in aerOplan je tekom pol ure pripravljen za polet v katerokoli evropsko mesto. Rimski aerodrom je najpopolnejši aerodrom v Evropi. Leži 0b Tiberi in je uporaben tudi za pris|ajanje hidroavijonov. Ker pa ima centralno lego v območju Sredozemskega morja, računa aero-klub, da postane'center mednarodnega potniškega prometa. Poleg letali*/\ se nahaja udoben hotel, carinami i in delavnice.
■■ i iii ■	#
Častitljivo starost lačy'J J0en
Na gradu Ingoldisthorpe v Angliji je umrla gospa Tylden, stara 105 let. Ko je praznovala stoti rojstni dan, jo je obiskalo šest kraljic: angleška kraljica Mary, kraljica-mati Aleksandra, kraljica norveška, španska in rumun-ska, kakor tudi ruska kraljica-vdova. Kljub visoki starosti, je visokim gostom jubilantka sama stregla in jim igrala balade, ki se jih je naučila še kot otrok, predno je kraljica Viktorija zavladala Angležem. Pokojnica je sodelovala v vseli dobrodelnih društvih in bila radi dobrega srca znana po vsem svetu.
Modern berač.
Meščan sreča berača. Potipa se po žepih in mu pravi: »Cisto po nakliuč-ju.nipiam pri sebi nobenega drobiža. Ko se vrnem, vam dam miloščino.«
Bprač: *Ko bi vi vedeli, koliko me Man e jo ti neprestani kreditni posli .. .!«
Potapljači iščejo roki Uenere
Kip Venere z otoka Milo, ki je razstavljen v pariškem Louvreu kot najpopolnejši primer antične kiparske umetnosti, so prepeljali pred sto leti v Pariz z omenjenega otoka, kjer so ga zaplenili francoski vojaki. Prebivalstvo otoka'je imelo takrat malo smisla <ja težnje Francozov in je hotelo kip . obdržati zase, radi česar je prišlo do vročega boja, čegar žrtev je postala Venera. Izgubila je obe roki, ki sta v pristanišču padli v morje. Sedaj so potapljači im delu in preiskujejo dno pristanišča in okolice. Ni pa mnogo upanja, da bodo imeli ogromni stroški uspeh.
MOLNP (službeno).
Prvenstvena tekma rezerv »Svobo* da«:»Železničar« bo na igrišču »Železničarja« ob 10., dočim se prvenstvena rezerv »Maribora« in »Rapida« odigra ob 14. na igrišču »Rapida«, ne pa na igrišču »Maribora«. Igralci, ki so nominirani za medmestno tekmo Maribor:Gradec, morajo biti v nedeljo zjutraj ob 6. brezpogojno na glavnem kolodvoru.
Prvenstvo rezerv.
Jutri dopoldne se srečata na igrišču »Železničarja« rezervi »Svobode« in »Železničarja«. ^Železničarji so sigurni favoriti in si bodo gotovo priborili dve in to edini točki. »Svoboda« nastopi si-ce rv zelo močni postavi, vendar ni pr-čakovati, da bo izboljšala pozicije.
Rezerva »Bapida«, ki se jutri pomeri z oslabljeno rezervo »Maribora«, je na prvem mestu v tabeli. Absolvlrala je dve tekmi in si priborila 4 točke. Tudi jutri ima dokaj izgledov, vendar ni izključeno, da bo požrtvovalnost »Maribora« imela uspeh. Vsekakor bo srečanje zelo zanimivo,, kajti prvenstvo rezerv zavisi samo od izida jutrišnje tekme ^Martbor«—»Rapid«, ki bo definitivno določila prvaka.
Razne športne zanimivosti.
