marmmffir-THfT •
cena 300 dinanev številka 49 (904)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 10. decembra 1987
Titovo Velenje
ms
Za dan republike
Osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku naše republike je bila v velenjski občini v Domu kulture združena s koncertom velenjske Rudarske godbe. V slavnostnem nagovoru je izvršni sekretar OK ZK Drago Seme spregovoril tudi o naših sedanjih razmerah. Med drugim je dejal:
»Želimo in hočemo dosledno uveljaviti in nadalje razvijati sklepe AVNOJ-a. Naše nezadovoljstvo s stanjem, v katerem smo, samo po sebi ne more spremeniti stvari. Že pri najpreprostejših vprašanjih spoznamo, da je rešitev v skupnem poenotenem in argumentiranem nastopu, v spoznanju tistega, kar hočemo odpraviti in tistega, kar moramo doseči, v delovanju s premislekom in jasnimi cilji. Tako moramo delovati v času, ko se lotevamo spreminjanja naše ustave, zakona o združenem delu, uresničevanja sprejetih programov ukrepov in oblikovanju ter sprejemanju resolucij o politiki uresničevanja družbenih planov. Naš ideal mora biti družba, v kateri vsi delajo in vsi mislijo . . .«
Po slavnostnem nagovoru je predsednik skupščine občine Velenje Drago Šulek podelil odlikovanja predsedstva SFRJ red zaslug za narod s srebrnimi žarki Leopoldini Lukič iz Titovega Velenja in Gasilskemu društvu Titovo Velenje.
V obrazložitvi za prejem odlikovanja za Leopoldino Lukič je med drugim zapisano: »V njenem družbenopolitičnem delu v KS Gorica, kjer je predsednica krajevne konference SZDL, se
odraža kar največja skrb za delovnega človeka in občana, ki jo nesebično prenaša tudi na občinske družbenopolitične organizacije, katerih članica je. Zlasti pa v svoje delo za področje socialnega varstva. Svoje delo povezuje z neposrednim sodelovanjem v delovnih organizacijah in s pristojnimi službami, zlasti pa z argumentiranim opozarjanjem ter
predlogi za obravnavo te problematike.«
Gasilsko društvo Titovo Velenje praznuje v tem letu 90-letni-co delovanja. Visok jubilej društva ter veliko število njegovih članov, njen zgled, velika zavest, disciplina, odpovedovanje, požrtvovalnost in hrabrost, so zadosten razlog, za vso pohvalo celotne družbene skupnosti.
PRIZNANJA GODBENIKOM — Med proslavo in koncertom rudarske godbe v počastitev Dneva republike so godbenikom podelili tudi zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke za dolgoletno igranje oziroma članstvo v rudarski godbi. Godbenikom, ki so že več kot 30 let člani orkestra, pa je pred-
sednik godbe Avgust Terglav podelil posebna spominska darila. Prejeli so jih: Stanko Brunšek, Franc Goljuf, Jakob Holešek, Rafko Kovač, Alojz Kričej, Jože Kričej, Ludvik Kričej, Ivan Marin, Andrej Oven, Albin Plamber-ger, Rudi Pok, Janez Polanc, Franc Vrzelak, Jože Zdovc, Franc Živic.
mr
Odlikovanji za Leopoldino Lukič. (vos)
Zbori SO Mozirje
Gospodarjenje in posebej kmetijstvo
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje se bodo na skupnem zasedanju zbrali v petek, II. decembra, v nazar-skem delavskem domu. Ob ostalih točkah bodo največ pozornosti namenili oceni gospodarjenja v mozirski občini v devetih mesecih letošnjega leta, prav tako pa bodo spregovorili o več kot kritičnih razmerah na področju kmetijstva.
Po končani skupni seji bosta delo nadaljevala zbora združenega dela in krajevnih skupnosti, ki imata na dnevnem redu obravnavo vrste sprememb in dopolnitev občinskih odlokov.
j. p.
Gorenje MGA Nazarje
Prihodnji teden otvoritev
V delovni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah Vegradovi delavci v teh dneh pospešeno delajo pri izgradnji prvega dela naložbe v posodobitev in razširitev proizvodnje. O vsem tem bodo javnost obširno seznanili v ponedeljek dopoldne, slovesna otvoritev novih prostorov pa bo v petek, 18. decembra.	j p
Delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju
Letošnji dosežki dobra osnova za leto 1988
Gorenjeve delovne organizacije v Titovem Velenju dobro uresničujejo letošnje proizvodne in izvozne naloge. Dosežena proizvodnja v prvih desetih mesecih letos je v večini delovnih okolij takšna, kot je bila predvidena z zahtevnimi letnimi delovnimi načrti. Pričakujejo, da bodo doseženi tudi izvozni načrti, saj je prodaja na tuje vsako leto največja prav v zadnjem četrtletju.
Posebej pomembno je, da so v največji delovni organizaciji tega poslovnega sistema, v Gorenju Gospodinjski aparati, uspeli nadoknaditi izpad v proizvodnji, deloma tudi z dodatnimi delov-niki v septembru in oktobru. Bili pa bi še uspešnejši, če ne bi imeli težav pri oskrbi z reprodukcijskim materialom. Sicer so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali v obdobju januar — oktober 1,276.944 velikih gospodinjskih aparatov, pri čemer so jih kar 706.892 ali dobrih 55 odstotkov namenili za prodajo na tehnološko najzahtevnejših svetovnih trgih. Izdelali pa so naslednje število velikih gospodinjskih aparatov: 399.634 štedilnikov (od tega 300.379 za izvoz), 337.577 pralnih strojev (143.131), 210.979 zamrzovalnih omar (128.349), 216.912 zamrzovalnih skrinj (67.989) in 111.846 hladilnikov (69.044).
Delovna organizacija Gorenje Notranja oprema se približuje načrtovanemu obsegu proizvodnje, medtem ko je zdaj že jasno, da izvozne naloge ne bodo dosežene. Ob tem velja zapisati, da so v tozdu Pohištvo začeli s proizvodnjo vrat za izvoz v Zvezno republiko Nemčijo, sicer pa si prizadevajo, da bi povečali prodajo
izdelkov iz obstoječega programa na domačem trgu. V tozdu Gradbeni elementi so opravili redno obnovo atomizerske peči, zaradi česar je bila proizvodnja okrnjena, nekaj težav pa so imeli z zagotavljanjem potrebne kakovostne ravni izvoznih keramičnih ploščic. Povečanje izvoza je in ostane, kot poudarjajo v delovni organizaciji, ena najpomembnejših nalog vseh zaposlenih v Gorenju Notranja oprema. In še podatki o 10-mesečni proizvodnji: izdelali so 1,039.915 kvadratnih metrov keramičnih ploščic (od tega 182.691 kvadratnih metrov za izvoz), 12.855 kopalniških elementov iz umetnega marmorja in 117.942 kuhinjskih in kopalniških elementov ter straniščnih desk.
V Gorenju Procesna oprema so
si, bodi mimogrede omenjeno, za letošnje leto, v primerjavi z letom 1986, zastavili za 23 odstotkov višje planske naloge. Vrednostne planske naloge uresničujejo, proizvodnja pa še zaostaja za predvidevanji. Delavci Gorenja Procesna oprema so letos uresničevali projekt posodobitve
proizvodnje zamrzovalnih skrinj v Gorenju Gospodinjski aparati. Sodelovali pa so tudi pri projektih Drobilnica in klasirnica Pesje za Rudnik lignita Velenje, izdelali pa so še novo opremo za Savo Kranj, novo Jeklarno II na Jesenicah in za Luko Koper. Sicer so do konca meseca oktobra izdelali 50 orodij, 40 orodij pa so ob koncu prejšnjega meseca še sestavljali oziroma preizkušali.
V	delovni organizaciji Gorenje Elektronika Široka potrošnja najbolj uspešno uresničujejo načrt proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov za domači trg, saj so jih v prvih desetih mesecih naredili 13 odstotkov več, kot so načrtovali. Ob tem pa so v desetih mesecih uresničili le 17% za letos predvidene proizvodnje barvnih televizijskih sprejemnikov za izvoz. Skupaj pa so v obdobju januar — oktober 1987 izdelali 47.733 barvnih televizijskih sprejemnikov. Slabše je z uresničevanjem načrta proizvodnje dopolnilnih programov.
V	Gorenju Servis pa dosegajo za letos predvideni obseg servisnih storitev.
Gorenje — Glin Nazarje
Plakete najzaslužnejšim in nov AOP
V nazarski lesni industriji so prejšnjo soboto s slavnostno sejo delavskega sveta v tamkajšnjem delavskem domu slovesno obeležili dan te delovne organizacije. Na slovesnosti, ki so jo s kulturnim sporedom obogatili člani kulturnega društva Jelka iz Nazarij, so podelili plakete, denarne nagrade in pisna priznanja, obenem pa tudi jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let dela v tej delovni organizaciji.
Plakete delovne organizacije so prejeli GG Nazarje — tozd Gozdarstvo Luče za uspešno poslovno sodelovanje. Gasilsko društvo Nazarje, Industrijska gasilska enota Glin za izredno požrtvovalno delo in uspešno gaše-
nje požarov. Zavarovalna skupnost Triglav, enota Celje, za uspešno poslovno sodelovanje, za izredne osebne prispevke pri delu, družbeno-politično in samoupravno aktivnost in pri razvoju delovne organizacije pa so plakete prejeli delavci Jakob BE-LAK, Stanko BRITOVŠEK, Marija KLEMENAK, Stanko POD-MENINŠEK, Vinko PORT in Anton Sevšek. Podelili so še 5 denarnih nagrad in 17 pisnih priznanj.
Po slavnostni seji v delavskem domu so v upravnih prostorih delovne organizacije odprli nove prostore centra AOP, ki je z novo opremo velika pridobitev za nazarske lesarje.	J, P.
Rezultati letošnjega dela so, kot poudarjajo v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju, dobra osnova za delo in gospodarjenje v prihodnjem letu. Spričo sprejetih ukrepov pred dnevi bodo naloge zagotovo še zahtevnejše, kot so bile doslej, terjale pa bodo nove, dodatne napore prav vseh zaposlenih. V središču pozornosti bodo prav gotovo prizadevanja za dosego optimalnih poslovnih rezultatov, se pravi za ostvaritev maksimalnega dohodka in akumulacije. Zapišimo še, da pripravljajo prav zdaj v vseh Gorenjevih delovnih organizacijah posebne programe za uresničitev razvojnih usmeritev: naloge, ki jih bodo zapisali v te programe, pa bodo morale resnično postati sestavina in neločljivi del prihodnjega dela in obnašanja prav vseh zaposlenih v Gorenju.	M. L.
Rek Elektrostrojna oprema
3 5-letnica uspešnega delovanja
V soboto dopoldne so delavci Rekove Elektrostrojne opreme v Rdeči dvorani slovesno obeležili pomemben jubilej — 35-letnico obstoja in uspešnega dela.
Vse delavce, upokojence ESA, predstavnike družbeno-politične-ga življenja občine Velenje in druge goste je najprej pozdravil direktor te delovne organizacije Vili Jelen. Med drugim je orisal 35 let dolgo pot tega kolektiva,, ki je bila včasih tudi težka. Kljub vsem gospodarskim težavam so delavci ESA z manjšimi izjemami vselej uspešno gospodarili. Lotili so se tudi tako zahtevnih del, za katera so nekateri dvomili, da jih bodo sposobni opraviti. Mnogo delovnih zmag so zabeležili v teh letih. Vse to je zagotovilo, da še naprej vztrajajo, si utirajo pot uspešnega razvoja in uveljavljajo vlogo vodilnega izdelovalca rudarske opreme. Seveda njihova pot tudi v prihodnje ne bo lahka, saj jih čaka precej nalog, ki jih bodo morali ra-
zrešiti v bližnji prihodnosti. Omenimo le reorganizacijo delovne organizacije. V nadaljevanju slovesnosti je vsem udeležncem spregovoril slavnostni govornik, predsednik regijskega sveta zveze sindikatov Ivan Kramer, ki je delavcem ESA čestital k jubileju in jim zaželel še veliko uspehov.
Že nekaj let nazaj v tej delovni organizaciji najbolj prizadevnim in aktivnim delavcem podeljujejo priznanja »Uspešen delavec«. Tokrat so to priznanje prejeli Viktor Kovač, Marjan Vošner, Štefan Zver, Franc Gerl in Jurij Globačnik. Prav tako v ESU namenjajo veliko pozornosti tistim delavcem, ki dopolnijo 50. in 55. življenjski jubilej. Letos so to Helena Lubej, Ivo Petrej in Josip Bačič. Ob čestitkah so jim izročili denarno nagrado in rdeči nagelj. Ves potek sobotnega slavja so s kulturnim programom popestrili učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča in Rudarska godba.
B. Mugerle
Delavci, ki so prejeli priznanje »Uspešen delavec«
■P • 88f A I^ZMMlflHHHI j	^S^b m
aM jfPfJ MjM	Wr v C *
5L ^BHHI	
jf ^vl JP* v	
^mKBBSBUk	
EL _ dšj	
Medse so povabili tudi upokojence
Vegrad — ukinili tozde
Z novim letom enovita DO
O gradbenikih, ki se otepajo z velikimi gospodarskimi težavami, v zadnjem času veliko slišimo in beremo. Lahko smo zadovoljni, da naše domače gradbeno podjetje Vegrad, težave dokaj uspešno premaguje in dosega zadovoljive poslovne rezultate.
To pa jim uspeva zaradi tega, ker uspešno odpravljajo vzroke slabega gospodarjenja v posameznih okoljih, usmerjajo se na celotno jugoslovansko tržišče, kar okoli 15 odstotkov celotnega prihodka pa dosegajo na tujem.
V zadnjih letih so sprejeli številne ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in jih v veliki meri dosledno uresničili. Med takšnimi ukrepi pa je tudi ukinitev vseh tozdov in delovnih skupnosti ter oblikovanje enovite delovne organizacije.
Že celo letošnje leto so se v Vegradu temeljito pripravljali na to reorganizacijo. Vse je bilo treba pretehtati. Spoznali pa so, da je treba še bolj povezati proiz-
vodni in poslovni proces, kar pa omogoča po njihovem mnenju, enovita delovna organizacija z enotnim vodenjem in upravljanjem delovnega procesa.
Delavci pričakujejo, da bodo v novi organiziranosti, zanjo so se izrekli na referendumu konec prejšnjega meseca, bolje izkori-
stili razpoložljive proizvodne vire, delovno silo, opremo, znanje.
.Tako bodo dvignili produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. S tem se bodo povečala sredstva amortizacije, ki so osnova za nadaljnji razvoj.
(mz)
Znova smučarski sejem
Rdeča dvorana Titovo Velenje
soboto, 12. in nedelja, 13. decembra
znova smučarski sejem
Komisijska prodaja vezi in čevljev, individualna prodaja rabljene opreme, vpis letnikov 1980/81 v SK Velenje, izkaznice Smučarske zveze Slovenije
Sejem bo odprt od 9. do 19. ure
2. stran » nSS CSS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
titovo velenje *
10. decembra 1987
Svet za kulturo pri predsedstvu OK SZDL Velenje
Vizija velenjske knjižnice
Edina točka dnevnega reda zadnje seje Sveta za kulturo pri Predsedstvu Občinske konference SZDL Velenje je bila obravnava vizije razvoja velenjske knjžnice.
Člani Sveta za kulturo niso imeli težkega dela. V celoti so podprli predlagano vizijo za katero so dejali, da je tudi ena najbolje pripravljenih razvojnih konceptov v občini, ki jo je potrebno le še operacionalizirati. Soglašali so, da Kulturna skupnost podpiše izjavo o zagotovitvi pogojev za matičnost velenjske knjižnice. Poleg tega pa so dali tudi pobudo, da se čimprej dobijo skupaj z lastniki vseh knjižnih fondov v občini Velenje (knjižnice v organizacijah združenega dela, šolah), da razmislijo o po-
pisu celotnega knjižnega gradiva v občini. Knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik pa so predlagali, da nadaljuje tudi z že začetim zbiranjem in sistematiziranjem pisanja slovenskega časopisja.
Opozorili pa so, da je potrebno to vizijo uvrstiti v občinski informacijski prostor, s čemer so želeli pokazati na to, da lahko v tem prostoru v prihodnjosti pride do podvajanja nekaterih nalog^ kar pa ne bi bilo smiselno.
Se ne kaj — o predlagani viziji velenjske knjižnice, tako so razmišljali — ki je povezana tudi s precejšnjimi finančnimi sredstvi, je potrebno doseči široko soglasje celotne družbenopolitične skupnosti.
(mkp)
Leto se izteka. V vseh okoljih namenjamo veliko pozornosti pripravi planov za naslednje leto. Seveda pa si prizadevamo, da bi še z zadnjimi napori, izboljšali letošnje rezultate. Upamo, da bomo zadnje dni leta tako uspešni kot v preteklosti, ko smo z višjo proizvodnjo, z ustvarjenim večjim dohodkom, pomembno vplivali na dosežene rezultate.
Osnova za načrtovanje v prihodnjem letu pa so letošnji rezultati. Izvršni svet Skupščine občine Velenje je pripravil obsežno analizo devetmesečnih rezultatov gospodarjenja, z oceno do konca leta.
Jesenska analiza je dokaj obsežno gradivo, ki so ga že razposlali v vsa okolja. 24. decembra bodo o tem govorili tudi delegati občinske skupščine. Seveda bo to gradivo, v katerega je vloženega zelo veliko dela, služilo namenu, če bomo znali iz njega izluščiti vse tisto kar je bilo dobro ter to tudi upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju.
INDUSTRIJA BO DOSEGLA NAČRTOVANO PROIZVODNJO
Če pogledamo podatke o gibanju industrijske proizvodnje v občini Velenje nikakor ne moremo biti zadovoljni, saj nam ta upada že celo srednjeročno obdobje. V devetih mesecih je bila za 4,6 odstotkov nižja kot lani v enakem času. Povedati pa je treba, da imata na to največji vpliv rudarstvo in energetika, saj ocenjujejo, da bo ob koncu leta industrijska proizvodnja (torej brez rudarstva in energetike) dosegla šestodstotno povečanje, to pa je toliko kot smo zapisali v resolucijo.
