Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 18. Januarja 1956 Štev. 14. Leto X. (XViS.) MARIBORSKI Cena 1 Din v P.n. Studijo’* Mari VECERNIK Urednižtvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2488 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejetnan v upravi ali po poSti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStr.i čekovni račun SL 11.409 99 JUTRA 99 lafeass lilno oboroževanje Anglije ILngSiia bo zgradila v prihodnjih petih letih 70 novih križark in vec drugih Sadil, povečala s vole letalstvo in pripraviia nova oporišča ter modernizirala stara - VeSika koncentracija čet v Egiptu LONDON, 18. januarja. Ministrski odbor za narodno obrambo je imel včeraj tekom tega tedna četrto sejo. Poleg ministra za vojsko, ministra za mornarico in ministra za letalstvo, so prisostvovali sejj tudi šef generalnega štaba letalstva lord Mear, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Vansittart in šef admiralite-*e. Odbor se je bavil z vprašanjem narodne obrambe. Politični krogi naglaša-io, da se doslej v vsej zgodovini Anglije seje tega odbora še niso vršile tako po-Rostoma, kakor sedaj in da je zaradi te-6a treba pričakovati izvedbo velikega načrta za oborožitev Anglije. S tem v Zvezi poročajo angleški listi, da se pripravlja gradnja 70 novih križark, ki morajo biti zgrajene že v teku prihodnjih 5 let, pripravlja pa se tudi nadaljnja gradnja letal, katerih ima Anglija že sedaj Preko 5.200. »Morning Post« rzpravlja v tej zvezi o sedanjem stanju angleške o-borožitve in pravi, da je siabo in nezadostno. Zlasti angleška mornarica ni več teko močna, kakor bi morala biti. Neodločnost angleške zunanje politike v zadnjem času stoji v očiti zvezi z nezadostnostjo angleške vojne mornarice. Zaradi tega se pričakuje, da se bo takoj pričel izvajati načrt nove oborožitve. LONDON, 18. januarja. Načrti za povečanje angleške oborožitve vzbujajo največje zanimanje angleškega tiska in so potisnili v ozadje celo razpravljanje o italijansko-abesinski vojni ter o petrolejskih sankcijah. Za izvedbo novega načrta bo treba mnogo milijonov iuntov sterlingov naknadnih kreditov. Pričakuje se, da bo vlada o potrebi večje oborožitve izdala v kratkem novo »Belo knjigo«, v kateri bo objasnila svoje stališče. »Morning Post« opozarja na razvoj dogodkov v Sredozemlju ter na Daljnjem vzhodu, kakor tudi na evropski celini ter naglasa, da zahteva vse to povečanje an gleškega obrambnega sistema. Po poročilih tiska bo novi program oboroževanja obsegal: 1. Veliko moderniziranje in mehaniziranje stalnega kadra in njega znatno povečanje; 2. veliko povečanje letalskih sil; 3. 5-letni naknadni program za mornarico, ki dobi 70 novih križark in celo vrsto drugih ladij; 4. izenačiti se morajo in stopiti v ožje sodelovanje vse bojne sile velikobritanskega imperija pod vodstvom državnega odbora za narodno obrambo; 5. končno se pa morajo modernizirati in na novih strateških načelih zgraditi razna oporišča, mornarice in letalstva, kakor Malta, Singapoore itd. KAHIRA, 18. januarja. Po zanesljivih podatkih je Anglija zbrala doslej v Egiptu preko 75.000 vojakov raznih vrst orožja. Prišteti pa moramo še mornarske čete, tako, da ima Anglija sedaj v Egiptu v celoti okoli 100.000 mož. Sedaj se izkr-cuje v Aleksandriji še nova brigada. V egiptskih krogih se zatrjuje, da je ta koncentracija angleške vojske v Egiptu odrejena zato, da izsili od Egipta sklenitev vojaškega pakta. Ker bi egiptski nacionalisti mogli poizkusiti po volitvah uresničiti svoje načrte o popolni neodvisnosti Egipta in odpovedi vojaškega pakta z Anglijo, se Anglija za vsak primer pripravlja, ker brez vojaškega pakta Anglija nikoli ne bo pristala na popolno neodvisnost Egipta. Drugod se pa naglaša, da je to zbiranje angleških čet v Egiptu le v zvezi s splošnim mednarodnim položajem, ki je nastal zaradi italijansko-abe-sinske vojne in italijanskih groženj. Pred IMaka?o In Aksumom Ma Južnem bojišču je postal z italijansko zmago položaj Abesineev nevaren LONDON, 18. januarja. Reuter po-1 žajev in se sedaj bori z Italijani, da si za-foča z abesinske fronte, da je Makala i gotovi reden umik, puščajoč za seboj na '^ares obkoljena in jo Abesinci sedaj ob-1 bojišču sto in sto mrtvih in ranjenih, legajo čisto po pravilih strategije. Ita-! Ras Desta je napadel Italijane, da bi pre lijani vzdržujejo z oblegano Makalo zve- \ ko Dola znova udrl v italijansko Soma-samo še z letali, s katerimi dobavlja- j lijo, toda Italijani so zbrali na tem od-io tamkajšnji posadki najnujnejša živila j seku tako močne čete s takim številom H municijo. V Makali so sedaj samo asirske čete, dočim so sc bele italijanske cete iz mesta že prej umaknile. Istoča-, 8>io so prešli Abesinci- v nov napad seve- tankov in letal, da so lahko prešli v uspešno protiofenzivo. S to zmago so Italijani odstranili stalno nevarnost, ki jim je pretila na jugozahodu in branila, da bi fozahoduo od Aksunia in se bijejo tre- mogla znova poizkusiti ofenzivo v smeri ^Utno za to mesto srditi boji, katerih j proti Sasabani in Dagaburju ter s tem Jrid za enkrat še ni znan. Abesinci priča- \ dalje proti Džidžigi in Hararju. Pričaku kujejo, da se bo Makala morala vdali ^ je se zaradi tega v Ogadnu pričetek no-zaradi pomanjkanja živil in municije, ve italijanske ofenzive z omenjenim ci-dočim bodo Aksum zavzeli z napadom J ljem. V Adis Abebi tajijo sicer neuspeh boka. i rasa Deste, vendar je gotovo, da je ras DŽIBUTI, 18. januarja. O veliki bitki I Desta odstavljen in zamenjan z drugim obširno o tem obisku in pravijo, da je namenjen predvsem gospodarski ureditvi sodelovanja med Avstrijo in Češkoslovaško, odnosno malo antanto. južni abesinski fronti se izve z italijanske strani, da je bila ta bitka naj-večja in najbolj krvava od začetka voj-do sedaj. Vojska rasa Deste, ki šteje Hcoli 60 tisoč inož, je bila po silnem ita-'janskem pritisku vržena iz svojih polo- vojskovodjem. Obenem je abesinska vlada odposlala na jug nove močne čete, da preprečijo nadaljnje prodiranje Italijanov proti severu. Tudi v Ogadnu se vrše na abesinski strani mrzlične priprave za odbitje nove italijanske ofenzive. Samozavest Italije RIM, 18. januarja. »Giornale dTtalia« Ugotavlja v uvodniku, da stopa Italija v ‘retji mesec gospodarskega obleganja, io pa pri tem krepkejša in urejenej-kakor kdajkoli. Sankcionisti se poslužujejo vseh sredstev, da bi zadali falusu smrtni udarec. Pozabljajo pa pri da je današnja Italija gospodarsko 'kočua, ker dirigira vse gospodarstvo korporativni režim, ki omogoča prebiti vse težkoče. V harmoniji sodelujejo po-Jiedelstvo, industrija, trgovina in banke. 8rez tega sodelovanja bi Italija res mo-podleči. Kakor doslej bo ostala Ita-"ia trdna tudi poslej in bo premagala | tudi vse finančne težkoče. Italija bo do-1 bila bitko, na gospodarskem in finanč-! nem področju proti 52 državam in bo na ta način dokazala vsemu svetu svojo moc. Schuschniggov obisk PRAGA, 18. januarja. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg je obiskal včeraj v spremstvu avstrijskega poslanika dr. Mareka praškega nadškofa in kardinala dr. Kašparja, nato pa je bil v avdienci pri predsedniku dr. Benešu ter ostal pri njem na obedu, pri katerem so se zbrali tudi predsednik vlade dr. Ifodža, kancelar dr. Šamal in drugi državniki ter diplomati. Češki listi razpravljajo dalje KRALJ JURIJ V. BOLAN. LONDON, 18. januarja. Kralj Jurij V. je zbolel na bronhijalnem katarju, ki pa je postal komplciran radi oslabelosti srca. Bolniku so morali dovesti kisik v pljuča. Kraljevska rodbina je zbrana ob njegovi bolniški postelji. Javnost s skrbjo spremlja dogodke v sandring-hamski palači. HERRIOT IN LA VAL. PARIZ, 18. januarja. Pričakuje se, da bo Herriot izstopil iz vlade, ker je ne- j zadovoljen z nediscipliniranostjo poslan- j i cev radikalno-socialistične stranke. Prvotno se je zatrjevalo, da bo zaradi tega izstopa prisiljena demisionirati celokupna Lavalova vlada, sedaj pa se izjavlja, da se bo izvedla kvečjemu le rekonstrukcija. GOSPODARSKI SVET BALKANSKE ZVEZE. BUKAREŠTA, 18. januarja. Včeraj se | je pričelo tu zasedanje gospodarskega j sveta balkanske zveze pod predsedstvom romunskega državnega podtajnika Savla Radtdesca. POMORSKE VAJE. RIM, 18. januarja. Italijanski listi poročajo, da se bodo pričeli v začetku februarja veliki pomorski manevri angleške mornarice, pri kateri bodo sodelovale tudi vojne mornarice vseli balkanskih in maloazijskih držav. HAUPTMAN SE IZMAŽE? WASHINGTON, 18. januarja. Justifi-kacija znanega Hauptmana, ki je bil obsojen na smrt zaradi ugrabitve Lindberghovega sina, je za več mesecev odgodena. Zdi se, da se je sodišču posrečilo dognati nove važne momente v tej zadevi in bo proces obnovljen. Razni znaki kažejo, da je Hauptman vendarle nedolžen. ARLETTA ST A VINSKA OPROŠČENA. PARIZ, 18. januarja. Včeraj se je zaključil tu prvi del procesa v aferi Sta-visky z oprostitvijo njegove žene Arlette in 10 soobtožencev. Ma torism immm. m&M wmm*>*2ssmsz*r..