Iz Zagreba javljajo, da bo za mnogimi drugimi igralci, ki so zapustili gradjan-ski športni klub, šel tudi popularni vratar Mihelčič, ki pojde baje med profesijo nale v dunajsko Vienno. — Za meddržavno nogometno tekmo z Italijo dne 2« decembra bo postavila Nizozemska svojo reprzentanco iz desetih klubov. Srečen zvezni kapetan! — Mladi vratar Sanda iz Subotice Sifliš, ki je bil na olimpijadi vratar našega teama in je bil spoznan za najboljšega goalmana letošnjih olimpijskih iger, je zapustil našo državo in se preselil v Budimpešto. Že več mesecev so se trgali madžarski pro fesijonalni klubi za ambicioznega Sifli* ša, dokler ni uspelo Sbariji pridobit] ga zase. Tako bo že prihodnji teden odpotoval nekdaj naš Sifliš s svojim novim klubom na trimesečno turnejo. List za listom pada...
.aiillllllllllllllllHIlllllllllllllllllllllllllllllH,
Anekdota.
Po koncertu svetovnoznanega pevca pridirja neka poslušalka v sobo umetnika in zakriči: »Velemojster, blagogiasje vašega glasu mf ponovno vzbuja vse moje mladostne spomine ...!«
Umetnik: j Nisem mislil, milosti va, da.s&žf moi orgaa tako daleč!«
To I« prava znamka
za ilmik« cestne In itrapa« tavaj«
KARO, MARIBOR
Keroina w»n 1».
Radio v službi sleparjev
V	Parizu so se zagovarjali pred sodiščem nevarni mednarodni sleparji. ki so špekulirali z valutami in v dosego svojega cilja oddajali s pomočjo tajne radio-postaje napačne kurze, kar jim je začetkoma donaša-lo precej dobička. Glavni krivec, ki je pobegnil, je bil in contuinaclam obsojen na leto dni zapora in 5000 frankov globe, ostali pa so bili kaznovani s 30dnevnim zaporom in visokimi de« nariHmi globami.
mr 1
val. Ali mi šteješ v zlo, Dicky?«
»Kaj?«
»Da sem se sestala s tujim mladim možem?« V • v ■'	-v.V.'.
»In če bi Ti vzel za zlo, kaj bf imfela od, tega?« j.e menil Stephen:,-. •
.... »Kako.?.«
»Mislim, če bi rabila to kot oporo za slučaj, da bi mladji mož preveč zaT hteval.« ;.-.,	'	■
Naenkrat jo je zgrozilo pred JiQyim
Teple Thurston:
Sovražnikova žena
Prvi del.
»Vaš' mladi prijatelj si s tem ne bo dolgo ubijal glave in kvaril lepe frizure. Ne pozabite, da sem vreden najmanj tisoč funtov in da je tu le> kapljica v primeri z ogromnimi vsotami, ki jih vaša Anglija izdaja za vohunstvo. Jaz ne živim v miru in-prepričan sem, da ne storim nobenega koraka, da ne bi bil pri vladi vzet v točno evidenco. Dovoljenje za bivanje šo. mi sicer podaljšali, a to gotovo ne iz prijateljstvu, in uslužnošti.«
Gledala ga je začudeno in. globoko resno. Moral se je nasmehniti.
»Tako počasi boste vse^ razumeli. Pri začetku ste že. Vse je še bolj zanimivo, kakor izgleda. Ali ne?_ Tolikega labirinta niste pričakovali. Povsod ovire, pasti in. težave. Vsega tega se Še lahko otresete, saj še niste pri Draperjevi zadevi sprejeli kake obveznosti.«
»Obvezala sem se.«
»Saj ni niti bilo takih besed.«
»Obvezala ali zaobljubila sem se pa vendarle. Sama pri sebi, globoko v sebi, Bila je zaobljuba! Ta zaobljuba doni v .ltieni in bo večno donela, pd nje ne odstopim. za vse zaklade sveta.«	; -	.•	.	'	..
' Nagnila se je k njemu.