USPEŠNO IZVAŽAMO
Občina Velenje je pomemben izvoznik in tudi devetmesečni rezultati izvoza so dobri. Podatki o tem sicer še niso povsem popolni. V jesenski analizi so upoštevali podatke, ki so jih posredovale organizacije združenega dela. Po teh podatkih smo na tuje izvozili za 1,3 odstotka več blaga in storitev kot lani, konvertibilni izvoz pa se je povečal celo za 5,8 odstotka. Ta predstavlja v strukturi celotnega velenjskega izvoza že skoraj 94-odstotni delež. Po ocenah organizacij združenega dela bomo v letošnjem letu povečali izvoz za dobre štiri odstotke, konvertibilnega pa celo za slabih 15 odstotkov ter dosegli 128,7-odstotno pokritost uvoza z izvozom.
Naš največji izvoznik je seveda Gorenje, močno pa so v letošnjih devetih mesecih povečali izvoz v Sipaku, Modnem salonu, EKO — kar za trikrat, medtem ko je izvoz TUŠ padel za 10, Ve-plasov pa celo za 80 odstotkov.
ŠIBKA NALOŽBENA DEJAVNOST
V devetih mesecih letošnjega leta smo namenili v občini Velenje za gospodarske investicije 27,5 milijard dinarjev, za negospodarske pa 4,3 milijarde, kar je nominalno 51 odstotkov več kot lani. To seveda pomeni velik padec teh investicij, če upoštevamo dokaj visoko rast inflacije. Porast gospodarskih investicij beležijo finančne, tehnične in poslovne storitve, gradbeništvo, promet in zveze. Zaskrbljujoča pa je izredno nizka naložbena rast v obrti in kmetijstvu.
Kar 98,4 odstotka vseh omenjenih naložb so financirali inve-
stitorji z lastnimi sredstvi, ostalo pa so bila bančna sredstva.
FINANČNI POKAZATELJI SO NEPRIMERLJIVI
Finančne pokazatelje je v letošnjem letu izredno težko primerjati, zaradi vplivov novega obračunskega sistema in visoke inflacije. Pa se vseeno ustavimo pri nekaterih številkah.
V devetih mesecih smo ustvarili v občini Velenje za 524 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 93 odstotkov več kot lani v tem času. Gospodarstvo občine je v tem času porabilo 416 milijard dinarjev. Delež porabljenih sredstev v ustvarjenem celotnem prihodku upada in sicer je znašal v letošnjih devetih mesecih 79,3 odstotka.
Za amortizacijo pa smo namenili v omenjenem času dobrih 21 milijard dinarjev kar je 133 odstotkov več kot lani.
Dohodka smo ustvarili za nekaj manj kot 110 milijard dinarjev kar je 142 odstotkov več kot lani. V strukturi doseženega dohodka predstavlja največji delež Gorenje (43,4 odstotke), ostalo gospodarstvo 40,1 odstotka, medtem ko je delež energetike le 16,5 odstoten.
Ponovno smo v občini Velenje razporedili več sredstev kot smo jih ustvarili in sicer za 7,7 odstotka več.
IZGUBO IZKAZUJETA PREDVSEM RUDARSTVO IN PREMOGOVNIŠTVO
Gospodarstvo občine Velenje se še vedno otepa z zelo visoko izgubo. V devetih mesecih je z rdečimi številkami zaključilo poslovanje 14 ozdov in sicer so izkazali za dobrih 23 milijard dinarjev izgube. V omenjenih organizacijah združenega dela je bilo zaposlenih 5735 delavcev oziroma skoraj 24 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu občine Velenje.
Ob tem je seveda najbolj zaskrbljujoče to, da izgubo napovedujeta za konec leta tudi Rudnik lignita Velenje in Šoštanjske Termoelektrarne, verjetno pa je ne bodo uspeli odpraviti tudi v EKO.
NENEHNE	SPRE-
MEMBE IN OMEJITVE OSEBNIH DOHODKOV
Na področju politike osebnih dohodkov smo se tudi v letošnjih
SŠGZ o reorganizacijah
Nestare vsebine v novo obleko
			
Iz jesenske analize gosi rezultatov občine Velen	lodars e	ki	h
Velika intenzivnost v procesu ustanavljanja enovitih delovnih organizacij — ta proces je za nami že v Veplasu, Sipaku, sedaj tudi v Vegradu, reorganizacijo pripravljajo v Elektrostrojni opremi, na vidiku je tudi v centru srednjih šol, je marsikje spodbudila razmišljanja. Izvršilni odbor Savinjsko-Šaleške gospodarske zbornice, ki je tudi spregovoril o tem, je naprimer menil, da je potrebno biti pri tem zelo pazljiv, kajti ni dovolj stare vsebine odeti v novo obleko.
Pa tudi prav vse temeljne organizacije niso nastale zaradi političnih razlogov, ampak so imele mnoge svojo realno podlago v
tržnih in ekonomskih pogojih. Prav pri teh bi lahko odpravili samo tisti del, ki ovira večjo učinkovitost in gibljivost delovne organizacije.
Vsaka predvidena sprememba organiziranosti naj se temeljito prouči, da ne bomo iz ene skrajnosti padali v drugo, so menili člani izvršilnega odbora. Cilj mora biti dohodek, motiviranost delavcev za njegovo dosego, nikakor pa ne koncentracija vseh nalog nekje v centralni direkciji. Če gredo reorganizacije v to smer, potem gotovo ne bodo dale tistega, kar si predlagatelji želijo in pričakujejo.
(mkp)
Dan republike na srednji družboslovni šoli
Učenci so ga proslavili na svojstven način. V vsako oddelčno skupnost so povabili ugledne družbenopolitične delavce in predstavnike gospodarstva. Po kratki uvodni misli, namenjeni prazniku, so mladi v sproščenem razgovoru spraševali goste o problemih, ki jih dandanes v naši družbi najbolj vznemirjajo.
Razglabljali so o gospodarski krizi, o odnosih med republikami in federacijo, izpostavili nacionalizme v Jugoslaviji, kopico vprašanj so natresli v zvezi s po-
ložajem mladine, posebej glede zaposlitve, in se v izdatni meri lotili ekoloških neskladij v našem okolju.
Goste so presenetili z razgledanostjo, zrelostjo in kritičnostjo. Prepričali so jih, da raste na šoli rod družboslovcev, ki prizadeto spremlja dogajanja v družbi in se zaveda, da se bo moral kmalu tvorno vključiti v razreševanje naših navzkrižij.
Učenci in gosti so izrazili željo, da bi se v prihodnje še večkrat srečali z odkrito besedo.
B. G.
Kaj kaže naš gospodarski kompas?
devetih mesecih srečevali z nenehnimi spremembami in dopolnitvami, mnogo nejasnosti pa je ostalo tudi po sprejemu ukrepov Zveznega izvršnega sveta.
Osebni dohodki so v občini Velenje do konca septembra porasli, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, za dobrih 117 odstotkov.
Najhitreje so v tem' obdobju naraščali osebni dohodki v energetiki in premogovništvu, v negospodarstvu ter v Gorenju.
V	jesenski analizi so ugotavljali, da se bodo osebni dohodki v občini Velenje povečali do konca tega leta, v primerjavi z letom 1986, za 128 odstotkov. Seveda pa takrat še niso mogli upoštevati vpliva novih ukrepov zveznega izvršnega sveta. Verjetno bo zdaj ta odstotek precej nižji.
MNOGE	TEŽAVE
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Podobno kot za osebne dohodke velja tudi za družbene dejavnosti, da so pod nenehnim vplivom različnih sprememb in omejevanja.
Za zadovoljevanje skupnih potreb dejavnosti s tega področja smo združili v devetih mesecih 15 milijard dinarjev, kar je nekaj manj kot 115 odstotkov več kot lani. Do konca leta pa naj bi zbrali po oceni 22,4 milijarde dinarjev kar bi bilo le 104,9 odstotkov več kot leto prej, s čimer pa bodo težko pokrili načrtovano dejavnost.
Če se ustavimo pri posameznih izvajalcih ugotavljamo, da standard pada in da se siromaši materialna osnova za njihovo delovanje. To velja tako za otroško varstvo, vzgojo in izobraževanje, so"cialno skrbstvo, socialno varstvo, kulturo, telesno kulturo in raziskovanje.
Zaradi večjega števila prebivalstva, ki narašča še naprej, se obseg teh dejavnosti veča, sredstev pa zberemo manj. Podobne težave imamo tudi v občinskem proračunu, saj zbrana in dovoljena sredstva ne zadoščajo za pokrivanje obveznosti proračunskih porabnikov v občini.
SIS MATERIALNE PROIZVODNJE NE BODO OPRAVILE PREDVIDENIH NALOG
Za letošnje leto smo načrtovali s področja samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti, za 8,6 milijard dinarjev skupnih nalog, v devetih mesecih pa smo zbrali 66 odstotkov načrtovane višine. Že zdaj je jasno, da do konca leta zaostajanja ne bomo nadoknadili in da bomo veliko načrtovanih nalog prisiljeni prenesti v naslednje leto. Največji izpad sredstev beležimo v komunalni skupnosti na individualni komunalni rabi (dosegli smo le 31 odstotkov plana) in v enoti vodne skupnosti Velenje.
V	teh interesnih skupnostih že nekaj časa opozarjajo, da imajo težave pri zbiranju sredstev, kjer
j	je osnova čisti dohodek. V zad-
I	njih dveh letih ga v mnogih oko-
]	ljih niso ustvarili in zato tudi ni-| so poravnali svojih obveznosti.
Ti izpadi pa so že tako veliki, da bo potrebno srednjeročne plane samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje spremeniti, vsekakor pa bi bilo treba kar najhitreje zagotoviti tudi zanesljivejše vire financiranja.
Zaradi pomanjkanja sredstev imajo velike težave v stavbno zemljiški skupnosti, zaradi česar zemljišča za gradnjo-niso pravočasno pripravljena. Na področju stanovanjske skupnosti bomo letošnji plan gradnje stanovanj sicer uresničili, vendar pa nam nikakor ne bo uspelo uresničiti srednjeročnega. V tem času bi namreč morali pričeti graditi že veliko več stanovanj kot je možno. Neuresničena pa bo po vsej gotovosti ostala tudi usmeritev, da bomo do konca tega srednjeročnega obdobja zagotovili ekonomske stanarine. Velika inflacija je mnoga prizadevanja na tem področju izničila, tako da je do ekonomskih stanarin še zelo daleč.
Z KMETIJSTVOM SMO LAHKO ZADOVOLJNI
Z družbenim planom za to srednjeročno obdobje smo si začrtali v občini velenje 3 odstotno rast kmetijske proizvodnje, kar je več kot v republiki. Z izgubljanjem kmetijskih površin (zaradi izkopavanja premoga) je to mogoče doseči z zares dobro organizacijo in vlaganji v kmetijstvo kot celoto. S pomočjo sklada za intervencije v kmetijstvo nam je to uspelo, vendar pa je s poglabljanjem krize v kmetijstvu denarja premalo in le težko bomo ohranili doseženo raven.
MNOGIH NALOG S PODROČJA MALEGA GOSPODARSTVA NE URESNIČUJEMO
K prestrukturiranju celotnega občinskega gospodarstva, bogatitvi ponudbe blaga in storitev ter možnosti novih zaposlitev bi lahko veliko prispevalo tudi drobno gospodarstvo, zato smo v svojih planih opredelili številne naloge s tega področja, ki pa ostajajo več ali manj neuresničene. Tako predstavlja drobno gospodarstvo v družbenem proizvodu naše občine še vedno zelo majhen delež. Premalo aktivnosti je za ustanovitev novih obrtnih obratovalnic.
Do konca meseca oktobra je bilo tako odprtih v občini le 46 obratovalnic, odjavljenih pa kar 38. 28 občanom so izdali dovoljenja za opravljanje te dejavnosti kot postranski poklic, 16 občanov pa je obrt kot postranski poklic odjavilo. To seveda pomeni, da je relativna številka povečanja obratovalnic dokaj nizka.
PRI NADALJNJEM RAZVOJU TURIZMA SE NENEHNO SPOTIKAMO
Turizem je tisto področje našega življenja in dela, ki smo mu namenili v zadnjem obdobju veliko besed. Očitno pa zares samo to, saj pomembnih premikov, kljub vsem aktivnostim, ne beležimo. Izkoristiti ne uspemo niti
tistega kar imamo, kaj šele, da bi ponudbo bogatili.
V letošnjih devetih mesecih smo zabeležili v občini 4 odstotke manj nočitev kot lani. Zato smo imeli nastanitvene zmogljivosti izkoriščene le 49-odstotno. To pa je podatek, ki nam nikakor ne more biti v ponos. Svetla točka v njem je le to, da se je število tujih gostov povečala za 21 odstotkov.
USTREZNEJŠA DAVČNA POLITIKA
Za občinsko davčno upravo ugotavljamo, da so v zadnjem obdobju dobro delali, da so povečali nadzor nad davčnimi zavezanci. Poostrene aktivnosti so pripomogle, da izkazujejo dav-j čni zavezanci boljše rezultate. Tako so dosegli, da je 46 odstotkov davčnih zavezancev obdavčenih iz ostanka čistega dohodka, vsi ostali pa morajo plačevati davek iz pavšalno določenega zneska.
Premalo učinkoviti so še vedno na področju obdavčevanja podnajemniških razmerij. Tu računajo na pomoč krajevnih skupnosti, ki bi jim lahko pomagale tudi pri evidentiranju vikendov.
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OPRAVLJENO VELIKO DELA
Vse manj ostanka dohodka v organizacijah združenega dela se odraža tudi v neuresničevanju nalog v krajevnih skupnostih, ki ne zberejo potrebnega denarja. Vendar pa so tudi v zadnjem obdobju opravili po krajevnih skupnostih ogromno dela. To jim je uspelo zato, ker so opravili mnogo udarniškega dela. Asfaltiranih in posodobljenih je bilo mnogo kilometrov krajevnih cest v Belih vodah, Cirkovcah, Loko-vici, Gaberkah, Paki, Ravnah, Florjanu, Skalah, Topolšici, Ko-novem in Gorenju. Uresničili pa so še številne druge naloge, pretežno s komunalnega področja.
Seveda pa tudi po krajevnih skupnostih ne bodo realizirali vseh načrtovanih nalog.
UREJANJE PROSTORA NE POTEKA PO NAČRTIH
Lani smo s precejšnjo zamudo napravili dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine Velenje in načrtovali, da bomo v letošnjem letu sprejeli tudi številne izvedbene akte. Zal pa tudi to ne poteka po načrtih, saj smo zbrali v devetih mesecih le 47 odstotkov načrtovanih sredstev. Do zastojev pri sprejemanju pa prihaja poleg tega tudi zaradi neupoštevanja pogodbenih rokov, prepočasne izdelave geodetskih kart ter neaužurnega in neusklajenega sprejemanja, na kar vplivajo tako organizacije združenega dela, občani in skupnosti. Zaradi vsega tega bo zelo težko uresničiti nalogo (zastavljeno s srednjeročnim planom), da bomo do konca leta 1990 pokrili ves občinski prostor z novimi dokumenti. Neuresničevanje te naloge bo vplivalo tudi na druga področja.
SPODBUDNI PREMIKI NA PODROČJU VARSTVA OKOLJA
Varstvu okolja smo namenjali v našem tedniku veliko pozornosti. Obsežno smo tudi pred nedavnim poročali o uresničevanju sprejetih usmeritev, ko so to obravnavali delegati zborov občinske skupščine.
Ugotavljali smo in tako je zapisano tudi v jesenski analizi, da so bili narejeni na tem področju pomembni koraki, dosledno pa je potrebno vztrajati pri uresničevanju zastavljenih usmeritev.
KAKŠNA BO PRIHODNOST?
Jesenska analiza nam je seveda osnova za načrtovanje za prihodnje leto. O osnutku resolucije, ki je že v razpravi, bomo še poročali, tokrat pa se ustavimo le pri nekaterih usmeritvah.
Planerji ocenjujejo, da bi morala biti rast industrijske proizvodnje v prihodnjem letu intenzivnejša, da bi tako nadomestili, vsaj delno, zaostajanje v zadnjih dveh letih. Po sedanjih izhodiščih predvidevajo intenzivnejšo rast proizvodnje v Gorenju. V energetiki in premogovništvu bo ostala kvečjemu na dosedanji višini, ostali del gospodarstva pa predvideva zmerno rast.
Ena naših osnovnih usmeritev bo še naprej čim večji izvoz na konvertibilno področje. Izhajajoč iz letošnje ocene bi ga lahko v prihodnjem letu povečali tudi do 10 odstotkov.
Število zaposlenih naj bi se v prihodnjem letu povečalo največ za pol odstotka, še dosledneje pa moramo izboljševati kadrovsko strukturo zaposlenih.
Čeprav izkazujemo na različnih področjih potrebo po investicijskih vlaganjih, uresničitve naših želja tudi v prihodnjem letu ne moremo pričakovati. Tako bo treba temeljito preveriti vse načrtovane investicije srednjeročnega družbenega plana.
Načrtovalci menijo, da bi morali voditi politiko osebnih dohodkov tako, da bomo delavce za dosežene poslovne uspehe resnično ustrezno nagrajevali in jih spodbujali k večji produktivnosti. Seveda pa imamo na tem področju pogosto težave zaradi zakonskih omejitev.
Osnutek letošnje resolucije je kratek, jedrnat in vsebinsko realen, menijo načrtovalci. Resolucijo pa naj bi spremljali poddo-kumenti s področja investicij, varstva okolja, proračuna, programa krajevnih skupnosti, plana rekultivacij in programa gospodarske zbornice.
Seveda bodo plani realni in takšni kot želimo, če se bomo v njihovo oblikovanje konstruktivno vključili. Možnosti za to vsekakor imamo. Jesenska analiza uresničevanja zastavljenih nalog je bila skupaj z osnutkom resolucije poslana v vsa okolja, na zadnji letošnji skupščini pa bomo, vsaj upajmo, namenili osrednjo pozornost tem dokumentom. Časa za temeljite obravnave in pretrese je torej dovolj.