~. .T-rismT.r 'ZB5sswa*H Minister Jankovič in hrvatsko vprašanje. Minister Djuro Jankovič, ki velja za nekakega ideologa JRZ, je dejal na shodu v čupriji med drugim o hrvatskeni vprašanju to-le: Politika državljanske ravnopravnosti mora postati eno izmed načel notranje politike, ki je glede na Hrvate najvažnejša. Čeprav bratje Srbi kot celota nikoli niso bili mnenja, da je treba Hrvatom pokazati posebne predpravice, žal pa ni pretirano, če ugotavljam, da so se našli med Srbi poedinci, ki so hoteli s svojim ravnanjem pogostokrat pokazati Hrvatom, da so državljani druge vrste. Vse kaže, da se je iz takšnih pojavov rodilo tako zvano hrvatsko vpra Sanje, ki o njem pogostokrat slišite. Ne vidim boljše rešitve tega vprašanja — s to rešitvijo razumem nezadovoljstvo bratov Hrvatov z raznimi vprašanji našega socialnega ir. javnega življenja, — ne vidim boljše rešitve, pravim, kakor v tem, da se nam posreči Hrvate docela prepričati, da smo mi za politiko popolne bratske ravnopravnosti. Tedaj bo, bratje, hrvatsko vprašanje prenehalo. V rešitev tega vprašanja pa moramo, bratje, vložiti vso svojo iskrenost, kajti politika prevare ne more roditi sadov. Saj nam ne more biti do tega, da bi drug drugega va rali, kajti če to storimo, bomo varali same, sebe. Edina pot, ki vodi do uspeha, je pot resnice. Resnica, bratje, vedno zmaguje! Če hočemo biti iskreni, bratje, potem moramo priznati, da niso Hrvati nevarni za državo, pač pa razne politične ideologije. Konferenca pri dr. Mačku. V sredo se je sestalo v stanovanju dr. Mačka v Zagrebu vodstvo SOK na konferenco. Udeležili so se je poleg Vladka Mačka prof. Telašič, Večeslav Vdder, Srdjan Budi-savljevič in Sava Kosanovie. Na tem sestanku so voditelji opozicije obravnavali vprašanja odnosov in tesnega sodelovanja med njimi in srbijanškim delom „dru žene opozicije po referatu, ki ga je miel na seji Srdjan Budisavljevič, ki se je pred nekaj dnevi mudil v Belgradu, kjer je z Davidovičem in drugimi prvaki demokratske in zemljoradniške stranke raz pravljal o tem vprašanju. Poleg tega sc se voditelji I* * namiMa - at^mommumaam Emigrantske misli in zborovania Z 3 popolno nestrankarstvo in nadstrankarstvo emigrantskih društev Zadnje čase narašča zanimanje za emigrantska vprašanja. V zvezi s tem vprašanjem je vojna v Afriki, zaradi katere polnih emigrantske vrste novi ubežniki, ki niso Intel; polagati svoja življenja na oltar vojae. V splošnem se opaža med emigranti velika brezbrižnost in pasivnost do onih idealov, zaradi katerih so morali zapustiti svoj dom in zemljo. V tem prednjačijo posebno intelektualci, ki imajo dobro priskrbljene službe in mirno in gotovo bodočnost. Mladina, predvsem delavci, obrtniki in uradniki se oklepajo emigrantskih organizacij in društev ter iščejo v njih idej in smernic za svoje delo. Ti so tudi najaktivnejši člani in naj-požrtvovalnejši delavci, brez katerih bi naša društva tavala v brezdelju in nemoči. Toda namen emigrantskega društva ui ta, da ostane »proletarsko«, tudi ne strankarsko ali buržujsko. To so enostranski heteronoumi cilji ad usuni del-phini, ki odkrivajo egoizem in samoljubje takozvanili zmernih emigrantov. Ta zmernost pa tiči v tem, da nima ne ■srca ne duše ne idej in ne globljega cilja, kot je lastni ljubljeni ego. Ta zmernost je mlačnost in ostarelost, ki ima najlepši vzor v sterilnosti. Poleg tega se opaža že dolgo časa neka posebna manija za karteliranje iii monopoliziranje emigrantske misli. V to se čutijo poklicani predvsem oni, ki jim postoja društvo in emigracija sploh sredstvo in ne cilj. Seveda je veliko tudi takih mož. ki res živijo za emigracijo in iz nje. To so navadno oni, ki najmanj govorijo o sebi ir. največ naredijo za druge. Emigracija in vse njene organizacije in društva se niso pojavile iz strankarstva in zato ne morejo služiti strankarstvu, temveč nosijo cilj v sebi, živijo iz sebe in za sebe. Spoštujejo vsa osebna in svetovna naziranja, ki soglašajo v tem, da hočejo posvetiti vse svoje moči in prizadevanja izključno le emigrantski misli in njenim ciljem. V teni je temelj in primerni princip politične neoporečnosti in delovanja, je tudi vrhovni etični razlog dejanske upravičenosti in obstoja naših društev. V skladu s tem je tudi trditev: da so in morejo ostati emigrantska društva samostojna in svobodna, da lahko uspešno delujejo in vzgajajo mladino za naloge in dolžnosti največje požrtvovalnosti in mladostnega elana, ki nas čakajo v dogledni bodočnosti. če postane emigrantsko društvo podrejeno poljudni ideji ali svetovnemu nazoru, ki živi izven njega, potem konča v tem trenutku njegova samostojnost in začne heteronouma vzgoja predoločenih ciljev; društvo samo pa zgubi svoj pravi bistveni smoter, ter postane slepa igračka izver. njega delujočih sil, sredstvo idejnega monopola in kartelov strankarskih bojev in mogotcev. Društvo »Nanos« se je postavilo odločno na stališče strogega nadstrankar-stva in nujno potrebne autonomije. Upamo. da bo pri tem tudi ostalo, kar ie na svečan in jasen način obljubilo svojemu članstvu na občnem zboru. L. B. Proti monopoSizaciji šolskih knjis Uvedba nove plebiscitarne akcije — Zakaj je vsa na-ša javnost proti monopolizaciji V Ljubljani se je te dni ustanovil odbor akcije proti monopolizaciji šolskih knjig, v katerega so delegirale vse najuglednejše kulturne, gospodarske i>n dru ge organizacije ter ustanove svoje pred stavnike. Na dosedanjih sejah tega odbora je bilo med drugim sklenjeno sestaviti tudi spomenico, katero bodo podpisale vse slovenske organizacije, korporacije, ustanove, društva, kakor tudi vse mestne, trške in vaške občine. Ta spomenica bo kot izraz odločne volje vse naše javnosti odposlana na merodajna mesta v Beograd. Dosedanje delo proti monopolizaciji šolskih knjig je tako pokazalo, da med nami ni v tem oziru nobene razlike. Proti monopolizaciji je vsa Slovenija. Odpor se je pojavil med tem tudi drugod po državi, dasi nobena banovina z mo-nopolizacijo ne bi bila tako težko prizadeta, kakor dravska. Pri nas ne gre le za to, da se knjige v državni monopolizaciji ne poslabšajo po vsebini in obliki, marveč tudi za naša slovenska vprašanja in naš jezik. Po določilih razpisa o monopolizaciji se namreč uvajajo za vso državo za vse šole enotne in enake učne krjige. Razpis nikjer ne govori izrecno o izdaji slovenskih knjig, le pristojni ministri so doslej izjavili, da se bodo izdale za Slovence slovenske šolske knjige. Toda te knjige bi bile — prevodi. Mimo tega pa govori razpis tudi o enotnem izrazoslovju (terminologiji), kar zveni tako, kakor da se obdrži tudi v teh prevodih srbohrvatsko imenoslovje. Nobenega dvoma ni, da naše šolstvo ne more in ne sme pasti na nivo, da bo uporabljalo prevedene učne knjige, kajti te nikoli ne bi mogle dovelj upoštevati naših slovenskih lokalnih zadev, ne glede zemljepisa, ne prirodopisa, ne zgodovine, ne kulture itd. Pouk bi na tej podlagi trpel vedno bolj in posledica bi ca korakala proti šoli in njih nedolžna srčeca so v hrepenenja polni radosti na-Ltkovala krasoti zimskega dneva. Na mah so bile pozabljene vse težave, vse šika-ne, ki jih mora človek prestati preden zbere darila, ko zagleda radost teh malčkov, ki se jim zrcali že na njih obrazih. Niso sc zastonj radovali, niso zastonj tolkla v srečnem pričakovgtju gjijf (nedolžna srca. Božiček je bil letos za naše revne malčke izredno bogat. Ker jč' deca po obdaritvi izrecno prosila, naj se v nje imenu zahvalimo vsem dobrotnikom in darovalcem, nam je prijetna dolžnost, da to storimo. Predvsem naša najiskrenejša zahvala vodstvu C. M. D. v Ljubljani, ki je prispevalo v blagu ter gotovini za skupni znesek 1038 Din; dalje je prispevala tovarna papirja in lepenke na Sladkem vrhu Din 1000, g. ravnatelj sam pa je dal iz lastnega žepa še 500 Din. Kraljevska banska uprava je prispevala v blagu, prav tako Žensko društvo v Mariboru. Ofcema darovalcema iskrena hvala. Radi izredne potrebe je prispeval krajevni šolski odbor na Sladkem vrhu Din 800, sokolska četa pa 500 Din. Krajevni odbor N. O. v Zg. Cmureku je prispeval 350 Din, h katerim je dodal še 50 Din obratovodja tukajšnje tovarne papirja in lepenke. Podružnica družbe CMD na Sladkem vrhu je prispevala 270 Din, Posojilnica pri Mariji Snežni pa 100 Din. Radi izredno slabega socialnega položaja našega obmejnega prebivalstva, smo se odločili tudi za najhujše, za »fehtare-nje« po Mariboru. Niso bile najslajše te ure, toda žrtve za našo deco vedno ra-devolje prenašamo. Marsikje je izgleda-lo, kot da »fehtarimo« za svoj žep. Značilno je dejstvo, da prav tisti, ki so tako-rekoč poklicani, da taka koristna in prepotrebna stremljenja naših obmejnih pionirjev podpirajo, da imajo prav ti za te prošnje gluha ušesa. Ponekod smo bili celo bridko razočarani. Povabili bi naj-' rajše te gospode, da bi na lastne oči videli vso bedo našega obmejnega kraja na er.i strani, na drugi pa veselje, ponos ter radost nedolžnih obdarovancev, mor« da bi postala potem njih srca mehkejša. Toda so še tudi drugi ljudje, ki razumejo oz. hočejo razumeti naše težavno stališče. Tem naj bodo posvečene na« slednje vrstice. Vsem ccnj. darovalcem, ki s9 na katerikoli* način pripomogli, da Je naša božičnica res tako bogato izpadla, naj bo za njihovo žrtev ta uteha, da niso samo potnagaii s tem obuti in obleči gole in nage revčke, temveč koristili so v velikem tudi nacionalni stvari. Posebno zahvalo nam je čast izreči g. dr. Tomažiču, kr.ezoškofu lavantinskemu, ki je prispeval 200 Din. Enako vsoto sta darovala javni notar g. Jakob Kogej ter Posojilnica Narodni dom. Veliko razumevanje za naše obmejne težnje je dokazala tudi fa. Pinter in Lenard, Id ie darovala 100 Din ter zasebnica ga. Friedlova, lastnica hotela »Meran«, ki je tudi prispevala 100 Din. Ker bi bila ko* Iona predolga, če bi hoteli imenovati vse ostale darovalce, naj nam to oprosro, ponovno naj sprejmejo iskreno zahvalo srečnih obdarovancev. V slavnostno okrašenem prostoru so se zbirali otroci in starši. Pred njimi so bila nagromadena darila. Po igrici »Božična pošta« je bila deca po navduševal-nem govoru g. šol. upravitelja