»Ali. ne veste,« je šepetala,.'/»da imam od Vas velik dar? Ali veste, kaj je to? Vaši rojaki so prišli v moje srce — od — od včeraj zvečer. .Mogoče so bili na poti že dolgo. Ne vem. Večkrat se mi je zdelo, kakor da bi zamogla brati- neko sporočilo v njih očeh-.— ali me razumete — in sedaj sem to sporočilo tudi razumela.«
življenjem in občutila je, da je varna, popolnoma varna le pri Stephenu. Zašepetala je":
:‘ »Ali me imaš' rad,: Dicky?« a TO'je bilo. ko je prišla iz hotela. On je sedel sam pri mizi, ko je. stopila v spbo.-; Skoro žal ji je bilo. Pred rijo.se je -ražprOštiraJo nežnano niorje. Samo eno je vedela: tu je bilo varno pristanišče, katero še ni zaprršHlar ,	:	>	!	(Dal)e prihodnjič.)
Komaj par dni je minulo od sestanka z Maddenom in že se je. zdelo Jani, da se zapira pred. njo svet, v katerem je do tedaj živela/ Počasi ali neizprosno se je vrivala neka stena med njo in med njene intimne znance 'in' prijatelje.	:	-
Skrivnost je nosik v srcu,, skriv-' nost trdno zaprto'ih skrbno čuvano. Bila je to tragična skrivnost,’ kakor je skrb za kako bitje, ki rie' pride mogoče nikdar v življenje. .
Tam na Irskem so bili na kraju svo jih moči. Vedno je videla pred: seboj žene in može, v kojih očeh se ji je že nekdaj zdelo pisano sporočilo. Videla jih je, kako so se skrivali po gorah in je oblačno nebo. žalostno rosilo nad njimi. Na vse strani; so; obupano zrli za pomočjo v najhujših stiskah. No-tranjFglaš je Jani dejal, da'čakajo in gledajo na — rijQ.
Mirno* v razgovoru — nobenih težav in potvarjanj ni bilo treba — je pripovedovala. Stephenu o svojem sestanku z Maddenom. '
.»In Francis,« mirno in gladka je pri povedovala^ »je bil tudi tam. Radisvo je mame iz province je prišel. Videl .naju je, to je-.razumljivo. O, da bi'ga videl,’ kako je prišel preko preprog proti nama, kakor kos preko livade! Gotovo si je domišljeval. da povzroča silen strah, Kaj misli sploh tak mlad človek?« /' ; ; '.V..
»Ali misli spl,oh?« je vprašal S.tep-heti. . ‘
»Recimo, da misli. Potegnila sem mu črto, ob kateri sme 'misliti. .Seveda je z največjo poželjivostjO čakal na to, kaj bonrreKla. Predlagala sem, naj začne z rliftft mašo ter hodi.potem PO sledi, kakor zna in more. To je za. njegovo radovednost dovolj dela. Rada bi vedela, kaj bo v?e pripovedo-
Različni tr-cežni čevlji po enotnih cenah I
OS53AM
OSRAM
<»—>— la —NMM
■bt—ftu min >m<» 80 p, Mjinanjil mink 01« ►—
Vedno sveže kislo zelje In repa ,
najboljše kakovosti se dobi v.vpakl množini najceneje v trgovini ‘ F. Fi-javž; Frankopanova ulica lO. 2188
Blagajno!
National registr. s seštevalcem dobro ohranjeno kupim. Ponudbe pod »National« na upravo lista. —	~	2205
Samo Din 26—28 plačate
za podplatanje ženskih čevljev In Din "--38 za, podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po ,najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tattenbachova ulica-. 14.-	,	2232
Velika Izbira sukna
za moške in, ženske plašče od Din 50.— naprej pri 1. Trpinu, Maribor, Glavni 'trg 17.	XX
Kupltn staro zlato •rebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — llger-jev sin, urar in ju* veiir. Maribor. Gosposka ulica 15. X
Električne Instalacije
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.,	XX.
Gospod se sprejme na stanovanje
s celo oskrbo. Cena 500 Dia mesečno. Vprašati: Erjavčeva ulica 10'. Melje.