Mira Zakošek
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Pla-
ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) &53'-451„ 856-955, 855-450. Brzojavni na-
slov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 300 dinarjev. Mesečna naročnina 1.100 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike, 6.600 dinarjev, za tujino 11.200 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
10. decembra 1987 * titovo velenje
-;-— ■ ^ ^,,„,1,1,11 -----------
NAŠ POGOVOR	naš čas ★ stran 3
Nada Zavolovšek-Hudarin o delu socialistične zveze v preteklih štirih letih
»Naša naloga je slediti ljudem«
Včeraj je bila v prostorih skupščine občine Velenje program-sko-volilna seja občinske konference SZDL Velenje. Poleg ocene štiriletnega dela te frontne organizacije, smernicah za prihodnje, so na njej izvolili tudi novo vodstvo občinske konference SZDL Velenje. V dneh pred sejo smo se pogovarjali z njeno dosedanjo predsednico Nado Zavo-lovšek-Hudarin.
NČ: Za začetek ugotovitev, da ste delovali v kriznem obdobju. Izhajajoč iz tega, kako je to vplivalo na delovanje socialistične zveze? Nada Zavolovšek-Hudarin: »Krizno obdobje, v katerem smo delovali aktivisti socialistične zveze, je gotovo pokazalo, koliko smo usposobljeni za uveljavljanje takšne socialistične zveze kot mora biti. Ko delamo obračun štiriletnega dela, se zavedamo, da štejejo le rezultati ne pa število ocen, analiz, ukrepov. Vprašanj je preveč, od cest, delegatskega sistema, stanovanjskih, socialnih, ekologije praznovanja novega leta,... Pa tudi aktivisti smo premalo usposobljeni, da bi rešili vsa. Ugotovimo lahko, da je postajala socialistična zveza še bolj odprt in akcijsko učinkovit prostor za reševanje razvojnih ter na videz majhnih vprašanj. Razmere so nas silile, da smo v tako izrazito protislovnih družbenih odnosih z najrazličnejšimi oblikami dela poskušali kar se da hitro odreagirati na mnoga odprta vprašanja. Čep primer za to trditev je razprava o varovanju okolja, o nadaljnjem razvoju občine Velenje, zlasti z vidika pridobivanja premoga in električne energije. Prav gotovo smo uspeli ustvariti nekatere pogoje za motiviranost delovnih ljudi in občanov' za uravnavo življenja. Ob reševanju težav se moramo zlasti družbenopolitične organizacije zavedati, da ni dovolj le navdušiti ljudi, potem pa pustiti akcijo zakonom vztrajnosti. Naša naloga je spodbuditi tudi ostale ustanove, ki so potrebne pri tem in usmeritev načina reševanja. Žal, so ljudje postali nezaupljivi. Toda. storiti moramo vse, da bomo najprej mi zaupali ljudem, njihove težave, na katere nas opozarjajo, obravnavali enakopravno, pošteno. Hkrati pa vztrajali na obojestranski odgovornosti pri izpeljavi dogovorov v različnih organih in organizacijah. V javni razpravi nekateri niso pričakovali kopice očitkov o nezgrajenem kulturnem dialogu v marsikaterem okolju. Kljub temu, da so se v aktivnostih nekateri previdno odmaknili, lahko ugotovimo, da le korenit sprijem z vprašanji prinese pozitivne premike. Žal, tudi zaradi grenkobe, ki jo ob tem čutijo nekateri aktivisti. Bil je storjen kakovosten skok v načinu razmišljanja o naši skupni prihodnosti. Skupaj s krajani si tudi v delovnih organizacijah Rudnika lignita Velenje in šoštanjskih termoelektrarnah prizadevajo za čimhitrejše uveljavljanje ekološkega programa. Delovni ljudje in občani verjamejo sklepom. Toda, potrebnih bo veliko skupnih naporov za njihovo uresničevanje. Ob reševanju gozdov še namreč nismo pripravljeni spremeniti navad. Naše nadaljnje aktivnosti morajo biti usmerjene v uvajanje takšne tehnologije in programov v posameznih ozdih, ki bodo tudi ekološko optimalni. Tega se premalo zavedamo kot delavci v delovnih organizacijah. Šele, ko si ne bosta nasprotovala osebni in družbeni interes, ko se bomo obnašali enako v kraju bivanja in kot delavci v organizacijah zdru ženega dela, bomo lahko govorili o ekološki osveščenosti.«
NČ: Kako se je uveljavila socialistična zveza kot množična družbenopolitična organizacija? Nada Zavolovšek-Hudarin: »V začetku mandata smo dali poudarek socialistični zvezi kot fron tni organizaciji. Večino stališč in mnenj smo uspeli uskladiti v njej, čeprav še ne na vseh ravneh in v vseh organih enako. Zlasti zaskrbljuje ocena o nedelu os novnih organizacij ZSMS in Zveze komunistov ter njihov ne organizirani pristop pri reševa nju vprašanj v nekaterih krajev nih skupnostih. Ne želim reči, da mladinci in komunisti niso vklju čeni. Vendar je osnovna naloga
občinskih konferenc in družbenopolitičnih organizacij krepitev osnovnih organizacij v okoljih, kjer ne delajo, v enotnost vseh naprednih sil v okviru SZDL. Nadaljevati moramo akcijo, začeto pred dvema letoma, da svoje delovanje prenašamo v kulturna, športna in druga društva. Vezi med krajevno konferenco SZDL in društvi so postale trdnejše. Vendar premalo, da bi se enakopravno vključevali v širša družbena prizadevanja. Pri zagotavljanju kakovostnega preživljanja prostega časa v klubih in društvih pa mora biti vzgojna komponenta vtkana v delo vsake družbene organizacije. V svoje programe morajo te vnesti delo s podmladkom in povezovanje z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. Žal, nekateri odkloni pri sodelovanju s temi povzročajo negativne posledice, čeprav bi lahko prav na tak način spodbudili kakovostno delo in poklicno usmerjanje.
V prihodnje bo treba bolj uveljaviti socialistično zvezo kot najširšo družbenopolitično organizacijo delovnih ljudi in občanov, neglede na nazorske, narodnostne in druge razlike med njimi. Premik k množicam je nujen, saj lahko posameznik vrsto ustavnih obveznosti in pravic uresniči le v socialistični zvezi. Če smo zapisali med smernice hitro demokratizacijo socialistične zveze ali odprto socialistično zvezo in družbo, potem moramo omogočiti z načini delovanja dajanje pobud in kritik vsakega. Zagotoviti moramo moč argumenta in se dokončno posloviti od političnih pritiskov. Praksa kaže, da se nekatere organizacije združenega dela še vedno obračajo na družbenopolitične organizacije tudi za strokovne odločitve. Ali znamo in zmoremo to preseči — Proces je dolg.«
NČ: »Ko ocenjujemo delo socialistične zveze, se moramo vprašati, v kolikšni meri se je uveljavila krajevna skupnost kot eden od zelo pomembnih dejavnikov samoupravnega zadovoljevanja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov? Nada Zavolovšek-Hudarin: V praksi razvoj samouprave v krajevnih skupnostih še ni povsem zaživel. Zavirajo ga najrazličnejši vzroki: neustrezni delovni pogoji, nedorečen sistem financiranja, o katerem govorimo že desetletja in več, nenazadnje tudi
spevka. Seveda je za aktiviste socialistične zveze nerazumljivo, da kljub mnogim pozivom ne pride do usklajenega dela pri načrtovanju v krajevnih skupnostih. V teh delajo ogromno prostovoljno. Na tisoče in tisoče delovnih ur so krajani opravili (Šentilj, Skorno-Florjan, Staro Velenje, Šmartno ob Paki,. ..). Pripravjjenost za konkretno delo je vsepovsod. Žal, ugotavljamo, da so organizacije združenega dela, zadolžene za izvajanje nekaterih del, organizacijsko precej slabše usposobljene kot so krajani v krajevnih skupnostih.«
NČ: Med nalogami socialistične zveze v iztekajočem se obdobju je bila tudi priprava in izvedba referenduma, ter seveda bdenje nad uresničevanjem programa.
Nada Zavolovšek-Hudarin: »Menim, da smo referendumski program dobro zastavili, se dogovorili. Vse načrtovane akcije, tudi skupnega pomena, so uresničene. Žal, se vse bolj odmika izgradnja sedme osnovne šole. Mogoče se zdi tistim, ki so bili ob pripravi referenduma dlje od trenutnega političnega trenutka, da bi bilo potrebno s samoprispevkom za njeno izgradnjo zbrati vsa sredstva. Toda politično ozračje je bilo takšno, da smo le s težavo zagotovili polovico denarja za osnovno šolo po takratnih cenah. Mogoče smo v socialistični zvezi naredili napako, ker nismo nadaljevali aktivnosti za dodatno zbiranje denarja z organizacijami združenega dela, ampak to prepustili drugim. Prav gotovo prenašanje nalog iz enega na drug organ ne prinaša produktivnega reševanja vprašanj, ampak nazadovanje v dogovarjanju za denar. Problemi ostajajo. Šolo moramo zgraditi. Upamo, da bo prva faza izgradnje september 1988. Storiti moramo vse, da bomo pri izvedbi prednostnih nalog poenoteni. Ob tem je treba reči, da pravega produktivnega odnosa v družbenih dejavnostih ni. Izvajalci so vse preveč opazovalci. Ograditi od problemov na področju družbenih dejavnosti se ne moremo, ampak s skupnimi močmi vsaj obdržati v njih sedanje stanje. Sprašujem se, ali smo kaj storili za zmanjšanje obsega pravic? Najbrž smo bili tudi premalo kreativni pri dajanju spodbud za spremembo normativov, standardov, ... Kljub spodbujanju nismo uspeli dogovoriti z zakonom dovoljene skupne porabe. Res
Če bomo vlekli vsak zase, potem ne bomo imeli nič
neodgovoren odnos upravnih organov in različnih ustanov v občini. Politična klima v krajevnih skupnostih je seveda različna. Ljudje postajajo apatični tudi zaradi težav, ki ostajajo, čeprav so rešljive. V krajevni skupnosti Staro Velenje tako na primer že nekaj let neuspešno rešujemo problem črnih gradenj, že celo desetletje stare zadeve na stanovanjskem področju v Šoštanju (trg bratov Mravljakov 6), v Titovem Velenju (Jenkova 7, 9). Posledica je puhtenje družbenega bogatstva in slaba volja ljudi. Imamo ustanove, ki bi to morale urediti. Izven mestne krajevne skupnosti so pri načrtovanju svojega dela daleč naprej od mestnih. Njihov razvoj je jasen: najprej voda, potem ceste, šele nato vse ostalo. Tako je bil osnova tudi program četrtega samopri-
viti boljšo kakovost življenja.
Nada Zavolovšek-Hudarin:
»Zame je boljša kakovost življenja ne samo oseben standard, ampak živeti v najbolj zdravem, kulturnem in urejenem okolju. Ali smo kljub kakovostnim skupinam uspeli kulturo približati tudi preprostemu človeku? Najbrž ne. Kakovost življenja je, če si tudi sam marljivo vključen v društva, družbene organizacije, v bitko za naše lepše življenje, v vzpostavitev medčloveških odnosov. Ljudje se ne zapirajo samo zaradi tega, ker gradimo takšne ali drugačne soseske. Mislim, da niso betonska naselja edini in izključni vzrok za odtujenost. Tudi njim se da vdihniti življenje, če bi to želeli tisti, ki tam živijo. Tako pa ostajajo maloštevilni posamezniki, ki so se pripravljeni spopasti s težavami.«
vati manjšinjska mnenja in spoštovati alternativna gibanja. To je vitalnega pomena za socialistično zvezo, če želi motivirati čimveč ljudi in občanov v bitki za stabilizacijo, za vrednejše življenje človeka. Zato moramo najti skupaj z najodgovornejšimi v ozdih in strokovnjaki nove programe, ki ne pomenijo samo preživetja.
Lep primer životarjenja je TUŠ, ki povzroča ekonomske, sociološke in ekološke probleme, da o tehnološki zastarelosti ne govorim. Mar ni že čas, da se poslovimo od nedonosnih programov? Delavci morajo videti prihodnost in imeti interes, da bodo postali bolj samozavestni in čutili večjo pripadnost ozdu in tej družbi. Takšni napori delavcev in vodstev so v nekaterih organizacijah združenega dela že prinesli sadove.
Imamo dovolj usposobljenih kadrov, ki zmorejo in hočejo več
pa je, da zaradi gospodarskih težav, ni moč pričakovati v krajšem času rešitve vseh težav. Sami smo storili premalo, da bi ostajalo več denarja v občini. Do sebe smo mačehovski, manj do denarja, ki se odliva na različne samoupravne interesne skupnosti v republiki. Tudi politiko v samoupravni stanovanjski skupnosti bomo morali obrniti in več denarja nameniti za obnovo obstoječega stanovanjskega fonda, manj pa za izgradnjo novega, saj smo v mestnih krajevnih skupnostih na vsakem koraku priča neurejenosti. Dokler bodo o tem odločali posamezniki, tako kot že vrsto let, ne bo koraka naprej.«
,' NČ: V zadnjem času vse večkrat slišimo in poudarjamo: ljudem je treba zagoto-
NČ: »Že od leta 1983 govorimo o prestrukturiranju gospodarstva, o strokovno usposobljenih kadrih, ki bodo zmogli preobrniti tok gospodarskih gibanj. O kadrih, ki bodo dovolj odgovorno vodili delovno organizacijo in se ob tem ustvarjalno vključevali tudi v reševanje občinskih vprašanj. Praksa kaže, da se kljub kazalcem gospodarjenja, ocenam delovanja posameznih organov obnašamo oportuno. Potrebno je hitro in odločno reagiranje. Ali je ukrep družbenega varstva resnično edina pot reševanja kadrovskih vprašanj?
Nada Zavolovšek-Hudarin:
»Upam si trditi, da imamo dovolj usposobljenih kadrov, ki zmorejo in hočejo več. Ne damo jim priložnosti, do njih smo nezaupljivi. Vedno imamo izgovore, da imamo premalo izkušeni, mogoče tudi drugače razmišljajo in jih tako že v naprej dajemo ob stran. Bili so storjeni pomembni koraki pri demokratizaciji kadrovske politike. Čeprav je še precej skupin in posameznikov, ki menijo, da je kadrovanje njihova domena. Najdejo se tudi taki, ki zaradi delovanja v preteklosti menijo, da ni pomembno sodelovati v kadrovskem postopku, ker je že vse določeno. Kje je tu njihova odgovornost? Ne moremo več pristajati, da prevzemajo naloge neaktivni kadri, ozki v znanju in preveč poslušni posamezniki. Skoraj pravilo je, da tam, kjer dobro delajo, kjer pravilno vrednotijo delo, kjer delovni ljudje in občani vidijo svojo prihodnost, ni večjih težav pri reševanju kadrovske problematike. Kritiziranja ob robu dogajanj ne smemo dovoliti. Vključeni moramo biti v dogajanja in produktivno sodelovati v bitki za preobr-nitev družbenih tokov. Ali pa bodo to storili tisti, ki jim dajemo negativni predznak, ko govorimo o zaviralcih naprednih idej. Ali bomo ostali le nemi opazovalci dogajanj, vdani v usodo, zaverovani in obrnjeni k sebi z željo, da bi bilo le tako kot je? Krizni čas nas mora spodbuditi k spreminjanju razmer. Toda, ne na star način, z dogmami, zavračanji novih idej, z nesposobnostjo upoštevanja argumenta drugega, z nepripravljenostjo usklajevanja. . Borba starega Z novim pomeni tudi borbo za človeka, sociali-• zem. Potrebujemo pluralizem interesov, svobodo mnenj, upošte-
Gotovo pa se ne moremo sprijazniti z odlaganjem reševanja družbenoekonomskih odnosov v energetiki. S programi in zagotovili moramo zahtevati takojšnje reševanje tega, saj gre za prihodnost tretjine zaposlenih v občini,, ki ustvarjajo tretjino vsega dohodka.
Naloga frontne SZDL za boljše gospodarjenje je dvojna: na osnovi programov, ki jih morajo pripraviti strokovne ustanove, in ki jih imajo v organizacijah združenega dela, sprožiti gibanje za spreobrnitev gospodarskih procesov. Največjo vlogo pa bo SZDL odigrala, če bo skupaj z aktivisti sprožila gibanje za boljše gospodarjenje na osnovi stro kovno pripravljenih progra mov.«
NČ: Vsako leto ponavljamo, pišemo in govorimo o pomembnosti uresničevanja nadzorne vloge SZDL.
Nada Zavolovšek-Hudarin: »Ne trdim, da ni bilo storjenega nič. Toda občutno premalo. Prevečkrat smo se posamezniki obnašali oportuno do izvajanja sklepov in dogovorov. Vse pre večkrat se zgodi, da aktivisti v krajevnih skupnostih nemalokrat obnemorejo pri iskanju odgovornih oseb pri reševanju težav oziroma sklepov, da jih pošiljajo od vrat do vrat. V SZDL se moramo organizirati tako, da bomo načrtno bdeli nad izvajanjem dogovorjene politike, in da bomo sposobni ugotavljati in terjati odgo vornost. Mislim, da je bila napa ka ta, da nismo imeli metode spremljanja. Delovne ljudi in občane več informiramo preko občinskih sredstev javnega obveš čanja in zborov krajanov.«
NČ: Kako ocenjujete uveljavljanje delegatskega sistema?
Nada Zavolovšek-Hudarin:
»Mnoge slabosti pri delovanju delegatskega sistema, ki so bile v prejšnjih letih, smo uspešno odpravili. Boljše so organiziranost in vsebinske priprave na seje skupščin, zlasti skupščin sis družbenih dejavnosti. Družbeni trenutek in odgovornost delegatov je vse večja. Skupščine postajajo dinamičnejše, odločitve pa terjajo večjo odgovornost in strokovno pomoč. Ker le redkokdaj obravnavajo gradivo za sejo delavski sveti, prihajajo delegati na seje predvsem z lastnimi stališči. Delegatska razmerja niso zaživela. Eden od vzrokov za to je neusposobljenost delegatov za usklajevanje novih predlogov. Tudi
ni prave pripravljenosti za usposabljanje delegatov. Kritično moramo oceniti, da smo premalo naredili za delovanje delegatskega sistema. Vzrok takšnemu stanju je tudi neprilagojenost družbenopolitičnih organizacij do uresničevanja odnosov v tem družbenopolitičnem sistemu. Če bomo še naprej dopuščali sprejemanje odločitev izven skupščinskega sistema, se bo vse bolj krepila vloga upravnih in izvršilnih organov. Poslovodni delavci bi se morali v večji meri usmeriti na sodelovanje in aktivnosti v temeljnih delegacijah in večjo pozornost namenjati delegatskim potem, ne pa z nadomeščanjem nesistemskimi potmi. SZDL je seveda najodgovornejša za nadaljnji razvoj in krepitev delegatskega sistema. Vprašanje pa je, če mora samo SZDL kot družbenopolitična organizacija zagotavljati družbenopolitične pogoje za delo delegacij. Ker so bile ocene organiziranosti sis pred dvema letoma pravilne, moramo vztrajati pri uresničevanju načrtovanega. Torej združiti tiste si-se, ki jih dopušča zakonodaja.