obdarovana. Razred za razredom je prišel na vrsto. Obdarovanih je bilo 258 otrok z obleko in obutvijo. Po tej obdaritvi je bila še čajanka. Vsak navzoči otrok je dobil Skodelico čaja in kos potice. Mnogim je bila to edina božična dobrina. Nam je bila pa edina uteha, ko smo zrli te zadovoljne obraze naših otrok ter solzne, hvaležnosti polne oči njih staršev. bila popolna zmeda, ki bi morala neizogibno nastati. Uvajanje monopoliziranih enotnih knjig za vso državo torej tudi j s čisto pedagoškega stališča ne, bi bilo t koristno. Ako streme druge, v vsakem oziru bolj enotne države kot je naša po lokalizaciji šolskih knjig, je to pri nas: naravnost neizogibna potreba, oduosno kategorični imperativ. Nikakor ni mogoče, da bi se n. pr. v ljudskih šolali Južne Srbije uporabljale iste učne knjige kot v Sloveniji, ali v črni gori iste kot na Hrvatskem. Če bi pa zaradi jezika to drugod vsaj za silo še šlo, pri nas ne gre. Z monopolizacijo učnih knjig se nadalje dejansko (četudi ne teoretično) odrinejo od pisanja teh knjig vsi slovenski avtorji. Ker bi se vse tiskale v državni tiskarni, bi se pa odrinile tudi vse naše založbe in tiskarne. Po dosedanji praksi pa vemo, da so izdelki državnih tiskarn grafično daleč pod nivojem naše slovenske knjige. Ti izdelki bi bili torej tudi po zunanjosti dosti slabši od dosedanjih, ne pa tudi cenejši. Ako bi se pa v teh tiskarnah tiskali tudi slovenski prevodi, si lahko mislimo, kakšen bi bil njih jezik! Saj so še v srbskohrvatskih učnih knjigah državne izdaje, kakor so pred meseci pisali beograjski listi, našle take tiskovne napake, kakor je ta, »da je zajec 5 metrov dolga poljska žival«. Vse to govori dovelj jasno proti monopolizaciji učnih knjig in je naravnost nerazumljivo, da se je treba proti njej boriti celo s takimi sredstvi, kakor so spomenice, kakršne bo po uvodnem o-pisu sestavljena pri nas in odposlana v Beograd. Od kot ta nerazumljiva trmoglavost proti volji vsega naroda, proti interesom državljanske vzgoje in proti primitivnim načelom pedagogike? Upamo pa, da bo vsaj ta naš kolektivni korak pomagal in strl to trdovratnost birokracije. Otmuslte umite Lajšanje obmejne revščine Božičnica iolskih otrok na Sladkem vrhu ob Muri Sončni prameni so se razlivali nad I ue prevleke v tisoč mehkih niansah, stvarstvom ter odbijali od bele, kristal-! Takšen ie bil dan, ko je sladkovrška de- Solcol&ivo V Sokolstvu so združene vse sile, na katerih počiva in rase nacionalni, materialni, moralni, etički in socialni svet. In kakor vpliva ta svet na nas Sokole, tako hočemo tudi mi Sokoli vplivati na ta svet in življenje okrog sebe s svojimi duševnimi vrlinami in s svojim vzgojnim delom. Naša stremljenja teže za tem, da vse. kar živi, pride v nas, in da naša ideja prežeme vse, kar živi in čuti. Tako se poraja novo življenje v naši domovini. Sokolsko vzgojno nacionalno delo stremi za ustvaritvijo višjega kulturnega tipa jugoslovanskega človeka, ne oziraje se na pleme, vero in stan, ki bo branil ob vsakem času pred sovražnikom edlnstvo jugoslovanskega naroda in neodvisnost naše države. Sokolstvo hoče duhovno zediniti jugoslovanski narod, ki mu hoče dati in ohraniti največjo moč, katera mu s svojim neprestanim dviganjem, spopolnjevanjem in jačanjem zagotavlja nepremagljivo in trajno življenje v neskončni čvrstoči, globoki zavesti in neminljivem navdušenju. Ta svoj namen hoče doseč? Sokolstvo s harmonično telesno, moralno in duševno vzgojo v popolni enakosti, v bratski ljubezni in človečanstvu in na vseh lastnostih čistih in kremenitih značajev. »Pota in cilji«. SOKOLSKI SMUČARSKI ODSEKI in sokolski smučarji se opozarjajo, daje izšel za letošnje smuške tekme Saveza SKJ ličen kovinski sokolski smučarski znak, ki se more brez spominskega traka trajno nositi na obleki ali smučarski čepici. Cena je Din 4,—. Sokolske edini* ce naj jih naročajo na naslov; Sokolska župa Maribor, odbor za prireditev savez-nih smuških tekem — proti povzetja ali denarju v naprej. — Ker število znakov ni veliko, pozivamo Sokole-smučarje, da si jih čimprej nabavijo. Napad na lendavskega Sokola Te dni je bil izvršen na lendavskega Sokola barbarski napad. Neznani storilci so podrli ograjo na letnem telovadišču in jo vrgli na pločnik ob cesti. V teku zadnjih dveh let je to že četrti napad, ki so ga izvršili sovražniki sokolske organizacije. Našega Sokola se v prvih letih obstoja ni upaj nihče lotiti. Ko pa so pričeli ustanavljati športni klub, se je pričela tudi gonja proti Sokolu. To gonjo pa je podžgalo žalostno dejstvo, da uživajo nasprotniki vsega, kar je jugoslovansko, mnogo več moralne in celo materialne podpore na merodajnih mestih, kakor pa Sokol. Nočemo skrivati pred javnostjo njihove nizke podlosti in barbarstva in povemo, da so približno pred enim letom isti podli elementi, za katere nimamo primernega izraza, pribili na vrata letnega telovadišča sokolsko čepico napolnjeno s človeškim blatom in z imeni nekaterih vidnejših sokolskih funkcionarjev. Po zadnjem razpletu političnih dogodkov pa so jim pričeli še bolj rasti grebeni. Javno grozijo sokolskim funkcionarjem s premestitvami iit je pač naj-žalostnejše, da se napovedi raznih židovskih provokaterjev tudi uresničujejo. Len davski Sokoli pa bomo ne oziraje se na levo in desno šli po svoji začrtani sokolski poti naprej. Ogabni napadi na nas, še bolj krepe našo zavest in prepričanje, da dan zmage naše sokolske misli nj več daleč. — Zdravo! Jezdni odsek Sokolsko žape v Mariboru. člani novinci mariborskih sokolskih društev, ki bi želeli k župnem jezdnem odseku, naj se javijo v sredo 22. tm. ob 20. uri v župni sobi v Narodnem domu. Načelnik. Sokol Maribor I. Vse brate in sestre, ki še niso poravnali članarine za lansko leto, prosimo, da jo poravnajo jutri >ia občnem zboru! Danes občni zbor Sokola Maribor * v kadetnici! Sokolsko društvo Studenci obvešča svoje članstvo, da bo redni letni občni zbor dne 25. januarja ob 19. uri v Sokolskem domu. Dne 24. t. m. ob isti uri in na istem prostoru pa bo članski sestanek. Pozivamo, da se članstvo kakor članskega sestanka, tako občnega zbora polnoštevilno udeleži! Zdravo! Razstava bolgarske grafike Prvi stik Maribora s sodobno bolgarsko likovno umetnostjo V okrilju JB Lige v Mariboru je bila preteklo nedeljo otvorjena v veliki kazinski dvorani razstava bolgarske sodobne grafike sofijskega kluba »Novi hu-dožnikd«, ki se bo jutri, v nedeljo 19. t. m. zvečer zaključila, da se za čas od 2. do 16. februarja preseli v Ljubljano, nato pa v Zagreb. Bolgarska grafika! Doslej nam je bilo kulturno in zlasti še umetniško življenje bratov Bolgarov bolj tuje, kakor najbolj oddaljenih' večjih narodov. Ta razstava nam nudi tako prvi, čeprav le delni in bežni vpogled v snovanje bolgarske likovne umetnosti, ki se je iz primitivizma pod bizantinskim uplivom nastale ikonografije razvila v razmeroma zelo kratkem času do sodobne evropske višine. Pričetek snovanja bolgarske likovne umetnosti sega komaj pol stoletja nazaj, toda v dobrih 30. letih so imeli Bolgari že impresionizem, s katerim so usmerili svoj korak vštric z evropsko sodobnostjo. Skupina »Novi hudožnici« (Novi umetniki) je bila osnovana šele 1. 1931. v Sofiji. Združila je mlade likovne umetnike, usmerjene v prvi vrsti socialno in kozmopolitsko. Je zaradi tega zelo homogena, združena z notranjimi idejnimi in zunanjimi smernimi vezmi, kar izpričuje že sama naša razstava njene grafike. Ako ugotovimo skupno in splošno karakterizacijo »Novih budožnikov«, potem moramo pribiti, da jim je socialna tendenca zelo važna, da torej 1’ art pour 1’ arlizma pri njih zaman iščemo in da so smerno razgledani po evropski sodobnosti. Notranje (idejne) in zunanje (stilne) pobude črpajo zlasti iz francoske in ruske sodobne likovne umetnosti, kažejo se pa tudi nemški in celo poljski uplivi (Smycziklas). Od socialnih vzornikov so najbolj vidni uplivi Mascreela, Grosza itd. Na naši razstavi je zastopanih 11 grafikov z okoli 80 deli. V ličnem razstavnem katalogu je na prvem mestu Dočo B a i r a m o v. Zastopam je z dvema risbama (svinčnik) izrazitega ilustrativnega značaja. Tudi Konstantin Ganev ima le dve risbi istega žanra in značaja. Oba odlikuje preprosta učinkovitost. Bolje je predstavljen Penčo G e o r g i e v, eden najmočnejših v vsej skupini, zlasti pa od- Dne 10. t. m. je nastopila v našem gledališču pod firmo operno-baletnega večera trojica članov beograjske opere: operna pevka Evgenija Valjanijeva (Rusinja, plesalka Irena Slupska (Rusinja) in plesalec Boris Pilato (Slovenec, Mariborčan). Zanimanja za to gostovanje je bilo sorazmerno še precej, ako upoštevamo, da obe Rusinji v Mariboru doslej nista bili znani, dočim je Pilato šele začetnik. Sestava trojice nastopajočih je precej nesorazmerna: Valjanijeva, ena izmed prvakinj (a ne sedanja glavna primadona) beograjske opere je pevka odličnih kvalitet tako glede svojega mezzosoprana, kakor glede tehnike in celotne pevske kulture, vendar ne več na višku, na kakršnem je morala biti prej. Oba plesalca, Slupska ir. Pilato, sta pa šele na začetku svoje umetniške kariere, oba nedvomno talentirana, a ustvarjalno »še kaotična in tehnično nedošolana. Ga. Evgenija Valjani nam je zapela vrsto znanih opernih arij in dodala še nekaj pesmi v srbohrvaščini, italijanščini in ruščini. Zasidrana v belcar.tu. razpolagajoč s popolno tehnično dograje-nostjo in izrednim temperamentom, zmaguje vse oblike do kolorature, njen glas sam pa kaže že znake obledevanja Toda prej omenjene vrline jo ob silnem, toplem čustvu vendarle tako vežejo s poslušalcem, da ga navdušijo. To se je Pokazalo posebno vidno pri aplavzu, s katerim je bila sprejeta in nagrajena pn vsakem novem nastopu. Njen tempeca- ličen lesorezec. Na dnu bistva njegove umetnosti so socialna občutja, kot risar je pa odličen tako po tehniki, kakor po čutu za zdravo, neosladno lepoto, učinkujočo s svojo preprosto neposrednostjo. Mojstra se kaže tudi v tehniki suhe igle. Še močnejši je Preslav Karšovski, katerega lesorezi, zlasti nekateri (Svinja, obe Moški glavi itd.) so resnične umetnine. Vera Nedkova je razstavila 11 del, same barvne krede. Njena umetnost, ki ne sega v posebne višine, stoji docela pod uplivom sodobne francoske ilustracijske manire, ji pa manjka francoska domiselnost in rafir.iranost. Vendar so nekatera listi prav čedni. Ivan Ne no v, zastopan s tremi risbami (suha igla), je primitivist z določeno usmerjenostjo. Al. Sorokin pa stoji docela pod ruskim uplivom, v svojem notranjem bistvu je po treh razstavljenih delih sodeč, romantik, po tehniki pa kolorist in je najbližji narodni umetnosti. Razstavil je 3 akvarelne risbe. Najmočnejši lesorezec vse skupine je pa nedvomno Veselin Staikov. Odličen risar, blesteč tehnik in duhovno razgibana natura. Njegovi veliki lesorezi vzbude že kar takoj pozornost, tako zlasti »Sadjarji« in »So-zopol II.