’■ 22&
Sobo-In črkoslikarje
izvršuje po ceni, Hitro, in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Snežni čevlji, galoše najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih cenah prodaja tudi na veliko Jos. Moravec, Mari* bor, slovenska ul. 12. Najstarejša po-pravljataica za gumi čevlje.	1848
Na novo preurejena kavarna Park
črez zimo oprta.	2210
Skladišče v kleti,
ki je betonirana in se lahko, kuri, pripravno ža oelavnico kakega mirnega obrata in skladišče na- dvorišču pripravno za garažo se odda v najem. —. Vprašati v Prešernovi ulici št 18 I., vrata 6. — -	•	2225
Strojna pletarna
. v Vojašniški ulici 2, Maribor, sprejema v izdelavo vsakovrstno pletenino .. na »Jackwar« in nayadne stroje. 2227
Suha bukova drva, premog, kolobarji In'vsakovrsten rezan les najceneje pri Piščancu na Državni cesti	1872
NftZNflNIiOl
Važno za vse!
Popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, koles In motorjev. Emajliranje in poniklova-nje. Shramba koles in motorjev-Črez zimo. Vse to izvršuje najkulantnejše in po brezkonkurenčnih cenah meh. delavnica in trgovina dvokoles, pisalnih in šivalnih strojev, Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
2147
£ast ml Je naznaniti; da sem v Tattenbachovi ulici 14 v hUl g, Ouatlt^lča odprl delavnico za avtomobile tn motorna kolesa. — Prizadeval ai bom opraviti vsa deta zajamčeno dobro In po brez konkurenčnih cenah. Za številna natočil* prosi
TifarTTiibrskl V E C E R M K TiiTra
Lepa izbirna zaloga
s*© na vi c®
vseh vrst, kupite najceneje pri Fr. Podgoršek nasl.,
Fr. Usi®
Slovanska ulica št. 7
NOVO - 0TV0R3EN0
STOLNA 6
pri tvrdki
g.. ornih, mmmm
KOROŽKA9
PUNKTAL
1787
je dosegla z zadnjimi pošiljatvami iz Leipziga vrhunec. — Le sedaj ima vsak priložnost izbrati si najlepše in največje komade. Vsevrstno blago za zimska oblačila največjih angleških in čeških tvornic, letos v posebno veliki izbiri v zalogi. Cene priznano najnižje.
PUNKTAL STEKLO SAMO NE ZADOSTUJE!
ČRl e4*
Zastopnik! ss iščejo
STOLNA 6
NOVO - OTVORJENO
Temeljni pogoj dobrih očal in zboljšanje vida je pravilno sedlo. To uvidite takoj, če si nabavite
Petainova očala z Zeiu-punkta! tteklom
Ta najnatančnejša umerjena očala so nepopolnejša opora. Spedlalna delavnica za očesno optiko pod vodstvom rtiplomiianega optika E. PETELN, absolventa strokovne visoke šole za optiko v Jeni.
Dne 22. t. m. je umrl bivši predsednik Triglava, naš zvesti član, gospod
J. PETELN
Maribor, dosposMa 5
okrožni zdravnik in posestnik v Mozirju, vzgled in vzor vsem, ki spoštujejo naša načela.
Starešinska zveza „TrigIav“, Maribor.
'0«®®®©©®®©«®e>@®®®»® Hodna trgovina
Senzacijonalen program. V programu nastopa g. FREDDY s skrivnostno lutko in znameniti komik LAttflFELDER' PojaCeni orkester,
Maribor, Slovenska ul. 4
Potiebščine za krojače In šivilje
Vsako nadalje popoldne družinska predstava
Predbožična prodala
66H5-70120
Pred Božičem le vedno pri nas veliki naval. Našim odjemalcem dajemo priliko, da se že sedaj oskrbilo z lepimi In elegantnimi čevlji, katere že od danes prodajamo za dinarjev
ms- 60157
5645*20366
Požurite se dokler imamo zalogo čevljev v vseh barvah in velikostih. Oglejte si naše izložbe!
'0155
tadaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: P r a n B t o * o v l i v Ma riboru. Tiska Mariborska tiskarna d- d., predstavnik
Stan ko DeteU v Mariboru,