Ukvarjamo se vsi z vsemi problemi. Ne poznamo dovolj družbenopolitičnega sistema in pristojnosti posameznih organov. Zato ie naša učinkovitost takšna kot je. Vse prevečkrat želijo nekateri politično razpravljati o strokovnih stvareh in obratno (stanovanjska in komunalna vprašanja). Nekaj let smo ugotavljali in ocenjevali, da izvajalci in strokovne službe sis materialne proizvodnje ne opravljajo zadovoljivo svojega dela. Nikoli nismo ločili, kdo je za kaj odgovoren. Problemi se poglabljajo. Vsak ima svoje naloge in potrebno bo takoj zahtevati odgovornost za uresničevanje.«
NČ: Ob prevzemu predsedniške dolžnosti pred štirimi leti si ob sprejetju smernic za svoje delo oziroma predsedstva in ostalih organov kratko in jedrnato določila bistvo dela: biti moramo med ljudmi. Nada Zavolovšek-Hudarin: »V obdobju zadnjih štirih let smo zlasti s pomočjo aktivistov v krajevnih skupnostih veliko naredili (volitve, referendum za četrti samoprispevek, obravnava samoupravne organiziranosti, izvajanje-planov, obravnava kritične analize političnega sistema, priprava večjih manifestacij, javnih razprav). Veliko aktivnosti je temeljilo na prostovoljnem delu posameznikov, ki so bili osovraženi, ne samo od krajanov, ker pač niso uresničili vseh njihovih zahtev, ampak tudi od posameznikov v tej družbenopolitični skupnosti, če so se postavili proti njihovim zahtevam. Naša naloga je zaščititi aktiviste. Moramo biti korak v razmišljanjih pred ostalimi, če želimo krog aktivistov povečati, če želimo pritegniti v svoje vrste več mladih in uspešno rešiti vse naloge pred nami. Te ljudi bomo potrebovali, kajti pred socialistično zvezo so nove obveznosti. Prihajamo v obdobje evidentiranja, kandidiranja za najodgovornejše dolžnosti v samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih. Prihajamo v obdobje vodenja javne razprave o ustavnih spremembah. Daleč smo od trditve, da smo uresničili večino nalog. Prav gotovo pa smo uspeli težave reševati neposredno v krajevnih skupnostih.
Biti med ljudmi je bila ena od pomembnih nalog. Mislim, da smo pri tem uspeli. Korist je obojestranska. Naša naloga je slediti ljudem, ne pa sklepom, ki jih sprejemamo na raznih ravneh. Od aktivistov se lahko naučimo, kako moramo ukrepati v vsakem položaju, kajti nobena ne more biti rešena po istem receptu kot je bila v drugi krajevni skupnosti, odboru.
Na koncu se želim zahvaliti vsem tistim, ki so bili pripravljeni sodelovati pri načrtovanju skupnih aktivnosti, kreiranju politike in vsem tistim, ki so začutili, da lahko samo s sprostitvijo demokratičnega dialoga uspešno nadaljujemo razvoj skupnosti. Da je teh ljudi mnogo, nam dokazujejo do sedaj uspešno izpeljane aktivnosti.«
T. Podgoršek S. Vovk
4. stran * fiaS CaS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
titovo velenje * 10. decembra 1987
Proizvodnja v novih Gorenjevih prostorih v Bistrici ob Sotli (Fo-to: H. Jerčič)
Tozd Kondenzatorji Rogatec Gorenje Gospodinjski aparati
Novi prostori obrata
79 zaposlenih v obratu Bistrica ob Sotli tozda Kondenzatorji Rogatec delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati je v petek, 27. novembra, s priložnostno slovesnostjo obeležilo preselitev v nove proizvodne prostore. Gorenje je 1982. leta uredilo obrat v Bistrici ob Sotli v prostorih stare osnovne šole, zdaj pa so se preselili v nove prostore, ki jih je zgradilo Gorenje s sodelovanjem Zavoda SR Slovenije za rezerve.
Delovna orginizacija Gorenje Gospodinjski aparati je 1975. leta zgradila v Rogatcu, v občini Šmarje pri Jelšah, nove prostore za proizvodnjo kondenzatorjev, proizvodnja pa je stekla leto zatem. Pet let pozneje so v tem tozdu osvojili montažo zagonskega releja za kompresor s priključni-co (namenjenega tozdu Kompresorji Črnomelj), 1982. leta pa še montažo termostata za hladilno zamrzovalne aparate. Tega leta so del proizvodnje iz Rogatca prenesli v novem obratu v Bistrici ob Sotli.
1975. leta je Gorenje s sodelovanjem Zavoda SR Slovenije za rezerve zgradilo v Bistrici ob Sotli industrijsko dvorano s površino 2.400 kvadratnih metrov. Preselitev obrata v nove prostore bo
omogočilo nadaljnjo rast proizvodnje in odprtje novih delovnih
mest.
Po odprtju obrata v Bistrici ob Sotli so v okviru tozda Kondenzatorji Rogatec večali proizvodnjo zagonskih relejev za kompresorje s priključnico in termostatov za hladilno zamrzovalno hladilne aparate, istočasno pa so odpirali tudi nova delovna mesta. Predlani, na primer, je obrat v Bistrici ob Sotli zaposloval 31 delavcev, zdaj pa jih že 79. Računajo pa, da bo v tem Gorenje-vem obratu našlo zaposlitev še več krajanov Bistrice ob Sotli in sosednjih vasi. Odpiranje novih-delovnih mest je pomembno zlasti zategadelj, ker je Gorenjev obrat edina proizvodnja na tamkajšnjem področju.
V obratu Bistrica ob Sotli izdelajo zdaj na leto okrog 600.000 zagonskih relejev za kompresor s priljučnico. Ko bodo pridobili še potrebne kakovostne znake za tržišča, kamor izvaža Gorenje svoje hladilno zamrzovalne aparate, bodo povečali proizvodnjo tako, da bodo zadovoljevali večino tovrstnih potreb Gorenja. Ob tem velja dodati, da v tozde Kondenzatorji Rogatec pospešeno osvajajo proizvodnjo sestavnih delov za posamezne izdelke, sami oziroma s sodelovanjem s kooperanti, da bi zmanjšali uvozno odvisnost. Tako so že povsem osvojili proizvodnjo zagonskih relejev za komprsor s priključno. Za termostate pa so osvojili izdelavo skoraj vseh sestavnih delov (vseh je 35), izjema je vpravza-prav le termoelement. Preselitev v nove prostore pa bo omogočila povečanje proizvodnje termostatov v prvi fazi na 740.000 letno, v drugi fazi pa na okrog 1,100.000 letno, tako, da bodo lahko zadovoljevali vse Gorenjeve tovrstne potrebe, termostati pa bodo na voljo tudi drugim	Mi-
škini proizvajalcem izdelkov hladilno — zamrzovalne tehnike. Optimalizirana pa bo tudi tovrstna proizvodnja.
Po besedah Josipa Kuneja, vodja tozda Kondenzatorji Rogatec, razmišljajo o osvajanju proizvodnje še nekaterih drugih elektromellanskih elementov v obratu v Bistrici za Gorenjeve hladilno zamrzovalne aparate, saj so za to na voljo prostori.
Idejni projekt za to bodo pripravili še v mesecu decembru. Po zaokrožitvi proizvodnje naj bi tako Gorenjev obrat v Bistrici ob Sotli skupaj zaposloval okrog 150 delavcev.
Veljko Kolar, predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, je ob čestitki delavcem Gorenja Gospodinjski aparati poudaril poseben pomen Gorenjeve-ga obrata v Bistrici ob Sotli tako za krajevno skupnost Bistrica ob Sotli kot za občino Šmarje pri Jelšah, saj bo pospešil razvoj tamkajšnjega območja.
(ar)
Problemska konferenca občinskega odbora ZZB NOV Velenje
Ocena aktualnih gospodarskih in družbeno političnih razmer
Živimo v izjemno težkem času. Nevarno in neprijetno škriplje na vseh straneh in na vseh ravneh. Otepamo se s slabimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati. Vso akumulacijo uporabimo za kritje izgub in za poravnavo dolgov. Zmanjkuje nam denarja celo za tisto, čemur rečemo tekoča reprodukcija, kaj šele za razvoj, ki je tako rekoč na vsej črti zastal. Naša celotna proizvodnja in družbene dejavnosti so se znašle na nevarnem robu, marsikje gre za biti ali ne biti. Mnogi delovni kolektivi ne vedo več, kako naprej. Pretežni del našega gospodarstva se dobesedno utaplja v izgubah. Nismo sposobni odplačevati naših zunanjih dolgov, zato jih prelagamo na generacije, ki bodo prišle za nami. Otepamo se z najvišjo inflacijo in najvišjo stopnjo nezaposlenosti v Evropi. Življenjski standard je do skrajnosti ogrožen, znatni del prebivalstva že živi na robu revščine. Drsimo čedalje globlje v mednacionalne spore in razprtije, ki že resno ogrožajo našo jugoslovansko družbeno skupnost.
Vse to imenujemo s kratko in nedvoumno besedo kriza, ki ji že od začetka desetletja sem nismo kos. O njej smo se veliko pogovarjali, a to pogovarjanje je bilo vse doslej brez haska, saj se je krizno stanje le še poslabšalo. Sedaj, ko smo se znašli na nevarnem robu, smo končno spoznali, da je potrebna temeljita in daljnosežna prenova vsega, na čemer temelji naš družbenopolitični in ekonomski sistem. Od tod tudi potreba po spremembi ustavnih določil, možnosti, spodbud, pravic in dolžnosti. Pa tudi potreba po zares učinkovitem protiinflacijskem programu, ki bi nas pripeljal iz krize. Pri tem sta se raz-prla dva vsaksebi obrnjena pogleda in izoblikovala svojo fronto. Eden vidi izhod in rešitev v ponovni radikalni okrepitvi močne, enotne, centralno vodene in usmerjene države, z avtoritativno vlado, ki bi jo vsi jugoslovanski narodi ubogali in disciplinirano sledili njenim navodilom. Nasprotna fronta pa je mnenja, daje edina rešitev le v sprostitvi vseh proizvodnih in ustvarjalnih sil, ob polnem upoštevanju razlik, ki med nami v jugoslovanski skupnosti dejansko so.
O tem razmišljamo v zadnjem času na vseh ravneh: v družbenopolitičnih organizacijah, v delegatskih skupščinah, na strokovnih sestankih, za okroglimi mizami. Vse te razprave dokazujejo to, da je jugoslovanska kriza posledica dosedanjega ohranjanja etatističnega modela oblasti. Centralizem in etatizem torej ne moreta biti nikakršna obetavna pot za prihodnje dni. Tega se v celoti in intenzivno zavedamo tudi borci, zato podpiramo slovensko stališče, da je izhod iz krize in seveda napredek v razvoju samoupravljanja, družbenoekonomskih in socialističnih odnosov nasploh moč doseči samo ob še večji demokratizaciji našega življenja, decentralizaciji, doslednem uveljavljanju odgovornosti republik in pokrajin za lasten in skupen razvoj celotne Jugoslavije in ob zadostni motivaciji za večjo gospodarsko učinkovitost. Želimo, da bi slovenske delegacije v okviru federativne skupnosti takšno usmeritev tudi izvedle oz. izpeljale, čeprav ni veliko upanja, da bi v teh prizadevanjih dosegle kakšne vidnejše rezultate. Dogodki okoli sprejemanja protiinflacijskega programa v zboru republik in pokrajin Zvezne skupščine so namreč pokazali, da so manj razviti deli na-
še države zainteresirani za ohranitev našega dosedanjega gospodarskega modela in so zaradi tega močno preglasovali slovensko delegacijo. Večinskemu mnenju tega zbora se je v celoti priključil tudi zvezni zbor.
Predsedstvo OO ZZB NOV Velenje (ki šteje 21 članov) je imelo v tekočem mandatnem obdobju 13 sej, na katerih je obravnavalo tekoče naloge borčevskih organizacij, kar nekaj svojih sej pa je posvetilo izključno obravnavi aktualnih gospodarskih in družbenopolitičnih problemov naše družbe. Razprave na sejah predsedstva pa tudi razgovori z-borci na terenu kažejo, da so borci zelo kritični, še bolj pa prizadeti in žalostni, da so se ideje, za katere .so se borili in vanje verovali, v zadnjem času tako izničile. Vso to gospodarsko nemoč, v katero smo zabredli, sramotno pripisujejo tudi borcem, čeprav so bili prav oni tisti, ki so pravočasno in glasno opozarjali na napake v naši družbi. Res pa je, da so nekateri posamezniki izkoristili partizanstvo, revolucijo, partijo in socializem za dosego politične moči in oblasti za svoje osebne egoistične interese.
Borci smo zaskrbljeni nad brezplodnim frazarjenjem v zvezi z izhodom iz krize. Sedaj, ko smo protiinflacijski program sprejeli, seje potrdila upravičena bojazen borcev, da bo z novimi ukrepi prišlo na površje še več administriranja, še več centralizi-ranja. Najslabše pa je to, da velika večina borcev, pa tudi delovnih ljudi in občanov, tudi ob sprejetem protiinflacijskem programu ne vidi pravega izhoda iz krize. Sprejeti ukrepi pa dokazujejo, da bo tudi tokrat plačal največji davek občan, kot že tolikokrat doslej.
Borci ugotavljamo, da z nami upravljajo birokratske sile, ki nikakor niso pripravljene, da bi se svojemu sedanjemu položaju odpovedale. Pokojnine so lep primer za to. Agrokomerc in druge afere pa dajo misliti, da so med nami ljudje, ki delujejo kot mafija — na legalen način kradejo. Postali smo družba, ki veliko govori, razpravlja, ukrepajo pa le nekateri posamezniki, po svoji volji seveda. Veliko kritike je bilo izrečene na račun samovoljnega spreminjanja pokojninskega zakona, ki je udaril po žepu še zlasti borčevsko prebivalstvo. Kako ne bi bili prizadeti in razočarani, saj smo v partizanih in v povojni socialistični izgradnji dali vse od sebe, se-
daj pa našega minulega dela in naših velikih žrtev nihče več ne ceni. Podoben primer je tudi zdravi-liško-blimatsko zdravljenje borcev, ki je v prizadevanjih za stabilnejše ponašanje, prišel prvi na udar. Ali ne bi bilo bolj prav, da bi zdravstvo najprej poiskalo svoje druge notranje rezerve, ki so na dlani, pa se jih nihče ne loti. Pri tem mislimo med drugim tudi na visok bolniški stalež, ki bi ga bilo mogoče po nekaterih ocenah brez škode zmanjšati vsaj za 30 %.
Še enkrat moramo poudariti, da so borci zelo zaskrbljeni zaradi stanja v naši družbi. Vedo, da se ljudje vse bolj zapirajo vase in ne zaupajo nikomur več. Ljudje res vse teže poslušajo ta ples besed, vse teže redijo armado birokratov, katerih opravilo se izčrpava v brezplodnih receptih in v soljenju pameti tistim, ki pošteno in za majhen denar garajo za stroji, za tekočim trakom, na njivah in drugod. Kakor država v prid svojemu ogromnemu birokratskemu aparatu sistematično jemlje delovnemu človeku vsaj tri četrtine pošteno pridelane vrednosti, tako ogorčeni delovni človek vrača državi in njenemu
Prejeli smo
vodstvu nezaupanje, apatijo, vse pogosteje celo sovraštvo. Ljudje se sprašujejo, kakšno je to naše vodstvo, ki je našo tako bogato državo dobesedno spravilo v bankrot? Do tod nas je privedla kratkovidna praksa, ko smo zavrgli vrednost dela in ustvarjalnosti ter se predali bolezni najrazličnejših špekulacij in uživanju dobrin, ki so jih ustvarili drugi. Tu mislimo na prisvajanja ogromnega dela stvarnih delavskih zaslužkov, na sistemsko prisvajanje sadov minulega dela, ki ga trpe upokojenci pa na samovoljno zadolževanje v tujini, ki je bilo naloženo na pleča sedanjih in še zlasti prihodnjih delavskih rodov. Vemo, kako so bila zapravljena vsa ta ogromna sredstva. Še najmanjši del je bil porabljen za razvoj dežele.
Privilegirani klani in njihove nadaljujoče se generacije so si prisvojile ogromno sredstev. Tako so si s sredstvi odtujene družbene lastnine zgradili razkošne vile, zapravili cela premoženja za avtomobilski in drugi luksuz, si omislili na družbene stroške infra-strukturne objekte in drugo. Boleče je to, da so to počenjali predvsem nekdanji borci in komunisti, ki so zasedali take položaje, ki so jim to omogočili. Te ljudi so kmalu začeli posnemati tudi nekateri drugi sloji naše družbe pod geslom »znajdi se«. Ko se je tem elitnim slojem zdelo bogatenje prepočasno, so si izmislili velikopotezne, čeprav že vnaprej izgubljene investicije, okrog katerih so se ponujale najrazličnejše - korupcije, podkupovanja, devizni računi in privatna podjetja v inozemstvu. Toda to še ni bilo dovolj! Omislili so si pojedine in veseljačenja za
družbeni denar. Nikoli ni bilo dovolj zasebnih in skupinskih potovanj po svetu, ekskurzij, izletov, najrazličnejših obiskov in drugih iznajdljivih oblik zapravljanja denarja, ki ga je z znojem in nasilno odpovedjo ustvaril delovni človek. Seveda sodijo sem tudi razne olimpiade in univerziade, ki se dobesedno financirajo iz žepa delovnega človeka in občanov.