«. Aleksander S t a m e n o v se nam ie predstavil samo s tremi risbami, je pa zlasti z »Ribiči« dokazal, da je močan risar plastične dinamike, učinkujoče z neverjetno preprostostjo. Stojan V e n e v ljubi socialne motive in preproste linije z nekaj potezami, ki pa že vsebujejo idejo in karakterizacijo. Sicer pa je ilustrator. Dobro je zastopan naposled Aleksander Žendov. Je najbolj izrazito socialno (levičarsko) usmerjen risar-sati-rik, prehajajoč v svojih včasih drastičnih delih v grotesko. V tehniki (razstavil je kolorirane risbe, riške z ogljem, tuširane risbe in navadne risbe) pa ljubi, kakor večina »novih budožnikov«, elementarno preprostost. V celoti moramo torej reči, da nam ta razstava prav lepo predstavlja bolgarsko sodobno grafiko in bi si želeli, da bi ji sledila še razstava drugih likovnih panog. R. Rehar. ment je ogrel zlasti pri znani ariji iz »Carmen«. Irena Slupska je plesalka, ki razpolaga s prožnim, prikupnim telesom, s tehniko, ki je v razvoju in kaže tud; že lepe uspehe, talentom, ki je očit, toda lastne oblikovne intuicije je v njej malo. Je torej bolj reproducirajoča, kakor producirajoča plesalka, bolj izrazita samo-balerina. Zato so tudi ugajali najbolj tisti njeni plesi, kjer je bilo treba pokazati le zunanjo plesno bravuro. G. Boris Pilato je pa nasprotno plesni entuziast. Plesalec je, ki razpolaga s telesom, ki ga more (ob tehnični in idejni dozordtvi) uporabiti kot dragocen kapital, pa tega kapitala še ne zna disciplinirano izkoriščati in ga zato neekonomično razsiplje. Svojih domislekov še ne zna spraviti v adekvatno formo, primanjkuje pa mu pri tem tudi tehnične rutine in discipline. Entuziazem ga zažene če-sto predaleč in s tem v diletantizem. Morda se sam vsega tega ne zaveda, ko se bo pa zavedel, bo nedvomno stopil na pot, ki vodi ob njegovem navdušenju in talentu do težko izgrešljivega uspeha. Pri tem obstoja le ena sama nevarnost, ki naj se ji izogne čimprej: prevelika zaverovanost v zadostovanje samega telesa, navdušenja in talenta! Več avtokri-tike ir. mnogo disciplinirane šole, šole in zopet šole! Do tedaj pa naj turneje onn-sti. Ako bo to upošteval, mi bo za te nasvete nekoč gotovo iz srca hvaležen, četudi bo morda sedaj zaradi njih užaljen. j Na klavirju je spremljal trojico g. prof. Fris-ch z dovršenostjo umetnika-soustvarjalca in tako precej ctopomogel do uspeha, odnosno tuširal zelo spretno celo manjše slabosti. —r. A. C. Nor češki pisatelj in kritik, ki predava pri nas v torek, se piše sicer Josef Kavan in je po rodu iz Šlezije, torej rojak Petra Bezruča, ki ga tudi pri nas poznamo po njegovih silnih Šlezkih pesmih. A. C. Nor pa je pripovednik, in to eden najproduktivnejših in največ obetajočih iz generacije po vojni. Njegovih spisov, je že skoro trideset, med njimi sedem obsežnih romanov, ki obravnavajo po večini sodobno življenje. Posebnost njegovega gledanja na svet pa je ta, da prav za prav noče videti problematike današnjih dni; or. vzame življenje tako, kakršno je ir. ga nam podaja v vsej svoji vernosti in točnosti. Njegova prva in najbolj sloveča knjiga je 1925. izdani »Biirkental« (kraj), kjer opisuje kmeta Zajaša, navezanega na svoje uboštvo v njegovi zagrizeni ljubezni do zemlje, pri čemer mu čas velikih počitnic in dijaki ter inženirji pri komasaciji služijo le za okvir, ki ga dobro pozna in se v njem zr.ajde. Celo Šalda mu je priznal talent in uspeh v donečih besedah in roman je v kratkem času doživel pet izdaj. Roman iz kmetskega življenja je tudi »Strup v krvi«, velemestno nas povede v »Dogodivščini Jana Osmer-ke, vlomilca«. V nemščino je preveden roman »Razvrat rodbine Kyrov« itd. Naši akademiki, ki so študirala v Pragi, se bodo morda najbolj zanimali za »Eno pokoienje«, roman iz dijaškega življenja v dijaški četrti domov na Letni, ker je bil tam zraven do nedavnega, do zgraditve novega Aleksandrovega kolegija, tudi Jugoslovanski dijaški kolegij (sedaj Podkarpatoruski) in poznajo to življenje »na Kolonce«. Ni sicer nič posebnega, Čehi so že odmaknjeni raznim preveč romantičnim podvigom, pa tudi le bolj 'reveži stanujejo v tej leseni dijaški koloniji, kakor se izražajo celo njihovi kolegi, vendar je za nas to življenje akademika v velikem mestu z vsemi borbami in pričakovanji in katastrofami zlasti prvih povojnih let zanimivo. Ob ljubezenski par je prislonjenega še marsikaj, tudi požar, ki se ga nekateri naši še dobro spominjajo. Zanimiva je za nas tudi njegova potopisna knjižica »Jugoslavija v letnem soncu«, ki je izšla 1928.. pri Aventinu v Pragi. Potuje po najobičajnejši turistični liniji Maribor, Zagreb. Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Kotor, Split, Sušak, Trst, Ljubljana in v lagodnem slogu na lep in zanimiv način prikazuje zlasti r.ašega človeka. Poleg svoje obširne literarne delavnosti pa je tudi kritik in prav rad zahaja v in tam na svf>iski način tolmači književno prizadevanje moderne češke literature do najnovejših dni. Bolgarski teden v Mariboru O prvih prireditvah prvega mariborskega bolgarskega tedna smo že poročali. V nadalnjem programu tega tedna je bilo v sredo zvečer v dvorani Ljudske univerze drugo predavanje prof. J. Šedi-vyja o bolgarski literaturi, in sicer je topot obravnaval probleme najnovejše bolgarske literature od Konstantina Veličko-va pa do Vladimirja Polano. Njegova zanosna, izčrpna ter s številnimi lepimi skioptičnimi slikami pojasnjevana izvajanja so številni poslušalci, ki so preda-valno dvorano dodobra zasedli, sprejeli z živahnim aplavzom in pritrjevanjem. Večer je otvoril s primernimi pozdravnimi besedami tajnik Ljudske univerze prof. V o š t e r. V četrtek zvečer pa je priredila tukajšnja jugoslovansko-bolgarska liga v lovski dvorani pri »Orlu« prijateljskj ligin venizma*z Nikolajem Marinovom in Nikol. Petro-vom na čelu, nadalje ekspresionizma z Vladimirjem Dimitrovom Maistrom ter Sirakom Skitnikom, kubizma s Paparzo-vom. kotorizma s Sirakom Skitnikom, Obreškovom, Uzunovom itd. pa tja do najnovejših slikarskih struj, med katerimi zavzemajo vodilno mesto s svojim socialnim realizmom rovi Hudožnici iz Sofije, ki razstavljajo ravnokar v Mariboru in si imajo v Aleksandru Žendovit svojega najizrazitejšega predstavnika. Predavateljeva izvajanja, ki so jih pona-zorjevale skioptične slike, so navzočni sprejeli z živahnim' pritrjevanjem. Jutri v nedeljo je zaključek bolgarske slikarske razstave, v torek v gledališču pa premiera »Zlatega rudnika«. Josip Gradiš-Daneš 35 let na odru. Te dni je proslavil v Ljubljani 351etnico svojega igralskega udejstvovanja eden naših prvih gledaliških igralcev, izvrstni in splošno priljubljeni komik g. Josip Gradiš Daneš. Jubilant je znan v Mariboru prav tako kakor v Ljubljani, kjer sedaj deluje, saj je bil več let član tukajšnjega gledališča. Najbolj je pa ostal vsem v spominu kot Švejk. Številnim gratulantom se pridružujemo tudi mi, želeč mu še veliko uspehov! flueuutske neuke Smrtna kosa. V Krčevini na svojem posestvu je v četrtek zadet od kapi umrl znani graški odvetnik g. dr. PaltaufvTl. letu starosti. Njegove telesne ostanke prepeljejo danes v Gradec, kjer se nahaja rodbinska grobnica. Pokojnik je bil tukaj poznan kot prijazna, našim društvom naklonjena osebnost. Čast njegovemu spominu, preostalim pa naše sožalje! Krčevina — zahvala. Za ubogo šolsko dcco sta naknadno po 100 Din darovala še: g. dr. Franjo Lipo ld, odvetnik v Mariboru in g. Jos. Benko, narodni poslanec v Murski Soboti. Šolsko upravi-teljstvo izreka obema dobrotnikoma i-skreno zahvalo. JHuiske ueuite Ptujsko okrajno sodišče v letu 1935. Območje ptujskega okrajnega sodišča je menda največje v dravski banovini in ni čuda, da se posli vsako leto množe. Kakor nam kaže naslednja statistika, so njega posli tudi v preteklem letu znatno narastli. Uradništvo le z velikim naporom obvlada svoje delo. Razen tega pa že precej časa manjka en sodnik in morajo posle tega ostali sodniki opravljati. V letu 1935 je bilo opominjevalnih stvari -1523, malotne stvari 1386, druge pravde 2131, prisilne izvršbe 3228, od teh je bilo prodanih 24 posestev, deložacij 20, zapuščinske razprave 1059, varstvene in skrbstvene stvari 4568, stečajne stvari •?, preklicno postopanje 12, pravna pomoč 252, odpovedi stanovanj 52, obče