Nič še ne kaže na to, da bi bilo te samopašnosti kmalu konec, saj smo še pred kratkim lahko prebrali afero v zvezi z letalom predsedstva SFRJ, ki je v Švico prevažalo tako imenovane črne potnike, nazaj v Jugoslavijo pa tihotapilo najrazličnejše stvari. Ne smemo misliti, da se vse to dogaja le drugje, daleč od nas. Tudi v našem občinskem okolju smo priča najrazličnejšim negativnim pojavom in nepoštenostim. Ali je to pošteno, da so si nekatere organizacije v času, ko govorimo o potrebi po stabilizacijskem obnašanju, nabavile silno drage suksuzne »službene« avtomobile, ob tem pa na ogorčenje občanov odgovarjajo, da je bilo "vse v skladu s predpisi? Ali je v skladu s predpisi tudi to, da mnogim stanovalcem v Velenju pa tudi drugod teče voda na glavo, ob tem pa je samoupravna stanovanjska skupnost povsem gluha za te probleme in si — za že itak skromna sredstva za vzdrževanje stanovanjskega fonda — rajši nabavi luksuzni avtomobil? Še in še bi lahko naštevali pojave, ki razjedajo našo družbeno moralo.
Moramo povedati, da smo si borci veliko obetali tudi od napredne prenove Zveze komunistov, ki pa ostaja zgolj pasivna opazovalka razmer, zato tudi številni borci razočarani odhajajo iz njenih vrst. Iz partije ne izstopajo samo ljudje, ki so idejno na drugi strani, oportunisti, temveč pošteni ljudje, ki so izgubili vero v svojo partijo.
Večina borcev je mnenja, da so tudi ustavne spremembe samo izmikanje pred reševanjem problemov. Mar niso dovolj sklepi Avnoja, sedanja ustava, sklepi 10. kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ? Na podlagi 4eh dokumentov bi lahko oblikovali operativne programe, s pomočjo katerih bi — če bi se jih držali, seveda — zagotovo našli pravo pot. Borci se sprašujemo, kakšno je naše najvišje vodstvo — predsedstvo SFRJ — da se ne more poenotiti pri ključnih problemih izhoda iz krize in našega nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja. Borci smo že nič kolikokrat rekli, da bi morali spregovoriti o dejanskih krivcih za nastali položaj. Javnosti bi bilo treba neposredno in poimensko predstaviti zloglasne centre moči in posameznike, edinole tako bi prišli resnici do dna. Borci smo mnenja, da bi bilo ustrezneje, če bi več pozornosti posvetili združenemu delu in njegovemu učinkovitejšemu gospodarjenju, kot pa da smo v teh težkih časih šli v spreminjanje ustave, v katero bi nekateri radi kar po najkrajši poti vsilili svoje ozke interese (podobno kot pri protiinflacijskem programu) ne glede na interese večine. Borci mislimo, da samo sprememba ustave ne bo razrešila sedanjih težav in težkih protislovij naše družbe. Že začetne razprave okoli tega vprašanja kažejo težnjo po strogem centralizmu države, kar praktično pome-
ni še jačanje birokratske oblasti in še močnejše odrivanje delavskega samoupravljanja na rob družbenih dogajanj. Glede na to, da je k sedanjim družbenim razmeram prispevalo velik delež tudi vsesplošno nespoštovanje ustavnosti in zakonitosti, smo lahko prepričani, da nam tudi nova ustava ne bi prinesla želenih rezultatov, če se bomo še naprej ponašali tako, kot smo se doslej. Predvsem moramo torej spremeniti svoje ravnanje, dosledno spoštovati ustavnost in zakonitost in postaviti odgovornost na prvo mesto. Vsakomur v naši družbi mora postati končno jasno, da je za storjene nepravilnosti treba ne samo politično, ampak tudi kazensko odgovarjati. V praksi pa so sedaj stvari postavljene na glavo. Delavec je kazensko preganjan za en sam vijak, ki ga odnese domov, za tiste, ki s svojim nepoštenjem in vsakršnimi mal-verzacijami povzročajo ogromno družbeno škodo, pa se težko odločimo za kazenski pregon. V tej zvezi bo treba korenito spremeniti tudi funkcijo in prakso naših nadzornih in pravosodnih organov. Borci se sprašujemo, v čigavem interesu se je toliko let skrivala resnica o Kosovu? Zakaj se bolj pogumno in odkrito ne ugotavlja odgovornost vodilnih ljudi? Mislimo, da je bilo povsem zgrešeno, da smo za ureditev razmer na Kosovu začeli najprej ka- ■ žensko preganjati in zapirati mladino, tiste veljake, ki so bili in so še na čelu kontrarevolucije pa smo kar nekaj let pustili na svobodi. Šele v zadnjem času, ko so se razmere do skrajnosti zaostrile, smo obotavljivo in z veliko mero previdnosti začeli odsta-vljati nekatere od teh zloglasnih voditeljev, namesto da bi jih že leta 1981 potisnili v zapore. Sploh pa borci ugotavljamo, da nacionalistične nestrpnosti ni med preprostimi ljudmi, pač pa v vrhu med vodilnimi ljudmi in tam, kjer je s teh vrhov organizirana in vodena. Zadnje razmere na Kosovu so pokazale, dajiima-mo opravka le z močno albansko iredento, temveč tudi z močnim srbskim in črnogorskim nacionalizmom. Medtem ko pošiljamo na Kosovo močno oborožene enote milice, da bi s silo vzpostavile red in mir, se borci upravičeno sprašujemo, kaj je z našimi krvavo izborjenimi pridobitvami NOB in revolucije, med njimi na prvem mestu bratstvo in enotnost, na katerega je naš Tito stalno opozarjal kot na naše najmočnejše orožje tako proti domačemu kot tujemu sovražniku?
Sprašujemo se, kaj bo prinesel jutri? Tudi borci smo pav tako nemočni kot vsi drugi občani. Čakamo in se bojimo, kajti vsak dan se zgodi kaj takšnega, za kar se nismo borili. Čeprav sprejeti ekonomski ukrepi še ne delujejo, se zavedamo njihovih posledic in vemo, da bodo silno negativno vplivale na ljudske množice zlasti v pogledu vsesplošne materialne stiske oz. še nadaljnjega občutnega padanja življenjskega in družbenega standarda. Če k temu dodamo še izredno težke razmere v domači občini, resnično ne moremo nič drugega pričakovati kot splošni revolt. Poleg velikih izgub v energetiki in ob slabih poslovnih rezultatih velike večine gospodarstva, nam dobesedno grozi ekološka katastrofa kot posledica od-kopavanja premoga in proizvodnje termoelektrične energije. Med-
tem, ko pred našimi očmi dobesedno propada nekoč zelena Šaleška dolina s svojim hribotivim gozdnatim obodom, se vodilni ljudje delovnih organizacij, ki povzročajo te probleme, hladnokrvno izgovarjajo, da ni sredstev, s katerimi bi sanirali obstoječe stanje in preprečili nadaljnje propadanje našega življenjskega okolja. Sedaj pa naj bi v našo občino dobili še dodatno življenjsko nevarnost — odlagališče jedrskih odpadkov.
Ne glede na nekatere negativne ocene, ki jih je bilo deležno protestno zborovanje v Velenju v zvezi z ekološkimi problemi in odlagališčem za jedrske odpadke, moramo pohvaliti tako kmete kot mladino, ki so dali pobudo in tudi izpeljali to protestno manifestacijo in to brez pokroviteljstva sindikata in partije. Če je kmet spoznal ogroženost svojega življenja in obstoja, potem bi to še v veliko večji meri. morali občutiti industrijski delavci in rudarji, in zahtevati, da se spored-no s proizvodnjo rešujejo tudi vsi spremljajoči problemi. Moramo reči, da smo bili zelo razočarani in ogorčeni kmalu zatem, ko smo s strani podpredsednika republiškega izvršnega sveta slišali grožnjo: če ne bo šlo drugače, bomo pa sprejeli zakon, ki bo določil lokacije za jedrske odpadke v Sloveniji.
Borci pravimo, da se moramo takšni samovolji posameznikov in skupin, ki brezobzirno posegajo v naše osnovne življenjske pogoje in nam vsiljujejo rešitve od zgoraj, energično in na vsej fronti upreti. Jasno moramo povedati, da nam je vsega tega dovolj, da hočemo biti za svoj razvoj odgovorni sami in da na prisilo kakršnekoli vrste ne pristajamo. To velja tako za reševanje razmer v občini kot za ustavna določila in za razne stabilizacijske in protiinflacijske programe. Želimo se enakopravno dogovarjati, ne dovolimo pa, da nam bi svoja stališča kdorkoli vsiljeval, najmanj pa birokracija.
Pred nami so redne letne konference krajevnih borčevskih organizacij, na katerih bodo borci prav gotovo spregovorili o teh pa tudi o drugih problemih. Življenje nas uči, da so zameglene resnice povod za neučinkovitost, zato je prav, da odkrito spregovorimo o pravih vzrokih krize, da bi lažje razumeli tudi njene posledice.
Borci moramo biti v vseh teh dogajanjih prisotni, pripravljeni izrekati svoje mnenje, pomagati s svojimi izkušnjami, opozarjati na prava pota. Tako kot doslej se bomo tudi v prihodnje energično spopadali s težnjami in pojavi, ki niso v skladu z osnovnimi pridobitvami našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije, z ustavo in kongresnimi dokumenti Zveze komunistov, in z vsem tistim, kar ni v skladu z našo socialistično družbeno moralo. Odprta družba in tržno gospodarstvo naj bosta tista, ki delata selekcijo med dobrim in slabim. Kar je dobro in uspešno, naj se v svobodni konkurenci prebije naprej, kar ni, naj odmre. To je edina pot, na katero borci pristajamo in smo se pripravljeni zanjo bojevati po svojih najboljših močeh tudi poslej. Pri tem bomo koristili izkušnje, ki jih imamo z našim delom v Osvobodilni fronti, ki je znala povezati vse napredne sile v boju za svobodo in lepši ter pravičnejši jutrišnji dan.
10. decembra 1987
* titovo velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran g
Vrata se odpirajo
»Danes je težko narediti kaj pametnega, neumnost narediš mimogrede«.
(Janez Komljanec, predsednik IS Slovenj Gradec v Sobotni prilogi Dela)
V prejšnjem prispevku smo zapisali, da je del srečanja predsednikov izvršnih svetov občin Slovenj Gradec, Ravne, Velenje in Mozirje (bilo je 12. novembra v Slovenj Gradcu) z dr. Čopičem, potekalo za zaprtimi vrati, obenem pa tam prisotnim zastavili vprašanje, kaj se je za njimi govorilo. Tovariš Janez Komljanec, predsednik IS Skupščine Slovenj Gradec je dopisniku Dela duhovito sam odgovoril v sobotni prilogi Dela, mi pa smo po sledi tega dogodka odšli k Miranu Arzenšku, predsedniku iz-vršnega sveta občine Velenje, Ivu Kosu, predsedniku IS Mozirje in Jožetu Pozniču, predsedniku komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja pri skupščini občine Mozirje. Vsi so bili takoj pripravljeni vrata na ste-žaj odpreti. Pogovore smo opravili ločeno, za objavo pa smo jih s soglasjem sogovornikov smiselno združili.
Kaj se je torej 12. novembra letos eno in pol uro dogajalo za »zaprtimi vrati« v Slovenj Gradcu? Zakaj so bila zaprta, kdo jih je zaprl? Ali je bila odsotnost novinarjev na prvem delu pogovora sploh tako pomembna, kot bi lahko sklepali po pisanju v časopisih?
Arzenšek
Ne morem reči, da so bila vrata zaprta. Do širšega sestanka je upravičeno prišlo na iniciativo predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec, tovariša Janeza Komljanca, ki je želel, da do pomembnih in nujnih informacij pridemo tudi v ostalih »prizadetih« občinah. Dr. Čopič nam je v prvem delu skušal strokovno razložiti pomen atomskih odlagališč, toda mi smo ga takoj opozorili na jasna stališča odgovornih upravnih organov in- funkcionarjev v teh štirih občinah: da to razlago sicer lahko poslušamo, da pa so sklepi dovolj trdi in trdni, da o možnih lokacijah na teh področjih ne mislimo razpravljati. V prvem delu pogovora smo bili z dr. Čopičem res sami. Na dolgo in široko nam je razlagal, kaj so to nizko in srednje aktivni jedrski odpadki, mi pa smo ga med drugim tudi vprašali, kako je lahko prišlo do odločitve za gradnjo nuklearke brez rešenega vprašanja odlaganja radioaktivnih odpadkov. Pravega odgovora nismo dobili. Dogovorili smo se tudi, da je potrebno o vsebini pogovora takoj seznaniti novinarje, ko bodo prišli. To se je tudi zgodilo. Mislim skratka, da seja ni bila zaprta. Je pa res, da so bili v tisti slabi uri pogovora z dr. Čopičem dialogi precej trdi. Ne vem, ali nam je to zameril, toda dali smo mu jasno vedeti, da smo se že zdavnaj odločili: mi bomo uresničevali naloge, ki so zapisane v srednjeročnih in dolgoročnih usmeritvah, sprejete na vseh štirih skupščinah. Razlogi proti odlagališču so tako evidentni in argumenti tako močni, da jih ni bilo potrebno dodatno razlagati.
Toda vendar! Novinarji so bili najprej povabljeni na začetek pogovora, potem pa so morali čakati ...
Arzenšek:
Da, obstajala je dilema, ali naj imamo celo sejo skupno z novinarji, potem pa se j? tovariš Komljanec pač odločil tako kot se je. Njegove osebne odločitve ne bi komentiral — se mu je pač zdelo tako primernejše. Toda pred razgovorom z dr. Čopičem smo dobre pol ure predsedniki izvršnih svetov sedeli sami in zelo jasno uskladili stališča. Z njimi smo potem ostro, toda korektno nastopali na več kot triurnem sestanku. Vsej tej strukturi, ki ima nalogo pridobiti lokacijo za odlagališče smo povedali ostro, da na naše področje hodi zastonj!
Sestankov, na katerih ni novinarjev, je navsezadnje vsak dan veliko...
Arzenšek:
Ne bomo imeli nobenih, niti strokovnih razgovorov o tej temi brez prisotnosti javnosti. Tudi če bi ta sestanek potekal brez prisotnosti novinarjev, bi objavili javno obvestilo. Vsak tak razgovor tudi v bodoče ne sme in ne more biti skrivnost. Tega se zavedamo in to tudi zahtevamo, saj se je doslej zgodilo precej stvari v tajnosti. Ogromno dezinformacij pa smo dobivali tudi mi na odgovornih funkcijah, na takšnih osnovah pa seveda ne moreš sprejemati pravih zaključkov.
KOS:
To je tako: sestanki brez prisotnosti novinarjev so bili in bodo. Moram pa poudariti, da izvršni sveti niso forumi, ki bi o teh stvareh lahko odločali. Nam je tovariš Komljanec, predsednik IS Slovenj Gradec sporočil, da na iniciativo njegovega IS v Slo-
venj Gradec prihaja direktor uprave za atomsko varnost in da želi, da smo mi zraven. Tovariš Komljanec je pač sodil, da nima smisla, da je sam in je enostavno poklical še predsednike ostalih izvršnih svetov. Pred novinarji smo bili pravzaprav še bolj pro-vokativni kot prej, ko smo bili sami. Zgodila pa se je zanimivost: novinar nam je razdelil dokument, v katerem so natanko popisane dosedanje raziskave. In dr. Čopič ga je vzel tako kot mi! Vse, kar je na sestanek prinesel, je bil hrvaški propagandni letak o nenevarnosti odlagališč za jedrske odpadke. Dobil sem obču' tek neorganiziranosti in neinfor-miranosti, tako da na koncu nisem vedel, zakaj sem na sestanek pravzaprav prišel. Treba pa je še reči, da dr. Čopič na prisotnost novinarjev in ostalih predsednikov izvršnih svetov verjetno ni bil pripravljen, zato je vse skupaj nanj morda delovalo tudi malo provokativno. Vsekakor pa je res, da nam ni povedal nič novega. Vse kar je povedal, smo vedeli že prej, največ pa so vedeli novinarji!
■ Iz poročila v »Delu« se je dalo razbrati, kot da se je na tej zaprti seji dogajalo marsikaj, da se je mogoče celo kaj obljubljalo ... Kos:
Ah, kje pa! Dr. Čopič sigurno ni prišel s takšnim namenom, sploh ni bil agresiven.
Poznič:
Tudi v tistem delu razgovora smo tri četrtine časa prebili brez prisotnosti Čopiča. Brez novinarjev smo bili z njim morda le četrt ure. Najprej smo se namreč hoteli samo dogovoriti, kakšen je naš skupni pogled na stališča, ki jih bomo predstavili dr. Čopiču. In kaj bi radi od njega slišali!
Kos:
Pa tudi tako malo novega nam je povedal, da ni omembe vredno. Govoril je predvsem na splošno. V brošuri, ki nam jo je dal novinar, so omenjene makro lokacije za odlagališča, mikro lokacije pa naj bi bile na priloženi karti. Toda te karte tam nismo našli, pa tudi dr. Čopič nam ni o njej nič natančnega povedal.
Arzenšek:
Niti slučajno nismo kaj obljubljali! Naš namen je bil, da dr. Čopiču jasno povemo, kakšne odločitve smo v občini že sprejeli. Ne stališča, ampak odločitve! In kaj nameravamo storiti. Temeljito se bomo pripravili na spremembe srednjeročnega družbenega plana, pa tudi na predlog zakona, čeprav sem prepričan, da do njega ne bo prišlo. Storili bomo vse, kar je potrebno. Takšen razgovor ne more spremeniti, odločitev, ki so jih posamezne občinske skupščine že sprejele. Mi teh pristojnosti tudi nimamo. Imamo sklepe in odločitve, izražene tudi skozi javne proteste, ki jih moramo spoštovati in uresničevati. Mislim, da je to dovolj ja-sno!
Ali bo zapisnik s sestanka kljub temu objavljen?
Arzenšek:
Kljub temu, da je zapisoval vsak sam, smo se dogovorili, da se ta zapisnik izdela. Takšen dokument je potreben, saj se lahko kasneje marsikaj nepravilno interpretira. Zapisnik bo in bo tudi kadarkoli na vpogled javnosti.
Ali vam je torej dr. Čopič povedal kaj novega, doslej javnosti neznanega o mikrolokacijah?
Arzenšek:
Je. Mi smo na tem sestanku želeli predvsem dvoje: najprej, dobiti jasen odgovor o izboru mikrolokacij na območju štirih občin (tudi zato, ker nas ljudje pogosto sprašujejo kaj je resnica in kaj ni!), potem pa smo želeli slišati, kakšni bodo nadaljni postopki. Zakonodajo poznamo,-ker pa vemo, da se lahko v nadaljnjem postopku zgodi še mar-
sikaj, smo želeli to razčistiti. Dobili smo nekaj novih informacij, žal pa so do nas prišle z zakasnitvijo. Celotno poročilo skupine SEPO je namreč isti dan objavila revija Mladina. Ob tem nismo izrazili le ogorčenja, ampak smo dali tudi jasno vedeti, da je treba spoštovati odgovornost funkcij na občinskem in republiškem nivoju.
Ali ni zanimivo dejstvo, da novinarji pri Mladini pridejo prej do takšnih informacij kot pa odgovorni funkcionarji v »prizadetih« občinah?
Kos:
To brošuro so baje pri Mladini dobili od nekoga iz Krškega, potem so pa vrtali naprej. Vse skupaj je velika godlja, ne vem, kako jo bodo rešili. Bojim se, da bo vse šlo po francoskem principu, da se bo torej neko področje enostavno kupilo.
Poznič:
Dogovorili smo se, naj bo vir informacij za nas le eden v republiki. Ne pa, da jih sprašuješ pet, odgovora pa ne da nobeden!
Arzenšek:
Ne vem sicer, kako to poteka, toda nekaj bi si sigurno upal trditi: da so gradivo pri Mladini imeli vsaj tri dni, če ne celo kakšen teden prej kot mi. To je bil tudi naš očitek dr. Čopiču: mi smo se čutili nekako zapostavljene pri informiranju. Pred občani smo odgovorni, v tem primeru pa še posebej. Ne le zaradi zelo jasnih sklepov skupščin! Odgovorni smo tudi do republike, od koder včasih dobimo »očitek«, da problema s strokovnega vidika ne razumemo!
To je, mimogrede, popolnoma v nasprotju z obljubami, ki jih je izvršni svet SRS izrekel na skupščini SRS, da bodo namreč vse »prizadete« občine sproti seznanjane z najnovejšimi rezultati na tem področju!
Arzenšek:
Da, to bi si upal trditi! Ta de-manti je naredila že revija Mladina, ko je natančno iste podatke objavila prej, kot smo jih mi (na seji) dobili. S temi novimi informacijami o mikrolokacijah pa se je zadeva pravzaprav začela vrteti v drugo smer. Zanimivo je na primer, da na slovenjgraškem območju (razen v zgornjem dravskem delu) mikrolokacij ni, prav tako jih ni v ravenski, so pa v velenjski in mozirski občini. Tako smo hitro ugotovili, da na sestanku sediva pravzaprav le še dva »prava« človeka. Toda ne glede na to smo bili enotni, da nas občinske meje ne morejo in ne smejo razdvojiti. Lokacija na področju velenjske občine je problem tako za Slovenj Gradec, kot za Mozirje. Tako je bila naprimer demantirana lokacija v Ve-lunjskem grabnu, odprle pa so se_ nove! Na relaciji od Dobrne proti Titovem Velenju so se naenkrat pojavile kar štiri! Jaz nisem strokovnjak na tem področju, toda odgovora po moje prav gotovo ne moremo iskati v takoime-novanih 39 lokacijah po celi Sloveniji. Za pravo rešitev sicer ne vem, prepuščam jo strokovnjakom. Mi smo le povedali, da so eno geofizikalni kriteriji (pod zemljo), da pa mimo pogojev, pomembnih nad zemljo (to pa so predvsem sociodemografski kriteriji), ne moremo iti. Stroka je eno, drugo pa je mnenje ljudi. Mimo tega enostavno ne gre!
To pač pomeni, da mora stroka enostavno prepričati ljudi v pravilnost svojih trditev in predvidevanj ...
Arzenšek:
Takole bi rekel: ne prepričati, najprej je potrebno upoštevati te druge kriterije! Je pa pri tem še j nekaj, kar je bilo na sestanku tudi povedano. Če so ti odpadki tako nenevarni, potem vključujoč tudi center!
Ali se vam zdi mogoče, da celo izvršni svet skupščine SRS ni vedel nič o tem, kar je objavila revija Mladina?
Kos:
Se mi zdi mogoče! Mi bomo postavili zahtevo, da smo v bodoče sproti obveščeni. Če temu ne bo tako, bomo to v naš Savinjski časopis tudi javno zapisali. Tudi pri nas se zaradi informiranja včasih pojavlja nepotrebno razburjenje. Tako smo morali zadnjič iti v Solčavo ljudi na hitro pomirjati, ko so se pojavile govorice, da je naš občinski izvršni svet glasoval o pristanku za gradnjo odlagališča. Govorilo se
je celo, da je bilo 7 članov za odlagališče, trije pa da so bili proti. Kot da bi na izvršnem svetu kupčkali! V bistvu pa se stvari dogajajo tako, da nam nekdo razdeli »Mladino« na mize. To je zame v našem sistemu nedopustno. To ustvarja nezaupanje med ljudmi, med nami in občani. To sem dr. Čopiču tudi izredno ostro povedal. Če se bo to dogajalo tudi naprej, bom potegnil vprašanje moje odgovornosti. Rekel bom hvala lepa, če zaupanja nisem več vreden. Če nisem vreden, da se mi zaupajo določene informacije, preden gredo v sredstva javnega obveščanja, potem najbrž nisem sposoben biti predsednik izvršnega sveta! O tem, kako smo obveščeni v izvršnih svetih, je lepo napisal Večer. Naš izvršni svet je sprejel sklep, da bomo Izvršnemu svetu SRS, skupini SEPO, Institutu Jožef Štefan in Komiteju za energetiko poslali pismo, v katerem jih bomo opozorili, da je takšen pristop do obveščanja neprimeren. Občani od nas na vodilnih funkcijah pričakujejo, da smo informirani. Tako pa sedaj sumijo, da vemo nekaj več, da nekaj zadaj štrikamo. Je pa resnica, da smo enako ali pa celo slabše informirani kot tisti občani, ki imajo čas brati časopise. Na Izvršnem svetu smo se sedaj celo naročili na Mladino, prej je nismo imeli!
Kako je torej s tem republiškim zakonom, s katerim je dr. Čopič »grozil«? Ali je lahko komu vnaprej znano, kako se bi (bodo?) delegati odločili?
Arzenšek:
Meni je jasno nekaj: zakon vsaj glede na javno mnenje ne more biti sprejet! Če bi se zgodilo nasprotno, potem bom začel dvomiti v ekološko osveščenost v slovenskem prostoru. Zame je sicer »težji« dokument srednjeročni družbeni plan SRS, kjer mora biti lokacija odlagališča najprej opredeljena. Šele potem pride zakon, ta je le izvedba spremembe v družbenem planu.
Ampak dr. Čopič je omenil tudi predsedstvo SRS, ki da bi lahko v to poseglo v primeru, da skupščina odločitve o lokaciji ne bi sprejela! Ali je to skladno z našo zakonodajo?
DVIGNJENI ZASTOR 66
novembra, nič ne veljajo. Glede same lokacije razgovori za nas niso več potrebni! Potrebni so le v toliko, da nas sproti seznanjajo z najnovejšimi strokovnimi ugotovitvami. Z njimi pa moramo biti seznanjeni. Razgovore potrebujemo zato, da bomo obveščeni prej kot ljudje preko glasil ali skozi stranska vrata. To namreč ni korektno niti do nas, niti do ljudi.
Kos:
Pojasnil bi rad nekaj stvari. Prvič. Če je Izvršni svet SRS ugotovil, da je Nuklearka Krško pri tem delala na svojo roko, potem bi moral terjati odgovornost. To bomo mi.javno zahtevali! Takoj, ko so napisali, da je NEK to storila samovoljno, bi morali potegniti konsekvence! Mi jim bomo napisali protestno pismo in to sem v Slovenj Gradcu tudi jasno povedal. Takšne stvari nam delajo velike probleme, občani so vznemirjeni. Tam se sprejemajo neke odločitve in načrti, tukaj imaš pa na kupe sestankov, nezaupanje in podobno. Če so v NEK to res storili samovoljno, potem mora IS SRS ukrepati glede odgovornosti do javnosti! Ne gre kar takole udrihati počez. Na občinskem izvršnem svetu smo sprejeli jasno stališče, da se ne strinjamo s takšnim pristopom. Ni mogoče razburjati na tisoče občanov brez odgovornosti!
Drugič. Mi bomo vsem institucijam, predvsem pa Geološkemu zavodu javili, da so na našem področju (če bodo prihajali inko-gnito) nezaželjeni in da k nam prihajajo v bodoče na lastno odgovornost. Brali ste, kaj se je dogajalo v Solčavi! Ljudje izgubljajo potrpljenje. Našo odločitev bomo objavili tudi v savinjskih novicah, saj ljudje mislijo, da se tisti, ki nekaj raziskujejo, na ob-
Arzenšek:
Mislim, da je tu dr. Čopič pri razlaganju postopka šel malo predaleč. Osebno sem prepričan, da ni opravil nobenega predhodnega razgovora s Predsedstvom SRS, torej takšnih informacij ne bi smel dajati! Toda to so vendar le interpretacije z ozkega, strokovnega in zakonskega vidika. Mnenje Predsedstva SRS, ki je naš najvišji republiški organ, je po mojem prepričanju identično mnenju ljudskih mas. Drugače biti ne more! Ni toliko pomemben postopek, kot je važna vsebina. Mnenje glede tega v Sloveniji (predvsem mnenje ljudskih množic, toda tudi odgovornih funkcionarjev po občinah) pa je takšno, da postopek sam na sebi niti nima prave teže.
Torej se vam ne zdi mogoče, da bi bili v republiški skupščini preglasovani tisti, na katerih območju bi bila predvidena lokacija?
Arzenšek:
To je težko vprašanje. Mislim, da je ekološka osveščenost v Sloveniji na takšnem nivoju, da je preglasovanje izključeno! Če bi do tega prišlo, bi to pomenilo, da nismo korektni eden do drugega v slovenskem prostoru, da ščitimo svoje interese, interesi drugih nas pa malo zanimajo. Prepričan sem, da ima prav ta ekološka osveščenost svojo težo, tako da niti pri poizkusih spreminjanja družbenega plana, kot tudi pri sprejemanju zakona, ne more priti do potrditve.
Sprašujemo se, ali si bo kdo sploh upal priti pred skupščino s takšnim predlogom. Toda pustimo to! Po poročilu Dela in Večera ste bili predsedniki izvršnih svetov na sestanku zelo bojevito razpoloženi. Iz dr. čopiča ste menda na vsak način hoteli izvleči pomembne informacije! Kako je to izgledalo?
Arzenšek:
Zelo burno! Dr. Čopič je hotel biti kot predstavnik stroke pre-i pričjiv (tega mu seveda ne zame-! rim), toda mi smo mu že v uvodu i pojasnili naša stališča, ki so mu 1 bila že sicer znana. Kar se tiče i spreminjanja odločitev, pa ra-I zgovor ni imel nikakršne teže. Razčistili smo predvsem glede informacij o znanih lokacijah in o postopku za sprejemanje odločitve, ki ga pa itak že poznamo. Če bo prišlo do novih razgovorov (in do njih bo prišlo), bomo nastopili javno. Toda tudi Skupščino SRS bomo obvestili, da takšni razgovori, kot je bil 12.
mu, glasovali za odlagališče v drugi občini. Takšna je naša psihologija. Zato sem v Slovenj Gradcu predlagal, da se sestanemo predstavniki osmih občin. Poglejte: če bi bilo odlagališče v Solčavi, bi bili občini Žalec in Celje izpostavljeni neprimerno bolj kot naša. Ce bi prišlo do naravne kataklizme (npr. potresa, ko bi se sodi zdrobili), bi se onesnažila podtalnica. V Celju in Žalcu imajo vodo samo iz podtalnice, naša zajetja pa so visoko v hribih. Odlagališče v Solčavi nam ne bi moglo onesnažiti naprimer vodovoda Rečice, ki ima zajetje pod Gol-tmi. In ob tem so Celjani in Žalčani dosedaj pasivni! Problem je izredno subtilen, problem je živeti s potencialno nevarnostjo! Res pa je še nekaj. Po moje je bistveno večja nevarnost zaradi obratovanja nuklearke v Krškem, kot pa to odlagališče. In mnogokrat večja je nevarnost zaradi obratovanja TES. V naši občini imamo 40 % nad slovenskim poprečjem obolelih občanov na pljučih. Isto je s kožnimi obolenji. In to v tej idilični in čisti dolini!! To so frapantni statistični podatki, zdravniki pa sporočajo, da se obolevnost še nadalje širi. Kaj je sedaj to? Tukaj nekaj ni v redu! Pa nimamo še nobenega atomskega odlagališča! Je pa res, še enkrat rečem, problem sprijazniti se z nevarnostjo ob atomskem odlagališču, sprijazniti se z življenjem ob potencialni nevarnosti, to ustvarja posebno psihozo. Pa vseeno je to zame manjši problem, kot je samo obratovanje NEK. Poglejte-Černobil! 3800 kilometrov daleč, pa kaj se je dogajalo. Slovenija pa je tako majhna, od nas je do Krškega manj kot 50 kilometrov zračne linije.
Obnašamo se, kot da bilo Krško nekje v Afriki. Še bežati ne bi imeli časa, če bi se kaj zgodilo! Kos:
Ja, to je tisto! Nam je očitno vseeno, češ, vi imate centralo v Šoštanju, nam pa je vseeno. Kje pa! Obratovanje TEŠ zaradi visokega dimnika bolj ' vpliva na naše področje kot pa na po-I dročje občine Velenje. Poznič:
Naj se vrnem k odlagališču. V Slovenj Gradcu je bilo rečeno takole: če soglasja ne bo, bo stvar uredila repu-
11511, Ki ncKaj	11«	.	---J------,------ -	,
čini tudi prijavijo. To pa niti pri- 1 blika z zakonom. V primeru, da tudi
-	J . _J . . . ...	Ho pnoti no Ki crirpip h 79knna «P t3-
bližno ni res! Izgleda, da lahko vsak šari po tem prostoru, kakor se mu zljubi. Poglejte primer: v Slovenj Gradcu so pred kratkim dobili vlogo, da bi naj nekdo spet nekaj raziskoval, ko pa so o tem povprašali naročnika raziskav, ta o tem ni vedel nič! Gre skratka tudi za laži! Kot so našim občanom govorili, da raziskujejo mikroorganizme v jamah. Ljudje skratka mislijo, da pridejo raziskovalci k nam na občino in se prijavijo, toda to ni res. Videti je, da gre za nekakšno anarhično stanje, ki ga ni mogoče preprečiti. Pride nekdo kot turist, hodi s kladivčkom in tolče po kamnih. Vsem bomo poslali obvestilo, da ne želimo, da k nam prihajajo brez našega dovoljenja, v nasprotnem primeru pa na lastno odgovornost in z vsemi posledicami. O tem bomo obvestili tudi naše občane, tudi prebivalce Solčave. Nikjer na svetu ni mogoče, da ti pridejo raziskovati po občini, ti pa nič ne veš!
Tako je bilo tudi v Velunjskem grabnu! Delavci so vrtali, nihče pa ni dal dovoljenja ...
Kos:
Saj sem bral! Ljudje pa ne verjamejo več. Smo v težkem položaju, ko ljudje ne verjamejo, kar jim povemo. Mislijo, da smo informirani, mislijo to in ono, prepričani so, da smo mi dovolili vrtanja. Ampak to ni res! Če bomo v bodoče mi naročili kakšno raziskavo, bomo o tem obvestili krajevno skupnost: prišli bodo iz Geološkega zavoda, da bi ugotovili naprimer nivo talne vode. Ljudje pravijo: pa saj ni mogoče, da lahko pride vsakdo raziskovati. Pa je mogoče! Z vrtalno garnituro je sicer malo drugače, noben problem pa ni, če si dva geologa v Logarski dolini vzameta na kmečkem turizmu dopust in hodita s kladivci raziskovati mikroorganizme!!
To je frapantno! Pomeni namreč, da si lahko katerikoli tujec pri nas najame rent-a-ear vozilo, hodi po Logarski dolini...
Kos:
Isto, isto! In to delajo. Sigurno mora biti nek zakon, ki zahteva, da moraš prijaviti raziskave na nekem po-dročju. Če ga ni, potem smo pa anarhična družba. Potem je res, kar pravite! No, tretjič smo se v Slovenj Gradcu dogovorili, da bo naslednji sestanek v Velenju. Nanj bomo povabili predstavnike celjske in koroške regije. Tu moram pojasniti naslednje: prepričan sem, da bo Slovenija problem odlagališča morala rešiti. Če bi danes zaprli nuklearko, bi to bila katastrofa. Ne glede na to, koliko je njeno obratovanje nevarno. Takšna je pač energetska žeja. Zadnjič pa sem v Slovenj Gradcu razmišljal takole: tisti hip, ko bi bil v republiki sprejet zakon, ki bi določil lokacijo naprimer v občini Mozirje, bi zanj glasovali vsi razen občine Mozirje, kljub temu, da je to izredno kratkovidno. Tako je za nas lokacija v velenjski občini enako nevarna, kot v Solčavi. Ampak gre za nek čuden pojav, ko misliš da si rešen, če odlagališča ne bo na tvojem dvorišču. Mi se moramo organizirati za glasovanje v republiški skupščini, ki drugo leto sigurno bo! Prepričan sem, da bodo tisti, ki niso na sezna-
delegati ne bi sprejeli zakona, se takoj postavi vprašanje ustavitve nuklearke. Toda tudi če bi jo ustavili, so tukaj odpadki od dosedanjega obratovanja. Nekam jih je potrebno dati!