stvari 577, overitve podpisov 706. zemljeknjiž-ne zadeve 3567, izpiske iz zemljiške knjige 1009. upravne zadeve 508, civilno sodne komisije 144, postavke denarnega poslovanja 3226, plačilnih nalogov izdanih 3606. Kazensko, mladinsko sodstvo 126, kazenske zadeve 1445, od teh izrečenih sodb 759, prizivov 88, pravna pomoč 499 zločinskih preiskav 402, komisije 18, sodstvo radi prekrškov 31. Zapornikov je bilo skupaj 875, kar zr.aša 5202 zaporna dneva. Brez zapornikov je bilo okrajno sodišče v preteklem letu le pol ure in sicer ob priliki amnestije dne 1, deoetnbra 1936. Operno-baletni večer Nastop treh članov beograjske opere v mariborskem gledališču Stran 4. Mariborski »Večernffi« Jutra —«>■ iwi m« ■m—i V MariSor u, Sne 18. I. 1936. fkiktiŠ0tslt£ Ut jgfeBlfŽfe mouUb mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmgammmmmmmmmKmmmmmmmmmmmmmmmmmmaammm Sredi glasbene sezone K četrtkovemu uspelemu klavirskemu koncertu dr. R. Klasinca v Grajskem kinu — Dvorana Grajskega kina se je za koncertne prireditve sijajno obnesla V četrtek zvečer je bil prvi koncert v novi, krasni dvorani tukajšnjega Grajskega kina. Doslej smo v Mariboru za intimnejše, komorne glasbene prireditve pogrešali primerne dvorane, saj sta obe v poštev prihajajoči dvorani (Union, Kazina), če izvzamemo Narodno gledališče, sila težko zakurljivi in je bilo nemalo tožb radi prepiha. Zamisel tukajšnjega koncertnega biroja Glasbene matice, da bj se koncerti lahko prirejali v lepi, reprezentančni dvorani Grajskega kina, se more po četrtkovem večeru smatrati kot sila posrečena. Prijetnost okolja, okusna prirejenost odra in razsvetljavne možnosti, akustičnost itd. so momenti, ki dajajo omenjeni dvorani veliko prednost, tako da je računati, da bo pretežna večina bodočih koncertov lahko v tej dvorani. Četrtkov klavirski koncert našega vir* tuoza dr. Romana Klasinca, profesorja na tukajšnji matični glasbeni šoli, je zbral v dvorani vso našo mariborsko glasbo ljubeče občinstvo, predvsem pa mladino, ki je dodobra zasedlo dvorano. Klavirski virtuoz dr. Roman Klasinc je na četrtkovem klavirskem koncertu, o katerem bomo še podrobno poročali, izvajal na pamet izbrane skladbe Schumanna, Chopina, Regerja in Debussyja ter je s svojim mojstrskim in virtuoznim podajanjem zbudil veliko navdušenje občinstva, ki ni ob zaključku kar nič hotelo prenehati s frenetičr.im priznanim aplavzom, tako da je moral dr. Klasinc eno točko še dodati. Bil je lep muzikalni večer in je upati, da bo pridobitev nove dvorane za koncertne prireditve, kar priča o globokem umevanju lastnika kina g. Julija Guština na kulturne potrebe, poživila zanimanje za koncertne prireditve, ki je doslej nedvomno precej trpelo ravno radi neprimernih prostorov. 12.852 bolnikov! V mariborski splošni bolnišnici je glede prostorov velika stiska. Niso veliko izdale izpopolnitve in prezidave v povojnih letih. To prostorno razmerje se najbolje razvidi ob ugotovitvi, da je bilo l. 1918 oskrbovanih 3.110 bolnikov s 380 posteljami in da se je to število do vključno leta 1935 vzpelo na štirikratno število, in sicer na 12.852 bolnikov. Povprečno je stalež bolnikov naraščal na leto 2a 12%. Koncem leta 1935 je bilo v oskrbi 466 bolnikov, 11.358 jih je bilo odpuščenih, in sicer ozdravljenih 7.298, zboljšanih 3.215, neozdravljenih 449. Umrlo pa je 396 bolnikov. V porodnišnici je bilo rojenih 785 otrok, med tem enkrat trojčki in 10 krat dvojčki. Mrtvorojenih in neposredno po porodu umrlih je bilo 57 o-trok. Umrljivost je znašala 3.09% od o-skrbovanih bolnikov. Razen tega se je v Dmbulanci izven staleža v bolnici zdravilo ‘195 venerološko dermatoloških slučajev, 443 kirurških slučajev, 102 očesnih, nosnih, in vratnih bolezni ter 468 slučajev notranjih bolezni. Celokupni denarni promet bolnišnice je znašal Din 20,102.237. V bolniški kuhinli se je uporabilo za prehrano bolnikov 22.061 kg govedine, 17.766 kg teletine, 1763 kg svi-njetine sveže, 480 kom. perutnine, 3.878 kg pšenične moke Og, 6.843 kg pšenične moke št. 2, 2.442 kg pšenične moke št. 5, 580 kg ajdove moke, 4.756 kg pšeničnega zdroba, 1.636 kg koruznega zdroba, 5.141 kg testenin, 962 kg bobove kave, 776 kg figove kave, 7.245 kg riža, 10.722 kg slad korja, 133.252 1 mleka, 54.818 kg belega kruha in 379.691 kom. žemelj, 82.292 kom svežih iaic, 6.832 kg masti, 87.179 kg krompirja, 1.586 kg šunke, povojenega mesa in klobasnih izdelkov. Izhoda iz-prostorne stiske ni drugi, kakor izvedba načrta, da se spomladi prične gradnja novega velikega bolniškega paviljona z 240 do 260 posteljami, kjer se bodo namestili oddelek za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, nadalje oddelek za kožne in spolne bolezni z vene-rološkim laboratorijem ter nujno potrebni oddelek za živčne bolezni. Gradbeni stro ški se predvidevajo na okoli 6 milijonov dinarjev. Mariborski želodec ... V preteklem letu je konzumiral Marl-oor precej veliko. Točnih številk seveda ni mogoče povsem ugotoviti, vendar pa jc po podatkih tukajšnjega tržnega nadzorstva mogoče razbrati sledeče številke o mariborskem želodcu. Mariborčani so v preteklem letu konzmnirali: 3080 vozov raznega sadja, 6615 vreč ali približno 400.000 kg raznega žita, 1050 vozov krompirja, 100 vozov in 2400 vreč čebule, 360 vozov zeljnatih glav. Precejšen je bil tudi konzum mesa. Zaklanih svinj je prispelo na trg 4158, rib 11.110 kg, 81.800 kljunov razne perutnine, 2626 domačih zadkov,. 2200 diviih zaioev,. 2437 fazanov, 8. februarja v Kazini 3755 jerebic. Seveda se v tej statistiki ne upošteva konzum tistega blaga, ki ne pride na trg, saj imajo številni Mariborčani svoja posestva, vrtove in sadovnjake itd., spričo česar se omenjene številke še izdatno povečujejo. Tudi alkoholnih pijač so Mariborčani precej povžili, in sicer skupno 1,804.381 litrov. Od tega odpade na vino 1,356.202 litrov, na pivo 404.287 litrov, na žganje 43.891 litrov. Na vsakega Mariborčana je prišlo torej v preteklem letu 52 litrov raznih alkoholnih pijač. Zdravnik Med. univ. Dr. Hugon Velker otvarja zdravniško prakso v Koroški ccsti 10 (pri Glavnem trgu) ordinira od 10.—12. in od 13.—14‘/; ure. Telefon /575 Na koncertu Ruske Matice 8. februarja v Kazini sodelujejo sledeči glasbeni prvaki: članica ljubljanske opere g. O. Oljdekop, član zagrebške opere g. A. Manoševski. prof. Glasbene Matice Mariborske g. dr. B. Klasinc in drugi odlični umetniki, kakor tudi pevsko društvo »Jadran«. Po koncertu prosta zabava. Iz banovinske službe. Inž. Erik Eiselt, doslej sreski kmetijski referent v Murski Soboti, je premeščen k tukajšnji vinarski in sadjarski šoli. Za banovinskega pod-gotzdarja v Prevaljah je imenovan absolvent nižje državne gozdarske šole v Mariboru Avgust Roman. Poštna služba. K tukajšnji pošti I. ie premeščena Marija Mrakova, doslej kon-trolorica 7. položajne skupine v Brežicah. Bog daj srečo! V Mariboru so se te dni poročili: Ivan Kapun, tkalec, Radvanjska cesta 28, in Ana Žejn, tkalka. — Andrej Kodela, tkalec, Betnavska cesta 82, in Leopolda Brecelj, tkalka. — Vincenc Vidovič, barvar, Mlinska ul. 11, in Pavlina Pšeničnik, tkalka, Beograjska ul. 28. — Viktor Flis, mesarski pomočnik, Pobrežje, in Hilda Klethofer, tkalka, Pobrežje. — Drago Onišl, tkalec, Pobrežka cesta 6, in Ana Zakrajšek, tkalka na Teznem, Jožef Skuhala, posestniški sin od Sv. Križa pri Ljutomeru, in Alojzija Fi-lipač, posestniška hči, Frančiškanska ul. 16. — Ivan Ornig, čevljarski pomočnik iz Stogovcev, in Marija Živko, šivilja, Orožnova uMca 6. Dragotin Gregorič. V četrtek 16. t. m. so na Mirogoju v Zagreb« položili k večnemu počitku g. Dragotina Gregoriča, višjega uradnika zavarovalnico Interna- tionale, ki je oddelek Jadranskega zavarovalnega društva. V 54. letu starosti ga je zavratna bolezen po kratkem bolehanju vrgla v grob. Gregoričevo ime se ne blesti med imeni veljakov našega javnega dela. Tih in skromen je bil njegov značaj, za lavorikami ni hlepel. Bil pa je dobričina, ki je utrnil marsikako solzo, porojena iz težav in bede. Kot sin soln-onili Slovenskih goric si je ves čas svojega življenja ohranil neomajno vero v življenje, bil je optimist vse svoje dni. Končavši gimnazijske študije z maturo na ptujski — takrat v 90 letih prejšnjega stoletja seveda še nemški — gimnaziji se je najprej posvetil pravnim študijam Pa po smrti očeta in matere je ostal na svetu sirota, brez vseh sredstev. Zatekel se je v bogoslovje. A dasi je bil po svoji naravi veren, vendar ta študij ni bil njegovi naravi primeren, čez kratek čas bohemskega beganja po svetu se je posvetil službi v zavarovalni stroki pri Jadranski, pred vojno na Dunaju, po vojni pa je bil kot eden redkih jugoslovanskih uradnikov te družbe takoj premeščen v Zagreb. Uživel sc je sicer v tamošnje življenje, vendar pa jc ostal vedno zave-den in odločen Slovenec in zvest Jugoslovan. Bil je član slovenske »Čitalnice« ter naročnik »Večerr.ika« in »Jutra«. — Bodi mu ohranjen med znanci jn prijatelji blag spomin! Ni identičen. Na opozorilo pojasnjujemo, da paznik v jetnišnici okrožnega sodišča Franc Črepinko ni identičen z znanim drznim vlomilcem Francem čre-pinkom (Košajncem št. 3). Severnega potapljača, ki ga sedaj občudujejo Mariborčani pri nagačevalcu Walnerju, je ustrelil v Žilovcu v Prekmurju šolski upravitelj Makari. Za mariborski spomenik kralju Aleksandra I. so prispevali: Pogrebno društvo, Radvanje Din 550, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Sv. Lenart 145, Prostovoljna gasilska četa, Dobrna 120. Prost, gasilska četa, Sv. Ana v SlovL gor. 110, Streljačka družina, Loka pri Zusmu 100, Jadranska straža. Rogaška Slatina 100, Proštov, gasilska četa, Zgor. Bistrica 100, Cecilijska družba za stolno župnijo, Maribor 100, Stolna Vincencijeva konr. Sv. Janeza K., Maribor 100, Društvo prijateljev angleškega jezika, Maribor 100, Gasilska četa, Dogoše 78, Pevsko društvo »Lira«, Radvanje 62, Čebelarsko društvo Rog. Slatina 60, Olepševalno društvo, Stu denci 50 Din. Za Pomožno akcijo so prispevali: Dr. Kraus Herman Din 200, Ašič Ivan 250, Cverlin Franc 200, Vertnik Amalija 150 dr. Zorjan Ivan 150, dr. Marin Vilko 150, Mr. Ph. Albaneže Peter 150, Upravitelj-stvo »Vetrinjski dvor« 150, Opat Jurak Peter, Celje 154, Ogrizek Franc 150, dr. Toplak Fran 120, Reicher Ivan 120, Gvajc Ida 100, Fibbia Terezija 100, Flieger Ant. 100, Pelikan Ivan 100, dr. Pavlič Franjo 100, Remm Pavla 100, dr. Fornazarič Slavko 100, Gasparin Filip 100, Mr. Mi-nafik Fran 100, Pisanec Ana 100, dr. Černič Mirko 100, Platzer Friderika 100, dr. Sedaj Herman 100, Lukeš Helena 100, Lukeš Helena 100, dr. Sekula Jože 100, dr. Škapin Karl 100, VVerner Viljem 100, Schutta-Kušer Marjeta 100, dr. Lutman Stanko J00, Faschmann Amalija 100, Mr. Pii. Vidmar Ivan 100, Kreditna zadruga uslužb. drž. želez. 