No, toda so tudi drugačne možnosti skladiščenja odpadkov. Naprimer puščava Gobi... Kos:
Največjo neumnost smo storili takrat, ko je NEK začela obratovati ne da bi bilo rešeno vprašanje odlaganja odpadkov. Bolj zanimivo za nas pa je naslednje (s tem sem dregal tudi v dr. Čopiča): pravijo, da odpadki niso posebno nevarni. Recimo, da se s tem strinjam. Toda, če niso nevarni, zakaj delati še eno lokacijo v Sloveniji in s tem vznemirjati ljudi? Zakaj ne bi bilo odlagališče kar v Krškem, ob nu-klearki, če ni nevarno? Še posebej, ker je reaktor bolj nevaren kot odlagališče! In veste, kaj je na to vprašanje odgovoril dr. Čopič? Da to pa ne, dokler je on na tem mestu. Zanima me, kaj stoji za tem?! Poznič:
Vodonosno območje ... ... da, toda na tem območju je tudi sama nuklearka in začasno odlagališče visokoradioaktivnih odpadkov! In tam je tudi tektonska prelomnica, ki se konča v Čateških toplicah! Kos:
To je nekaj zanimivega! Če je tam že takšna potencialna nevarnost, potem bi bilo bolje, da bi tja spravili še ta majhen dodatni del nevarnosti. Zakaj ne tja, če ni nevarno? Kakšna špekulacija stoji za tem?
Ampak, naj se vrnem k našemu problemu. Jasno mi je, da glede neprijavljenega raziskovanja ne moremo postaviti zapornice na vhodu v občino. Lahko pa razširimo in strnemo obrambo! Naše občine se morajo malo bolje organizirati in zato tudi sestanek, ki ga bomo v kratkem sklicali. Predvsem pa bomo vztrajali na odgovornosti. Ne more nekdo kar takole vznemirjati tisoče občanov brez odgovornosti! Z javnostjo se ne moremo igrati in jo provocirati.
In za sklep?
Besede sogovornikov nas pomirjajo in razburjajo. Pomirjajo zato, ker je očitno, da se most zaupanja v naši in sosednjih občinah začenja graditi, razburjajo pa zato, ker so potrdile besede dr. Čopiča, da bo namreč v skrajnem primeru o lokaciji za odlagališče nizko in srednje aktivnih jedrskih odpadkov odločala Skupščina SRS. Kaj to pomeni kljub trdi odločenosti prebivalcev naše občine, pristojnih organov in odgovornih posameznikov, da odlagališča pri nas ne bo? Prav gotovo nevarnost, da se slovenski narod ob tem primeru razcepi na dva pola, na »ogrožene« in »neogrožene« občine, ki se bodo prerekale v skupščinskih klopeh! In kdo bo za to odgovoren? Odgovorili bomo ni-kalno: Velenjčani, Mozirjani, Slovenjgradčani in Ravenčani gotovo ne! Danes že lahko razumemo, da je enotna zahteva nedeljskega protestnega shoda (odlagališča nočemo nikjer v Sloveniji!) nosila tudi dolgoročno politično in ne le ekološko sporočilo. Pogovarjal se je in zapis pripravil za objavo:
VANE GOŠNIK
6. stran * flSS CBS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
titovo velenje * 10. decembra 1987
Gornja Savinjska dolina
Slabša kakovost zdravstva in izobraževanja?
Sredi prejšnjega tedna so se v Mozirju zvrstile seje zborov uporabnikov in izvajalcev večine samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje. Delegati so največ pozornosti namenili ocenam uresničevanja programov, pri čemer je bila nujno v ospredju problematika zagotavljanja potrebnih sredstev. Teh je razumljivo vse manj ter jih bo z novimi ukrepi in novim obračunskim sistemom še bolj primanjkovalo. Sprejetim programom se v mozirski občini ne nameravajo odreči, zato bo ob manjšem pritoku sredstev nujno trpela kakovost storitev. Programi bodo torej zagotovo osiromašeni, najbolj kritično pa je stanje na področju izobraževanja in zdravstva. Prav zato v občini Mozirje upajo, da se bodo izpolnili obeti zvezne vlade, da ti dve področji v naslednjem letu ne bosta preveč prizadeti.
Na seji zborov skupščine občinske zdravstvene skupnosti so tako ocenili delovanje v prvih
devetih mesecih. Kljub visoki prispevni stopnji, ki presega 13 odstotkov, ima skupnost ob de-vetmesečju 55 milijonov dinarjev izgube. Bilančno seveda, saj bi izguba presegla 300 milijonov dinarjev, če bi skupnost plačala vse storitve v tem obdobju. Mo-zirska občinska zdravstvena skupnost na podlagi samouprav-! nih sporazumov o svobodni menjavi dela obvladuje le okrog 40 odstotkov sredstev zdravstvenega varstva. Na ostala sredstva nima bistvenega vpliva, ker mora poravnavati storitve po predloženih računih. Izvajalcem, s katerimi so sklenjeni samoupravni sporazumi, plačuje skupnost dogovorjene mesečne dvanajstine, čeprav so te nižje od dejanske vrednosti opravljenih storitev. Skladno s sprejetimi stabilizacijskimi ukrepi na mozirski zdravstveni skupnosti ugotavljajo, da so varčevalni ukrepi dali določene rezultate, zlasti v temeljni organizaciji Splošno zdravstvo Mozirje.
Nova samoupravna interesna skupnost
Za večjo proizvodnjo hrane — boljšo preskrbo
Pred kratkim smo dobili tudi v občini Velenje novo samoupravno interesno skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva.
Pred dnevi so se delegati te skupnosti že sešli na ustanovno sejo, na kateri so oblikovali tudi program dela ter samoupravni sporazum o temeljih plana, financiranja in sploh delovanja te skupnosti do.konca tega srednjeročnega obdobja, torej do leta 1990.
Že prejšnji teden so te dokumente posredovali v osnutku v vsa okolja, pripombe nanje pa zbirajo do konca tega tedna. V kolikor te ne bodo bistvene, bodo osnutek teh dokumentov preoblikovali v predlog. Upajo, da bodo zbrali potrebne pristopne izjave udeležencev omenjenega sporazuma pravočasno, saj bi radi sprejeli ugotovitveni sklep o tem, na seji 20. decembra. Tako bi ta skupnost s prihodnjim letom lahko tudi zaživela.
To področje dela smo imeli v občini Velenje že doslej dobro urejeno, saj smo zbirali za pospeševanje proizvodnje hrane sredstva v skladu za intervencije v kmetijstvu, na posebne načine pa smo zbirali tudi sredstva za zagotavljanje preskrbe ter za oblikovanje blagovnih rezerv. Torej prevzema ta skupnost, ki je zakonsko opredeljena, že utečene naloge, ki jih je združeno delo že doslej financiralo. Razlika je le v tem, da smo doslej zbirali sredstva iz bruto osebnih dohodkov, odslej pa bo osnova za financiranje dohcdek ozdov.
Predsednik omenjene skupnosti Ivo Gorogranc poudarja, da s to skupnostjo združenega dela
ne bomo dodatno obremenjevali, saj je seštevek vseh stopenj, ki smo jih doslej plačevali v omenjene namene (vključno z republiško skupnostjo in regijsko skupnostjo za preskrbo) celo nekoliko višji od novega. V zadnjem času sicer nismo zbirali sredstev za regijsko skupnost za preskrbo kar pa nam je prineslo veliko težav, saj ostajajo nepokrite razlike med proizvodno in prodajno ceno mnogih živil.
Ustavimo se še pri nalogah nove skupnosti. Že naslov pove, da bo njeno delovanje usmerjeno v pospeševanje proizvodnje hrane, za kar bodo porabili polovico zbranih sredstev. Tretjino sredstev bodo namenili za zagotavlje-nje osnovne preskrbe, preostanek pa za oblikovanje blagovnih rezerv. V skupnosti so ustanovili tri odbore, vsak bo povsem samostojno pokrival eno omenjenih področij. Vsak odbor bo odločal o koriščenju sredstev, na nivoju skfipščine, ki je enodomna, pa bodo skrbeli, da se bo ta dejavnost čim Bolj podružbljala.
Razveseljivo je seveda tudi to, da ustanovitev nove skupnosti ne pomeni dodatno zaposlovanje administrativnih delavcev. Vodijo jo neprofesionalci, s predsednikom Ivom Gorogran-cem in s pomočjo delavcev občinske uprave.
Večina delovnih okolij je že podprla novo organiziranost omenjenega področja, v teh dneh pa je treba še temeljito pregledati program njihovih nalog in jih nato seveda tudi finančno podpreti. Le tako bomo namreč tudi v bodoče zagotovili v občini Velenje zadovoljivo kmetijsko proizvodnjo in si zagotovili nemoteno osnovno preskrbo.
M. Zakošek
Zaradi spremembe zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti je skupščina sprejela sklep o sprejemu aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za srednjeročno obdobje, s katerim se spremeni vir financiranja zdravstvenih storitev. Skladno s tem so delegati sprejeli tudi prispevne stopnje za prihodnje leto. Spremembe v financiranju so namreč v tem, da se bodo prihodnje leto zdravstvene storitve zagotavljale s prispevki iz osebnih dohodkov in ne več iz dohodka na osnovi brutto osebnih dohodkov. Del sredstev bo v naslednjem letu odvisen od dohodka organizacij združenega dela in se bo financiral s prispevki iz dohodka, oziroma na podlagi davčne osnove. To so storitve zobne protetike, reševalni prevozi, ki niso sestavni del nujne medicinske pomoči in zdraviliško zdravljenje, ki ne pomeni nadaljevanja bolnišni-škega zdravljenja.
V nadaljevanju so delegati sprejeli aneks k sporazumu o usklajevanju planov zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji. Aneks pomeni za skupnost ugodnejši položaj pri prejemanju republiške solidarnosti. V preteklih dveh srednjeročnih obdobjih se je delež solidarnosti zmanjševal, v letu 1986 je bila ukinjena tudi
Predavanje o sladkorni bolezni
Sladkorna bolezen je v današnjem času zelo razširjena. Veliko je treba vedeti o tem pojavu, da ga lahko obvladaš.
Prav zaradi tega je pripravil Referat za zdravstveno vzgojo predavanje na to temo. Danes, 10. decembra, bo o sladkorni bolezni predavala ob 17. uri v sejni dvorani Zdravstvenega centra inter-nistka dr. Sonja Šifer. Samo poučen in discipliniran bolnik je namreč duševno in telesno tako trden, da je sposoben obvladati sladkorno bolezen.
Predavanje pa ni namenjeno le sladkornim bolnikom, ampak vsem, ki jih to zanima.	(mz)
regijska solidarnost, kar je v skupnosti še poglobilo finančne težave, ki jih že prej ni manjkalo. Če bo v letu 1988 uresničen ta sistem solidarnosti v celoti, bo skupnost v prihodnjem letu delno zmanjšala finančne težave. Vendar le pogojno, ker morajo omenjeni aneks sprejeti vse zdravstvene skupnosti v Sloveniji. Že v dosedanji razpravi in na seji skupščine republiške zdravstvene skupnosti so se aneksu namreč upirale gospodarsko najmočnejše občine v Sloveniji z utemeljitvijo, da zaradi lastnih problemov ne morejo plačevati povečanih prispevkov za solidarnostne obveznosti.
Delegati so potrdili tudi aneks k sporazumom o svobodni menjavi dela za leto 1988, ki jih je pripravil koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela. Sporazumi so sklenjeni z izvajalci osnovnega zdravstvenega varstva, organiziranimi v Zdravstvenem centru Velenje, tozd Splošno zdravstvo Mozirje, tozd Zobozdravstvo Velenje, tozd Bolnišnica Topolšica in s Splošno bolnišnico Slovenj gradeč. Z bolnišnico Celje sporazum še ni sklenjen, saj ta bolnišnica nima interesa za sklepanje sporazuma, ker prejema plačilo storitev na podlagi predloženih računov. Za zavarovance iz mozirske občine opravlja celjska bolnišnica okrog 50 odstotkov vseh bolnišničnih uslug, zato si občinska skupnost prizadeva, da bi kljub številnim problemom v dogovarjanju, vendarle sklenila sporazum. To bi pomenilo, da bi skupnost obvladovala še nadaljnjih 20 odstotkov sredstev zdravstvenega varstva. Ob koncu seje so delegati občinske zdravstvene skupnosti Mozirje obravnavali še samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva v letu 1987.
J. P.
Popravek
v Našem času z dne 26. H. 1987, stran 10, je v članku »Še nekaj misli o manj razvitih krajevnih skupnostih«, v odstavku 4 tiskarski škrat zamenjal vsebini dveh stavkov, ki se pravilno glasita:
V Lučah so zgradili nov stanovanjski blok in precej individualnih hiš. Solčava je dobila nov večnamenski objekt, povečan obrat Iskre, dodatni zazidalni okoliš in bencinsko črpalko.
Miroslav Zolnir
Nova Erina trgovina ZlatlCO
Konec prejšnjega tedna smo dobili v Titovem Velenju novo trgovino, na katero smo lahko upravičeno ponosni. To še posebej velja za delavce Ere. Zlatica je zares tisto, kar smo v našem mestu že dolgo pogrešali.
Zlatica na Šaleški 18 (poleg Borova in banke) je nekaj posebnega. To ni le trgovina, v kateri je mogoče kupiti darila, kristal, spominke, vino in še marsikaj. Tu je tudi delikatesa (izbranih sirov in mesnih izdelkov,) pa majhna mlečna restavracija in še in še. Toliko je vsega, da je kar težko našteti.
Posebnost te nove trgovske pridobitve, s katero skušajo delavci Ere popestriti velenjsko turistično ponudbo, je tudi delovni čas. Odprta je namreč od 8. do 20. ure, ob sobotah pa do 18. ure. Predvidevajo, da jo bodo v času sezone odprli tudi ob nedeljah.
(mz)
Era — tozd Vino Šmartno ob Paki
Uspešno uresničujejo naložbeni program
Lani, ob praznovanju 35-letnice uspešnega razvoja in obstoja, so si delavci Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki optimistično začrtali nadaljnjo pot. Pri tem so posebno pozornost namenili naložbam. Resnično zahteven program na tem področju vestno izpolnjujejo.
Tako so lani predali svojemu namenu sodobno embalažnico v Šmartnem ob Paki. Z velikimi napori in odrekanji vseh zaposlenih pa so v letošnjih predprazni-čnih dneh slavili novo delovno zmago. V celovitost ponudbe Erinega prodajnega centra v Bu-kovemžlaku v Celju so se namreč vključili s sodobno urejenim skladiščno- prodajnim centrom. Za naložbo so odšteli 300 milijonov dinarjev. Še posebej razveseljivo pri tem pa je to, da so sodoben objekt zgradili predvsem z lastnimi sredstvi.
Trgovina na debelo, z vsemi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, bo preko tega skladiščno- prodajnega centra sodobno urejena. To zahteva tudi precej obširno tržišče te poslovne enote, saj oskrbuje vse kupce (trgovine, gostinstvo, društva, družbene prehrane) na širšem celjskem območju: od Kozjanskega do Rogaške Slatine, Posavjaj Krškega,
Slovenskih Konjic in Žalca. Novi delovni pogoji ne bodo omogočili le boljše in hitrejše dostave, ampak tudi pestrejšo izbiro.
Delavci Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki pa se ne zadovoljujejo le s to pomembno pridobitvijo. Že prihodnje leto namreč nameravajo sedanjemu objektu na Partizanski cesti v Celju dati pravo obliko in vsebino.
Kljub težkemu družbenoekonomskemu položaju, zaostrenih pogojih gospodarjenja so delavci tega kolektiva uresničili še druge razvojno pomembne naloge. Med njimi je treba omeniti pridobitev lastnega proizvodnega zaledja in iz tega programa prodajo kakovostnega slovenskega vina z geografskim poreklom ter zaščitno znamko slovenskih vin — Virštanjčana. S sklenitvijo samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju pri proizvodnji ter uveljavljanju vin s Hmezadovim kmetijskim kombinatom Šmarje pa so si tudi zagotovili uvrstitev njihove kleti v šmarško-virštanjski vinorodni okoliš. S tem pa so dane možnosti obnove vinogradov z žlahtno vinsko trto v neposredni bližini temeljne organizacije.
Neprimerne delovne in prostorske pogoje na Partizanski 5 v Celju je nadomestil sodobno urejen skladiščno-prodajni center v Bukovemžlaku.
Zlatica je zares nekaj posebnega
Republiški seminar o nalogah gozdarstva pri umiranju gozdov
zaščita in znova zaščita
v v«,
O varstvu okolja in v povezavi s tem tudi o umiranju gozdov smo v zadnjem letu resnično veliko govorili, sprejeli vrsto sklepov in stališč, ki postajajo del našega vsakdana. Konkretneje pa so o nalogah pri umiranju gozdov spregovorili gozdarji iz cele Slovenije na trodnevnem republiškem seminarju. Pripravila ga je Biotehniška fakulteta iz Ljubljane v hotelu Vesna v Topolšici zadnje dni prejšnjega meseca.
Prva dva dni seminarja so udeleženci spregovorili o stanju gozdov v štirih tako imenovanih dolinah smeti v Sloveniji, zadnji dan pa so se odpravili še na teren. O pomenu seminarja, nalogah gozdarjev pri umiranju gozdov sta na naša vprašanja takole odgovorila profesor Biotehniške fakultete iz Ljubljane Dušan Mlinšek in direktor Tok Gozdarstvo Šoštanj Ivo Kolar.
Takšne in podobne seminarje pripravlja Biotehniška fakulteta v raznih krajih po Sloveniji. Ali ste pripravili letošnji seminar o nalogah gozdarstva pri umiranju gozdov zgolj slučajno v Topolšici?
Dušan Mlinšek: »Šaleška dolina je v zadnjem letu poglavje zase na področju gozdarstva. Zdelo se nam je najprimerneje, da pridemo prav na ta prostor in vsem, ki se ukvarjajo tako ali drugače z gozdovi pokažemo, kaj se tu dogaja.«
O čem ste na seminarju spregovorili?
Dušan Mlinšek: »Ni bila prednostna naloga seminarja pogovor o tem, kakšno je stanje v naših gozdovih, zakaj in kako je do tega prišlo. Spregovorili smo o nas samih, kaj smo gozdarji sposobni narediti, kaj moramo, kako obveščati javnost o našem delu ter obnovi gozdov. Precej pozornosti smo poleg tega namenili konkretnim nalogam, ki smo jih gozdarji dolžni na svojih »gruntih« izvajati.
Kaj ste pri tem ugotovili in kako se boste lotili uresničevanja sprejetih nalog?