100, Funkel Julij 100, Verstovšek Pavla 100 Din. Lepa gesta. G. Emil Vodopivec je iz nekega naklonila daroval 300 dinarjev podpornemu skladu lovskih čuvajev Lovskega društva v Mariboru. Društvo izreka plemenitemu darovalcu najprisrč-nejšo zahvalo in prosi člane naj pri sličnih povodih sledijo njegovemu zgledu. Odlikovancem z redom sv. Save. Prejeli smo: Dne 27. jan. (po pravoslavnem 14. jan.) bomo slavili god sv. Save, največjega jugoslovanskega apostola, kateremu dolgujemo kakor narodnemu pro-svetitelju vsi zavedni in prosvetljeni ne samo pravoslavni, temveč tudi staro- in rimokatoliški Jugoslovani mnogo zahvale, saj so bile te cerkve v onem času še edine. Sv. Sava, sv. Ciril in sv. Metod tvorijo mogočne stebre verskega edin-stva, narodne zavesti in državne misli jugoslovanstva od Donave do Jadrana, od Soče do Črnega in Egejskega morja. Sv. Savi na Čast in v podvig jugoslovanstva dobivajo naši zaslužni državljani od kralja red sv. Save. V Mariboru je mnogo odlikovancev, vendar sc le redko Kapetan nogomnet-nega moštva: Napadalec Nogič izključeni ste radi motenja tekme s kašljem, ker odkar obstoja bonbon se da kašei? preprečiti. PROIZVOD „UNION“, ZAGREB. GKŽjŠiCI §€IGOT Telefon 22-19 Od danes naprej sijajna veseloigra „K^Tjr godbeno vodstvo Paula Abrahama. V glavni vlogi Szoke Szakall, Otto NValburg. — Pripravlja se veliki sovjetski film »Žena za lflOO rubljev«. Matineja. V soboto ob 14. in nedeljo ob 11. urj sijajni kovbojski film najnovejše senzacije »Dva nasprotnika«. Kino Union. Prekrasni film »Viktorija« po romanu Knut Hamsun-a in Luizo Ullrich. me REPERTOAR. Sobota, 18. januarja ob 20. uri: »Malome-ščani«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 19. januarja ob 15. uri: »Poljska kri«. Globoko znižane cene. Zadnja popoldanska predstava. _ Ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Ponedeljek, 20. januarja. Zaprto. Torek, 21. januarja ob 20. uri:»Zlati rudnik«. Premiera. Red B. V nedeljo dve opereti. Ob 15. uri bo poslednja popoldanska uprizoritev Ned-balove operete »Poljska kri«. Delo si je s svojo krasno muziko pridobilo v Mariboru splošno priljubljenost. Veljajo globoko znižane cene. - Zvečer ponove Fal-lovega »Veselega kmetiča«, izredno privlačno opereto, ki je dosegla rekordno število predstav. Znižane cene. Pred premiero »Zlatega rudnika« govori prof. J. Šedivy o bolgarski dramatiki. Premiera tega prvega bolgarskega dela na mariborskem odru bo v torek, -21. tm. za red B. Autor je Štefan K o s t o v, med sodobnimi bolgarskimi dramatiki naj bolj in tudi v tujini priznano ime. Režija: J. Kovič, zasedba: Zakrajškova, Kraljeva, Starčeva, Savinova, Rasbergerjeva. Gorinškova, P. Kovič, Nakrst, Furijan, Grom, Košič, Blaž. Gorinšek. opaža, da bi se ž njim vsaj dne 27. jan. javno pokazali. Da se vzvišeni spomin našega prosvetitelja javno počasti, bi bilo zelo umestno, da bi vsa naša društva svoje odlikovane člane pozvala po časopisih, naj nosijo dne 27. jan. red sv. Save ne samo pri cerkveni in večerni svečanosti, nego tudi javno na ulici, da se s tem izkaže slava sv. Savi, prvemu srbskemu nadepiskop.u, ustanovitelju mnogih srbskih episkopij (bilo jih je deset), odličnemu pisatelju staroslovenskih bogoslovnih knjig, dobremu šolniku, uglednemu diplomatu, ki je srbsko cerkev osvobodil grškega: upliva, pospeševateljv. narodnega, državnega in verskega edin-stva, kateri pojem se je ohranil med srbskim narodom tudi pod krutimi Turki in je ohranil srbsko državo do današnjega časa v naše osvobojenje izpod tujih jarmov in za zedinjenje jugoslovanstva v lepo Jugoslavijo. S tem proslavimo obenem svetli spomin na Zedinitelja, bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. in na Osvoboditelja kralja Petra T. Velikega. O čem bodo razpravljali mestni očetje. V‘petek dne 24. tm. ob 18. bo v mestni posvetovalnici redna seja mestnega sveta. Poleg poročila predsedstva in odsekov je na dnevnem redu tudi izvolitev dveh članov in namestnikov mestnega disciplinskega sodišča prve stopnje ter. izvolitev občinskega odbora za prehrano prebivalstva Maribora po določilih zakona o deželni obrambi. Med drugim bodo razpravljali mestni očetje o porušenju hišice v Cvetlični ulici 3, najemnini za stanovanje v Delavskem azilu, Kutsche-rovi ustanovi, odaji mizarskih, keramičnih in kamnoseških del, vodovodne inštalacije in centralne kurjave pri novi šoli v magdalenskcni predmestju, pose- V Mariboru, dne 18. I. 1936. Mariborski »Večerntk« Jutra Stran 5. kanju kostanjevih dreves v Prešernovi ri., raznih prošnjah za podporo, ureditvi Plinske tarife, ureditvi prejemkov mestnih uslužbencev ter o novi ocenitvi stanovanj v mestnih hišah. Praznik naših gasilcev. Jutršnji rojstni dan kraljeviča Tomislava, pokrovitelja Jugoslovanskega gasilstva, bodo naši gasilci praznovali zelo slovesno. Ob 10.15 bo slavnostna maša v Alojzijevi cerkvi, Po maši slavnostno zborovanje v dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti. — Slavnost bosta priredili mariborska četa in četa delavnic državnih železnic. Udeležili pa se bodo slovesnosti tudi predstavniki državnih, vojaških in samoupravnih oblastev. Svetosavska proslava v Mariboru se ho vršila dr.e 27. januarja t. 1. v vseh prostorih dvorane »Union« s sledečim dnevnim redom: Ob 9. uri dopoldne sv. liturgija. Ob 10.30 šolska proslava pri ka teri sodelujejo pevski zbori učiteljišča, trgovske akademije in dijaške čete podoficirske šole. Ob 20. uri veliki koncert s plesom. Sodelujejo: pevski zbor' Glasbene Matice v Mariboru. Trio Brandl in septet Živko. Dopoldne ni vstopnine. Za večerni koncert in ples je predprodaja vstopnic v trgovini Zl. Brišnik. Dame se naprošajo, da pridejo na večerno prireditev v narodnih nošah. Združenje trgovcev za mesto Maribor »e je odločilo tudi letos prirediti tradicionalni »Trgovski ples«, in sicer v vseh Prostorih »Uniona«. Namen prireditve je predvsem ta, da se s čistim dobičkom Pomaga našim najrevnejšim. Poudariti Pa moramo, da bo ta plesna prireditev med najsijajnejšimi in tiajzabavnejšimi v letošnji plesni sezoni. Gotovo pa je, da se bodo na trgovskem plesu znašli vsi, ki ljubijo ples in neprisiljeno zabavo. Ne Pozabite: v soboto 8. februarja 1936 bo trgovski ples v »Unionu«! Planinski ples, ki ga priredi mariborska podružnica SPD v vseh prostorih Uniona 1. februarja, bo edinstvena senzacija v letošnjem družabnem življenju. Naši planinci so s polno paro na delu in že danes zagotavljajo vso javnost, da se ne bo tako imenitno zabavala nikjer drugje, kakor na tradicionalnem planinskem plesu, kjer bodo prišli na svoj račun mladi in stari. Velika reduta 1. S. S. K Maribora se vrši na pustni torej 25. februarja — pod devizo »Olimpijada smeha«. VIL redni občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže v Mariboru, ki bo v ponedeljek 20. jan. 1936 ob 20.30 v lovski sobi hotela »Orel«, bodo posetili številni predstavniki naše javnosti. Organizacija, ki skrbi za našo pravilno pomorsko politiko tudi v sedanjem času napetosti v Sredozemlju in ki po svojem delovanju stremi za tem, da so primerno zaščiteni naši interesi, je Jadranska straža. Predvsem pa potrebuje vsestranske Podpore javnega mnenja. Pridodajte torej tudi Vi njeni avtoriteti s tem, da se njenega občnega zbora sigurno udeležite. * Novic« iz Ljudske univerze. S posebnim povdarkom opozarjamo na predavanje o Frobenius-ovih ekspedicijah v Afriko, ki ga bo imel v nemščini na podlagi mnogih koloriranih slik, učenec Frobe-nius-a g. dr. H. Rhotert, docent univerze v Frankfurtu. Predavanje bo v pondeljek dne 20. januarja ob 20. uri. — Predna-znanilo: V petek, dne 24. januarja bo predaval o slovenski narodni galeriji banovinski kustos g. dr. Fran Stele iz Ljubljane. O moderni češki literaturi predava v torek zvečer ob osmih pri Orlu češki pisatelj A. C. N o r. Vstop prost. Koncert godalnega kvarteta iz Salzburga. Znameniti Mozartov kvartet iz Salzburga, ki je s svojimi nastopi v Avstriji in Nemčiji žel največje uspehe, bo koncertiral 10. februarja tudi v Mariboru. Rdeči križ na Pobrežju bo vprizoril v nedeljo 19. I. 1936 s osodelovanjem pevskega društva »Luna« ljudsko opereto »Kovačev študent«. Začetek ob 16. (4.) uri. Dobiček je namenjen siromašni po-brežki deci. Obiščite nas. Starokatoliška cerkev. V nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. uri bo slovesna služba božja z asistenco. Pridigoval bo br. župnik Lavrinc, maševal pa br. Jošt, iz Zagreba. Trodnevni kletarski tečaj se vrši dne 27., 28. in 29. januarja (ponedeljek, torek in sreda) t. I. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—12. in od 14.—18. ure. Šahovska simultanka. Iva Lešnika bo drevi ob 20. v Gambrinovi dvorani. Pričetek točno ob 20. Do takrat se še sprejemajo nove prijave. Šahisti, šahovnice s seboj! Vstop prost. Kino restavracija - kino bar., Od danes naprej nastopa Jony Flemining s svojim izvanrednim programom. V nedeljo po-' poldanski koncert z izvrstnim sporedom. Gostilna Krempl, Radvanje, fureš. je-terne in krvave klobase, pečenice itd. Prvovrstna vina. V nedeljo popoldne prvovrstni spored v Veliki kavami! Delavsko, dijaško A. B. in C. kosilo servira Javna kuhinja, da vsem slojem omogoči biti gost svoje odlične hrane, ki se odnaša tudi na dom. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Albaneževa in Maverjeva lekarna, jutri v nedeljo Vidmarjeva in Sa-vostova, v ponedeljek pa Maverjeva in Albaneževa lekarna Z nevarnimi poškodbami so prepeljali v bolnišnico Mihaela Zadravca iz Bra-tonc, ki ga je neki fant s sekiro poškodoval po glavi. Kolo je izginilo strojnemu ključavničarju Josipu Kodrmasu iz neke veže v Tattenbachovi ulici. Kolo je vredno 700 dinarjev in ima evidenčno številko 74.209. Dežek, snegec ... V tem znamenju, vsakega nekaj, je današnje mariborsko vreme. Mariborski dilcarji zbujajo upe. Smu-u-uk! Mariborski svinjski sejem. Na včerajšnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 87 rilcev, prodanih pa je bilo 44. Cene so bile: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 70 do 85, 7 do 9 tednov stari 100 do 130, 3 do 4 mesece 150 do 200, 5 do 7 mesecev 230 do 300, 8 do 10 mesecev 350 do 480, 1 leto 5750 do 950 dinarjev. En kilogram žive teže 5.50 do 6.50, 1 kg mrtve teže 7 do 9.50. Vremenske zadeve. Dunajska napoved: v nižjih legah najprej dež. pozneje sneg. V mrzlih krajih morda lahka poledica. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 26. januarja 1936 ob 9. uri dopoldne v dvorano hotela »Orel« v Mariboru svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in računskih revizorjev; 2. proračun za leto 1936 ter določitev članarine za to leto; 3. volitev odbornikov in treh računskih revizorjev; 4. slučajnosti. Vstop je dovoljen vsem hišnim posestnikom, članom in nečlanom društva. Samostojni konkretni predlogi izven dnevnega reda se naj prijavijo v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 8, vsaj 4 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red. Sokolsko društvo Maribor I., opozarja vse svoje članstvo, da bo VII. redni letni občni zbor v telovadnici ing. podof. šole, dne 18. januarja ob 20. uri. Zdravo! — Tajnik. Sokol Maribor II. Pobrežje priredi družabni večer v nedeljo dne 19. jan. ob 17. (5.) uri v dvorani g. Papeža, Nasipna ul. 12. Vabljeni so vsi člani (ce) in cenjeno občinstvo. Pridite! Ženski krožek društva »Nanos« vabi vse primorske rojakinje na sestanek, ki bo v torek 21. januarja v društvenih prostorih v gradu v svrho konstituiranja odbora. ?e žitrtjmja m sttefa TORGSIN IN TUJI DOPISNIKI V MOSKVI. Znana je ustanova Torgsina v sovjetski Rusiji, k{ je omogočala inozemcem, da so si s tujo valuto lahko nakupovali živež in druge življenjske potrebščine. Torgsi se je sedaj odpravil. Radi tega so se znašli inozemski dopisniki v Moskvi v prav neprijetnem položaju. Kako naj bi s svojimi dohodki živeli v Moskvi? Radi tega-so zaprosili sovjetsko vlado, da jim da primerne ugodnosti, da bi mogli ob svojih dohodkih primerno živeti. Za slučaj, ako bi sovjetska vlada ne sprejela njihovega predloga in- prošnje, so dopisniki inozemskih časopisov odločeni, da odpotujejo iz Moskve in da se nastanejo v Rigi, od koder bi potem pošiljali poročila svojim listom. NAPAD Z VITRIOLOM NA DUJHOVNI KA PRI OLTARJU. V Bukarešti se je pred nedavnim zgodil nenavaden incident. Baš v trenutku, ko je v neki tamošnji moblnici končal prota Dumitrescu liturgijo in bil na tem, da začne pridigati, je mlada, lepa ženska zagnala r.a proto steklenico vitriola, ki mu je čisto razžgal obraz. Duhovnik je bolestno vzklika! na pomoč, mJada dama je zbežala, v molilnici navzočni verniki so se v strahu in paniki razbežali. Takoj so bili na licu mesta stražniki, ki so se pognali na lov za neznano atentatorko, ki so jo končno prijeli in aretirali. Težko poškodovanega in ranjenega proto so prepeljali v bolnišnico, mlada atentatorka pa je na policiji izjavila, da je izvršila napad z vitriolom radi tega, ker ji je prota obljubljal, da ;'o bo poročil, pa si je potem našel drugo, s katero bi se imel na dan po izvršenem svojevrstnem atentatu v cerkvi poročiti. VODO IZ ZRAKA. Pred nedavnim je prispel v Avstralijo nemški znanstvenik dr. WoIf Klaphake, ki bo v centralni Avstraliji, kjer vlada nemalokrat sikozi nekaj let popolna suša, poskuse, katerih smisel bo, kako dobiti iz zraka vodo, in sicer vsaj toliko, kolikor bo potrebno, da se napojijo za časa suše velike črede ovac. V slučaju, da se njegovi poskusi posrečijo, bo to pomembne važnosti za gojitev ovac v Avstraliji. Mali o Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t. POZOR! Tapetniška dela brez konkurence in solidno pri Ferdu Kuharju, Vetrinjska ul 26 5571________________________ ŠIVANJE ODEJ iz vate. volne in puha Izgotovljene odeje v veliki izbiri najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8. 75 OTVORIL SEM v Vetrinjski ulici 22. nasproti trgovine V. \Veixl, pomožno delavnico, ter se za vsakovrstne plinske in vodovodne inštalacije in kleparska dela cenjenemu občinstvu priporočam. Franjo Karba. Trubar jeva 4, Vetriniska 22. Telefon 24-24. 251 JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane, pleskand ter kuhinjske, najmodernejša opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. PROSIMO DOTICNO OSEBO. ki je včeraj kupila v starinar-pri Antonije Donko v Vetrinjski ulici sukneno moško črno obleko z monogram F. S. in črn klobuk, da se oglasi čim prej od 15. ure dalje v Trubarjevi ulici 7, Poklič, radi tega, ker je obleka bila okradena. 278 MOŠKI TOPLANCI s petami Din 28.—, ženski Din 17.—, najcenejše poprav* lja tudi snežne čevlje Lovec, Glavni trg 4. dvorišče. 262 GOSTILNA BERANICT Vodnikov trg (fureš). Danes in jutri pečene, jeterne in krvave klobase. _________292 7«5Fo:atelJe“horvath, Sv. Trojica v Slov. gor. št. 36 s 1. februarjem. Kacijanerje* svoj foto-atelje v svojo lastno iiišo nasproti cerkve. Se vlittd no priporočam. Velespoštova njem Horvath, fotogr. 116 Spomnite se CMD! ici Evgenij sabanov: ROMAN In za tako uizkotno, ničvredno žensko izgubljate dragoceni čas?« je vzkliknila Apolonija z nenarejeno, resnično užaljenostjo, ki je inženjerja osupnila in zmedla. »Oprostite,« je dejal, »tako nisem mislil.« »A ste dejali. Ženska, ki bi bila taka, kakor ste jo sedaj opisali, ne bi bila vredna ene same tople moške misli, kaj še 'irepenenja ali celo ljubezni.« »Torej sem se zmotil?« »Še vedno dvomite?« »Ne.« »Torej?« »Ne vem ...« »česa ne veste?« »Kaj je resnica.« »Naj vas zares primem za roko in vodim, kakor majhnega otroka? Vi tierod-'iež nerodni...« »Gospodična...« »Apolotrja.« »Zares?« Približala se mu je, mu položila roke na ramo ter se mu zastrmela v oči s takim pogledom, da ga je ves prevzel in sam ni vedel, kdaj jo je prižel k sebi in poljubil. . »Ti nimaš ženina? Ecehije! Kalist ni tvoj zaročenec?« je vzkliknil neskočno osrečen. »Kako si mogel samo za hip misliti, da bi ljubila tega človeka brez srca in čustev, ali da bi ljubil on mene?« »Ker si bila zadnje čase toliko ž njim in si se mi namenoma izmikala.« »To sem delala samo zato, da bi te pre izkusila. Hotela sem izvedeti, če me zares ljubiš in si dovelj vztrajen.« »In si se o tem prepričala?« »Popolnoma.« »Si danes namenoma prišla sem?« »Da. Vedela sem, da mi boš sledil. Spoznala sem. da trpiš. Zasmilil si se mi in te nisem hotela več mučiti, zato sem te speljala v to samoto, kjer šva popolnoma sama in varna pred očmi in ušesi tistih ljudi od tani. Čutila sem ves čas tvojo bližino, natanko sem vedela, koliko korakov znaša razdalja med menoj in teboj. Še več, vedela sem celo. kaj misliš.« »Nemogoče.« - »Naj ti povem?« »Prosim.« »Mislil si, da grem na de g , ni sestanek s svojim »ženinom«. Sem uganila? »Točno.* »Vidiš.« »Kako je to mogoče?« »Tako, ker so mi čustva tako merilo, kakoršno moška logika mišljenja in sklepanja nikoli ne more biti. Milno tega ste moški vedno malo skeptični. Rajše mislite slabo, kakor dobro. S preprostim se ne zadovoljite, vedno iščete kompliciranosti. Zato vas morejo najbolj prikleniti nase tiste ženske, ki se znajo proti ravni logiki boriti s čustveno nelogičnostjo. Ta nelogičnost vas muči včasih do obupa, vas pa obenem tudi tako privlačuje in zapreda v svoje mreže, da se ne morete več izmotati iz njih.« »čudovito.« »Za moškega. Za žensko ne.« »Kdo ti je dal to modrost?« »Narava sama, kajti v knjigah je ni, pa če bi tudi bila, je nepriučljiva. Ženska, ki je nima že po rojstvu, je nima nikoli, zato ni prava, stoodstotna ženska.« »Ti si več ko stoodstotna.« »Ne prenagli se! Morda nisem niti s*°* odstotna.« Apolonija se je zvonko zasmejala. »Saj skoraj ne verjamem,« je vzkliknil inženjer, »da je vse to resnica; da si ti v mojem objemu, da me ljubiš, da si moja...« »Vščipni se, da se prebudiš, ako sanjaš.« »Porednica.« »Pazi!« mu je zažugala razposajeno. »Ko bi samo vedela, kako te ljubim in kako sem trpel vse te dolge dni in noči, ko nisem mogel v tvojo bližino.« »Mar misliš, da si jaz nisem želela tvoje druščine? Moje misli so bile nenehoma pri tebi. Spremljale so te na vsakem koraku in bedele še ob tvoji postelji, ko si spal.« »Čemu si me potem mučila z dvomi in ljubosumnostjo?« »Ti nisem že povedala? Seveda, tj si hotel, da bi tf bila že kar tisti ali prihodnji dan sama priletela v naročje. Tako lahko in naglo to res ne gre.« Dalje prihodnjič. Stran 6. Mariborski »Večerni k« Jutra V Mariboru, dne 18. T. 1936. V NEDELJO pojedina krofov v gostilni Anton Šober. Košaki. 258 GOSTILNA MANDL. v soboto in nedeljo pojedina jeternih in krvavih klobas. 235 DOMAČE KROFE kakor vsako leto, tudi letos v pustnem času, dnevno, sveže v pekarni Čebokli. K vinu in čaju uživajte naš priznano dober SUHOR in zdravilni dvopek, po brezkonkurenčni ceni. Cenjenim gospodinjam vzorci na razpolago. Glavni trg 9. J 84 JOS riCHY IN DRLO Konces. elektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska ni. 16, tel. 27—56. izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiS. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-^urečnih cenah ZIMA JE TU! Vaših koles ne rabite več! Nudi se Vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti, emajlirati, poniklati. vse krog-Ijične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajemčeno in solidno delo. Brezkonkurenčne cene Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem na dom po kolo. 5568 AFRIK. ŽIMO. vato, žimnico, otomane, kau-če. naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak, Vetrinj ska 7 Koroška 8. 4285 Sobo odda ODDAM SOBO. veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9. 4 OPREMLJENO. SOLNCNO SOBO oddam. Razlagova 24-11. 256 SOBO oddam z dobro hrano dvema gospodoma po Din 400.—. Miklošičeva 2-III, levo. 260 OPREMLJENO SOBICO s hrano oddam starejšemu gospodu. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Poseben vhod«. 266 SOBO ODDAM s 1. sebruarjem. Kacijanerje-va ul. 22-1, vrata 3. Melje. 283 SOBO s prostim vhodom oddam. Čopova 22. Pobrežje. 282 Stanovanje MALO STANOVANJE 5 minut od parka, oddam. Pismine ponudbe na upravo Večernika« pod »Poceni«. 254 SOBO IN KUHINJO oddam. Zrkovska c. 24. 209 i« Gostilna »Balkan V nedeljo koncertrira dunajski Šramel. Pojedina puranov, pišk in pečenih klobas. Razen tega prvovrstni muškatelec in rizling. Za obilen obisk se priporoča gostilničar. Bodočnost je za vas neznana dežela Ce hočete spoznati vašo življenjsko pot, ne oklevajte, ampak pišite astrologu, ki bo nezmotljiv in zanesljiv vodnik Vaše življenjske sreče. Gotovo se Vam je že dogodilo, da ste prišli v neznane kraje, kjer niste poznali cest in poti. V takem položaju sc niste prepustili golemu slučaju in predali temni negotovosti, temveč ste povprašali kakega domačina, da Vam pokaže, kod in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za Vaše najbolj zaželjeno spoznanje, za Vašo bodočnost? Zakaj tavate v negotovosti in trdovratno hodite po neznanih potih življenja, ko pa bi vendar radi dosegli srečo, ljubezen in blagostanje. Nevarnost pa ie, da vse to zgrešite in Vam sreča ute^e zadnji hip. Tu Vas morda čaka bogata, ljubeča žena, tu Vas Čaka kanjera, blagostanje. Vi pa se trdovratno držite svojih navad. Loterijski uspehi se Vam odmikajo! Zakaj pa izbirate slabe številke ;n igrate v nepovoljnem času? V takih velevažiiih momentih se prepuščate golemu slučaju in njegovim kapricam- Namesto da blodite v negotovost, nejasnosti in ugibanjih, pišite astrologu in ga vprašajte za nasvet. On je poklican, da Vam bo odkrit in zaupen vodnik Vaše sreče. Zahtevajte od njega Vašo življenjsko proguozo, da boste spoznali smer Vaše bodočnosti in šli po tej poti sreči in uspehom naproti. Spoznali boste jasno in natančno to, kar morate storiti za blagor in uspeh pri vseh delih in podjetjih, ter pri Vaših odločitvah. Grafološki bureau Vam pokaže v Vaši življenjski prognozi pot do Vaše sreče in Vam namenjene usode. Vsak dan nam pošta prinaša dokaze našega dela in zahvale naših klijentov. Prosim, čitajte!: *Za vsebino Vašega cenjenega dopisa, z: ozirom na studil mojega življenja in moje psihoanalize, se Vam najprisrčneje zahvaljujem. Vsa Vaša posvarila in nasveti so za mojo bodočnost življenjsko važni. Sem zelo presenečen, ker se vse Vaše napovedi izpolnjujejo. Čudim se samo, kako ste mogli podati tako točen opis mojega prošlega življenja in mojih neuspehov. Sedaj vem, ko so se začele Vaše napovedi izpolnjevati, kdo je moj vodnik na moji bodoči življenjski poti. Da Vam pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterijski' aspeh, ki sem ga dosegel v prošlem kolu loterijskega igranja. Zahvaljujem se Vam za Vaše delo. Vam vedno hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik, Maribor.« Pišite brez odloga, pošljite še danes Vaš rokopis in rojstni datum ter 30 Din kot honorar za Vašo psihoanalizo in skico Vaše življenjske prognoze- Stalna in točna adresa se glasi: Grafološki bureau - Celje po$tnl predal 100. STANOVANJE lepa soba in kuhinja, oddam mirni stranki. Aleksandrovi cesta 54, Pobrežje. 269 STANOVANE. poceni oddam. Tezno, Gregorčičeva, pri postaji. 288 LEPO STANOVANJE, sobo in kuhinjo, oddam s 1. februarjem. Studenci, Aleksandrova c. 17. 290 MALO OPREMLJENO SO BICO s štedilnikom, za eno ali dve osebi, takoj oddam. Meljska cesta 59. 280 Službo Ule Službo dobi POŠTENO DEKLE se sprejme kot sobarica. Snaga in poštenost glavni pogoj. Znati je treba tudi šivati. Naslov v upravi »Večernika«. 253 Prodam Kdo bi sprejel POŠTENEGA UČENCA v trgovino. Tezno. Gregorčičeva, Majcen. 287 Posest Naprodaj ugodno nova DVODRUŽINSKA HIŠA 2 minuti od kolodvora, periferija Maribora. Gotovina Din 68.0000. Naslov v upravi »Večernika«. 263 Prodam VLOŽNE KNJIŽICE od Spodnještajerske ljudske posojilnice do Din 15.000.—. Mestne hranilnice mariborske do Din 20.000, Prve hrvatske štedionice do Din 25.000, Posojilnice v Slatini do Din 4000.—. Naslov v upravi »Večernika«. 261 Otvoritev mesmee Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel radi bolezni lastnika gospoda Ivana Kosa zopet z današnjim dnem mesnico v Tomšičevem drevoredu št. 35. Prosim stalne stranke, da mi zopet izkažejo prejšnjo naklonjenost ter se priporočam za obilen obisk. Henrik UbeSešs. mesar. Prodam malo rabljeno HRASTOVO SPALNICO radi selitve. Naslov v upravi »Večernika«. 264 Znanja želi STANOVANJSKA HIŠA na prodaj ali pa se zamenja. Vprašati Pobrežje, Gosposvetska 35, Maribor. 265 TRISTANOVANJSKA HIŠA z vrtom naprodaj v Krčevi- I ni. Več se izve: Praprotni- ' kova 20-1. 267 TRISTANOVANJSKA HIŠA gospodarsko poslopje, sado-nosnik, zalenjadni vrt. davka prosta, donos 9'A°/o, radi preselitve naprodaj. Vprašati pri Novaku, Radvanjska cesta 30, Studenci. Maribor. 268 DRUŽINSKE HIŠE vrt. okolica Maribora od 10.000; Posestva, kmetije od 30.000; Vile. obrestonosne hiše od 70.000 dinarjev naprej; Gostilne prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ul. 26. 270 NOVA TRISTANOVANJSKA HIŠA v Studencih, z velikim vrtom, vodnjakom, kletjo, gospodarskim poslopjem, elektriko, naprodaj. Podrobnosti dobite v Motherjevi ulici 15-11. 128 UGODEN NAKUP IN PRODAJE posestev, trgovskih in stanovanjskih hiš, vil vseh vrst po različnih cenah nudi posredovalnica Ivan Godina, Maribor, Aleksandrova 30. 275 VDOVA želi znanja z državnim na-stavljencem. Naslov v upravi lista. 250 Zgubljeno ................. 15. januarja se je zgubila MOŠKA KAPA IN PLAŠČ od Nasinpe ulice do Nove ulice na Pobrežju. Najditelja prosim, da odda stvari v No-vi ulici 13. 259 Puh (bel) za pernice in puh za odeje a kg Din 160*« ter perje od Din 10"- naprej. Specijalna trgovina a. stuhec, stolna ulica 5. IDI Darujte za Pomožno akcijo! POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil. vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in n«, tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje Novozgradba, soba. kuhinja, vrt Din 15.000. —• Lepa dvostanovanjska vila, vrt Din 160.000. — Vinogradno posestvo, 7 oralov, hiša, 3 sobe, 28.000 ali 12 oralov 40.000. Kmečki mlin s hišo 60.000. — Valčni mlin z žago. oljna stis kalnica 85.000. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. __________291__________ NAPRODAJ PRITLIČNA HIŠA. krasni vogalni prostor. Bet-navska c. 1, Maribor. 585 Posteljne odeje iz klota (bela vata) Din 90*-, svilene vatirane odeje Din 260'-, svilene puh odeje Din 640*-. Specijalna trgovina A. STUHEC Semperit-Lib-/ce obroči, prvovrstni in ceneni (verige nepotrebne) Pozimi iiitne šipe proti rmrazu, elektr. za 6 in 12 volt Olja za zimo, Vacum-Castrol-Shell in Astra na zalogi — 18° stopini nobeno zamrzovanje vode v hladilnika Vse za avto in motor pri 73 Ing. R. LOT Z, Maribor, Frančiškanska 13 Opravilna številka IX I 4794/35-7 Draibeni oklic v sobi Dne 9. marca 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču i št. 11 dražba nepremičnin. 5 Zemljiška knjiga Pobrežje vi. št. 404. Cenilna vrednost: Din 47.548-—. ' Najmanjši ponudek: Din 31.698'67. Pravice, katere bi ne pripuščale dražBe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodiSče v Mariboru, odd. IX., dne 4. januarja 1936. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske uMee RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Malboll varna naložba tImmarjm. ker /amii h vloge pri lej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z wso svojo davino mol/o — - Hranilnica lxvriu/e vse v denarno stroko spadaloie posle toino in kulantno Sprejema Podružnica: CELJE Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,