Dušan Mlinšek: »Pod drobnogled smo dali celoten slovenski prostor in ugotovili, da gozdovi, nekje hitreje, drugje malo manj, umirajo po vsej Sloveniji. Posle-
dice prevelike onesnaženosti že kažejo svoje zobe. Pojavljajo se velike motnje v vodnem režimu, uničena je plodnost tal . . . Poskušali smo predvideti dogodke, ki bodo sledili in na osnovi teh razmišljali o protiukrepih. Z vse-
mi silami moramo gozdarji stanje v gozdovih vsaj zadržati, z leti pa tudi vsak poškodovan kvadratni meter obnoviti. Žal, je le malo ukrepov takšnih, ki jih lahko gozdarji sami uresničimo. Za velik del teh pa bo treba poiskati
Dušan Mlinšek
Ivo Kolar
denar drugje. Na seminarju nismo n;č spregovorili o teh, ki nesnago povzročajo. Za to so poklicani drugi.«
In katera bo med sprejetimi ukrepi prva naloga gozdarjev pri umiranju gozdov?
Dušan Mlinšek: »Vsi skupaj bomo morali biti v prihodnje precej skromnejši pri »izdelavi« lesa. Gozd družbi ni sposoben več dajati toliko lesa, kot bi ga ta potrebovala, in hotela. Zato bomo gozdarji najprej namenili vso pozornost ohranjanju njegove varovalne funkcije. Torej, zaščiti, zaščiti in znova zaščiti.«
Na seminarju ste govorili o štirih dolinah smrti. Konkretneje tudi o Šaleški dolini.
Ivo Kolar: »Mežiški, Gornje Savski dolini se je v zadnjem letu in pol pridružila še Šaleška. Kaj se v njej dogaja, smo preteklo leto ogromno govorili na vseh koncih in krajih. Tisto; kar pri tem spodbuja, je zavest ljudi, odločnost najbolj prizadetih, solidarnost vseh v občini. Če se bomo držali sprejetih sklepov in stališč, bomo obdržali umiranje naših gozdov v tolikšni meri, da ne bo nastala dolina smrti kot je to v Mežici.
Kakšno je stanje gozdov nazar-skega področja in seveda s tem tudi naših?
»Kako slabo je, povedo podatki. Ogrožene površine so se v zelo kratkem času povečale kar za petkrat. To je od 150 hektarjev leta 1985, do 750 hektarjev v začetku prejšnjega. Prišlo je do tako močnih okvar na gozdovih, da smo na hektarju, kjer je bila zaloga 230 kubikov, posekali za več kot polovico manj. V naslednjih dveh letih predvidevamo na našem območju še skokovito poslabšanje stanja in šele po izgradnji čistilnih naprav naj bi se onesnaževalci »malo umirili«. Usoda ni ničkaj rožnata.«
Po mnenju nekaterih delegatov zbora krajevnih skupnosti ste se gozdarji premalo vključili v program obnove in varstva okolja.
Ivo Kolar: »Bili smo prvi, ki smo opozorili na dogajanja v naravi. V prvih vrstah pri predlaganju ukrepov in se zavzemali za njihovo dosledno uresničevanje. Žal, naša prizadevanja niso takšna, da bi bili rezultati vidni v tako kratkem času. Uspehi se bodo pokazali takrat, ko bomo vedeli, kako se proti »sovražniku« boriti. Takrat se bo pokazala naša sposobnost. Gozdarji smo sposobni svoje naloge opraviti, če bomo imeli dovolj rezumevanja, če bomo v dolini ukinili vire onesnaženja. Tu pa je seveda še vprašanje denarja.«	tp.
10. decembra 1987 ★ titovo velenje
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
★ stran 7
Tekmovanje slovenskih krajev za naslov najbolj urejenega
Titovemu Velenju nečastno 8. mesto
Komisija Turistične zveze Slovenije je letos že devetnajstič ocenila urejenost krajev na Slovenskem.
Ogledala si je 27 večjih in manjših krajev, razvrščenih v štiri ocenjevalne skupinež
Titovo Velenje je vsa leta razvrščeno med turistične kraje in je dosegalo tako na regijskem kot tudi na republiškem tekmovanju visoka mesta.
Za letošnjo leto pa nam je omenjena komisija podelila 8. oziroma zadnje mesto v skupini turističnih krajev. Pred nami so uvrščeni po vrstnem redu: Nova Gorica, Ptuj, Kamnik, Dolenjske toplice, Krajnska gora, Lendava in Bovec.
Ob tekmovanju slovenskih krajev za naslov najbolj urejenega so v turistični reviji Lipov list zapisali naslednje:
»Osnovni vtis o tem mestu, oblikovanem po meri urbanisti-
čnih načel šestdesetih let, lahko strnemo v ugotovitev, da se duši v motorizaciji. Koncetriranost vozil, posebno parkiranih, je daleč nad tedaj predvideno; tako že predstavlja oviro za uporabnike parkov, pločnikov, zelenic ter prostorov med stanovanjskimi objekti. Veliko jih že kliče po zunanji osvežitvi in obnovi; podobno velja za pločnike in Titov trg. Opazili smo tudi, da peša nekoč pregovorna vnema Velenjčanov za ocvetličenje zgradb v samem središču, kar pa ne velja za njegovo obrobje.
Priznanje zasluži zunanja podoba ter bohoten cvetlični okras osnovne ole Mihe Pintarja-Tole-da, pa tudi celoten rekreacijski kompleks ob jezeru, z restavracijo vred«.
Če bi te ugotovitve komisije nekoliko komentirali, bi lahko rekli, da se dejansko dušimo v motorizaciji, vendar to še vedno
ne predstavlja oviro za uporabnike parkov, pločnikov, zelenic ter prostorov med stanovanjskimi bloki.
Verjetno imamo glede števila parkirnih prostorov še vedno prednost pred marsikaterim slovenskim mestom. Res pa je, da so v Titovem Velenju vozniki motornih vozil dosti manj disciplinirani pri pravilnem parkiranju, kot pa drugje. To vsakodnevno potrjuje nepravilno parkiranje pred zgradbo občinske skupščine in pred trgovino Nama, pa čeprav so istočasno, v neposredni bližini, napol prazna parkirišča pred Rdečo dvorano, pred Pošto in pri bazenih. Če bi imeli »pajka« kot ga imajo nekatera druga mesta, bi se disciplina parkiranja kaj hitro izboljšala. Tisti, ki pa celo parkirajo na zelenicah -s tem kažejo svojo primitivnost in nekulturo.
Delno pa se vendar moramo
. Š r>
mm mm-
Tudi to je podoba našega mesta — podhod na Kidričevi cesti — dolgo nas ni motilo
strinjati z oceno komisije, saj ponekod res primanjkuje parkirišč in bi morali tovrstne težave občanov čimpreje razrešiti.
Gotovo se vsi strinjamo, da Titov trg kliče po obnovi. Urejenost okolice spomenikov, zelenice, čudovita greda pred občino, pa ne morejo nadomestiti že močno dotrajanih in poškodovanih ploščic na Titovem trgu.
Točna je tudi ugotovitev, da peša, lahko bi celo rekli zelo peša. nekoč pregovorna vnema Velenjčanov za ocvetličenje zgradb v samem središču mesta.
Za nas, ki živimo v Titovem mestu, je premalo, da bi imeli ocvetličene zgradbe samo v samem središču mesta, želimo si, da bi bilo lepo urejeno celotno mesto, tudi Kardeljev trg, Gorica, pa Staro Velenje in še nekateri mestni predel.
Prizadevanja turističnega društva in Vekosa — tozda Komunalna oskrba sta preveč osamljena.
Če hočemo imeti lepše in bolj urejeno mesto, potem bomo morali vsi narediti mnogo več.
Dosti premalo je samo razpisano tekmovanje za najbolj urejeno krajevno skupnost ter za zlato, srebrno in bronasto vrtnico, če se ne bomo tega turističnega tekmovanja zadosti zavedali in pri njem tudi aktivno sodelovali bodisi kot krajevna skupnost, skupnost stanovalcev in kot občani, ki živimo v tem mestu, ki ga imamo radi in smo nanj pono sni.
Tudi mi se lahko pridružimo pohvali, ki sta jo dobila osnovna šola Mihe Pintajra-Toleda in rekreacijski kompleks Jezero skupno z restavracijo. Želimo si, da bi bilo takšnih in podobnih pohval naslednje leto čimveč, pa ne zaradi republiškega tekmovanja, temveč zaradi nas samih. Kaj menite o tem vi?
Jože Kandolf
SREČANJE. SREČANJE. SREČANJE
Mojca Založnik
Potovanje na Kitajsko in Japonsko

Za to potovanje sva se s prijateljem Bojanom odločila mesec dni pred odhodom. Takrat sva začela iskati informacije o možnosti potovanja z vlakom (trans-sibirsko železnico) iz Budimpešte do Pekinga. S pomočjo agencij Mladi turist (kjer sva si priskrbela izkaznice) in Kompas (tu nama je veliko pomagala Vesna Prinčič) sva dobila vize za Kitajsko, Mongolijo in Sovjetsko zvezo. Dvakrat sva morala zato tudi v Beograd.
Nekaj napotkov sva dobila od študentov, ki so tako že potovali in na predavanjih o Kitajski v Cankarjevem domu, kjer so nama pomagali predavatelji in Stermecki iz Kluba popotnikov. Upala sva, da bova uspela priti tudi na Japonsko, čeprav sva imela prihranjenih samo 1000 US dolarjev (to je bilo takrat 60 starih milijonov).
Pred potovanjem sem pisal kolegu na Japonsko, ki sem ga spoznal leto poprej na potovanju po Evropi. S tem Japoncem sva se spoznala v Franciji (Parizu) in takrat sem mu omenil, da ga bom poskušal obiskati, če bom kdaj potoval na daljnji vzhod.
Karte sem rezerviral kar po telefonu, zato sva šla precej negotova v Budimpešto, saj nisva vedela ali bo urejeno ali ne. No, sreča je bila na najini strani. Kupila sva dve povratni karti in plačala sva vsako po 100 dolarjev.
Potovanje z vlakom je trajalo 8 dni. V Pekingu sva ostala 9 dni, nato pa sva šla v Hong Kong (v Pekingu sva zvedela, da je najcenejša pot na Japonsko z letalom iz Hong Konga). V Hong Kong sva potovala z vlakom. Tu sva morala spet vzeti vize za Kitajsko, kamor sva se želela vrniti z Japonske. Kupila sva tudi povratni letalski vozovnici Hong Kong—Tokio —Hong Kong. Cena vozovnice je bila 200 ameriških dolarjev, letela pa sva s SWISS—AIR agencijo.
V Tokiu sva hotela ostati dva tedna, vendar sva morala najino bivanje v najdražjem mestu na svetu.skrajšati. Ostala sva samo teden dni. Japonec, pri katerem sva stanovala in Bojanov nekda-
nji sodelavec, ki je zdaj predstavnik Kompasa za daljnji vzhod in Japonsko, sta nama pomagala, da sva si ogledala in uredila najvažnejše.
Ko sva se vrnila v Hong Kong in od tu z vlakom v Peking (povsod sva ostala še nekaj dni), sva si priskrbela še rusko in mongolsko vizo za vrnitev domov.
Celotno potovanje je trajalo skoraj dva meseca (teden dni manj). Porabila sva vsak 1000 dolarjev: 400 za prevoz (vlak, avion), 250 $ za nakupe, 350 $ za bivanje po mladinskih hotelih, hrano, pijačo, metroje, taxi in ostalo.
Zanimivosti: občutila sva temperaturno razliko od — 10°C v Sibiriji do + 35°C (z veliko vlažnostjo zraka) v tropskem podnebju Hong Konga. Tudi potovala sva zelo različno: od zelo skromno opremljenega vlaka Budimpešta—Peking (in nazaj) in še slabšega vlaka med množico Kitajcev iz Pekinga do Centona (blizu Hong Konga), pa vse do razkošnega poleta z letalom, na katerem sva imela eno najboljših . postrežb na celem potovanju in tudi osebje je bilo zelo prijazno (na letalu so bili časopisi, slušalke za glasbo, jedi, pijača . . .).
Srečevala in spoznavala sva popotnike s celega sveta, različne načine življenja, navade, kulturne znamenitosti, politične ureditve. Bilo je zelo pestro in zanimivo. Posnela sva tudi okrog 400 diapozitivov.
POTOVANJE NA JAPONSKO ČEZ RUSIJO, MONGOLIJO, K1JAJSKO . . .
Že 1. aprila zvečer sva se z Bojanom dobila na železniški postaji v Ljubljani. Odložila sva prtljago, kupila karte za Budimpešto in uredila formalnosti. Potem sva šla v center, študentsko naselje in v klub študentov 1'ir-ske Bistrice in Mariborčanov. Tu sva dočakala tretjo uro zjutraj, ko sva morala na železniško postajo. Tu sva srečala tudi skupino Ljubljančanov, starih znancev, ki so se odpravljali na Poljsko.
Odpeljali smo se. V kupeju smo skupaj z nekim Poljakom. Večino poti sva prespala, pa vendar sva spoznala tudi dve Mad-žarki, ki živita v Italiji. Kasneje sta v kupe vstopila še dva Hrvata. Skupaj smo prestopili mejo.
Po 11 urah vožnje smo prispeli v Budimpešto. Poslovila sva se od Ljubljančanov in Madžark in že šla kupovat karte za nadaljnjo pot. Z metrojem sva se odpeljala do hotela Astorija. Tam sva poiskala IBUS AGENCIJO. Pri uslužbenki, s katero sem se že prej pogovarjal po telefonu, sva vplačala karte za Peking in nazaj.
S študentskim popustom sem plačal 84 dolarjev, Bojan pa 100$, ker ni imel izkaznice. Ko sva vse to uredila, sva iskala mladinske hotele (Youth hostle). Informacije o tem sva dobila v EX-PRESS biroju kjer so bile uslužbenke zelo prijazne. Menjala sva tudi nekaj dinarjev in dolarjv. Potem sva šla iskat »hostle«. Prvi, ki sva ga našla, je bil zelo drag (1000 forintov za dve osebi) pa tudi poln je bil, zato sva šla naprej. V naslednjem je bilo v redu 130 forintov na osebo. Ko sva se vselila sva šla na pivo in nato spat.
Starši kaj radi potožimo, da smo preobremenjeni, kako nimamo časa zase, za svoje otroke. V »zameno« za svoje izgovore slednjim še največkrat ponudimo igračo. Z njimi si otroci naj ne bi krajšali čas, ampak tudi vzgajali.
»Dobre igrače ni lahko izdelati. Še težje je pri njih vztrajati,« pravi Mojca Založnik, letošnja dobitnica najvišjega sejem-
skega odličja. Zlato zbirko je prejela na celjskem sejmu »Vse za otroka« za sestavljenko. Zanjo to ni edino priznanje, ampak imajo skorajda vsi njeni izdelki znak dobre igrače. »To je nekaj, kar te kljub vrsti težav drži po konci, nagrada in spodbuda hkrati.«
Mojca še zdaleč ne trdi, da so vse lesene igrače najprimernejše za naše malčke. Tudi ne tega, da so plastične slabe. Res pa je, da veliko več dela, zlasti ustvarjalnega, zahtevajo prve.
Dražje pa so zaradi cene surovine, ne zaradi boljše nagrade izdelovalcu. Izbora igrač v na-
ših trgovinah Mojca ni prav nič pohvalila. Prej pograjala. »Trgovci se pač ne trudijo, da bi staršem ponudili kakovostno igračo. Želijo le dober zaslužek.
Značka »kakovostna igrača« je namenjena predvsem nevednim staršem. Trgovci bi morali takšne sami prepoznati. Prav tako vzgojiteljice v vrtcih.«
Na domačem trgu po njenem nimamo dovolj dobrih igrač. V zadnjem času se zahtevam slednjih trudi zadovoljiti sekcija izdelovalcev igrač pri obrtnem združenju Slovenije, katere članice je tudi naša sogovornica.
Trenutno Mojca izdeluje tri vrste lesenih igrač: abecedo in številke, sestavljenko ter preti-kanko. Ideje za vse, kar dela, je našla »zunaj«, na raznih sejmih.
Pridno se jih udeležuje, razstavljene stvari pa opazuje z »očmi in ušesi«. Sicer pa pravi, da ni pomembno odkod je ideja, ampak to, da se naša mladina igra z dobrimi igračami. Takimi, ki vzgajajo, učijo.
Obrtnica je šele dve leti.
Njen pravi poklic je vzgojiteljica. Toda, po štirih letih šolanja se je težko »videla« med toliko zvedavimi in razposajenimi glavicami, zato je šolanje nadaljevala in končno »pristala« pri lesenih igračah. »Toliko dela imam, če hoče dedek Mraz obdariti najmlajše z dobro igračo.
Ko to mine,... Ja, poskušala bom našo mladež razveseliti z novo, kakopak leseno,« je končala pogovor nadvse uspešna mlada izdelovalka lesenih igrač Mojca Založnik iz Šmartnega ob Paki.
Piše Dare Bencik
3. APRIL (petek)
Namenila sva si ogledati znamenitosti Budimpešte.
Takoj po zajtrku sva si šla ogledat trdnjavo nad mestom-kjer je zelo lep razgled in druge znamenitosti. Napisala sva nekaj kartic, veliko fotografirala in po dolgem sprehodu ob trdnjavi prispela do parlamenta. Čudovita stavba.
Odločila sva se, da greva spet do uslužbenk BIRO EXPRES* SA. Še prej pa sva si privoščila temeljito kosilo.
Uslužbenke so naju bile zelo vesele. Predlagale so nama kaj si naj ogledava, kje je zanimivo. V BUDAPEST TURISTU so nama tudi povedali kje naj prespiva iz sobote na nedeljo. Uredili so nama sobo za 200 forintov (privat). Z Madžarkami sva se zmenila, da se dobimo v soboto popoldne.
Z Bojanom sva v mestu (centru) menjala še nekaj dolarjev in si nakupila hrano. Ker je ves čas deževalo, sva šla v najin hotel z metrojem.
Nek taksist, ki nama je ustavil, nama je zamenjal 20 dolarjev (30 % bolje).
V hotelu so nama povedali, da je zraven hotela poceni self —
Lesen avtomobil v Budimpešti
servis kjer lahko jeva. Po krajšem počitku v sobi sva se zvečer odpravila do diskoteke Rande-vou, ki je bila blizu hotela. __ 4. APRIL (sobota)
Dan sva dočakala v diskoteki. Vstopnina je bila 200 forintov, buteljka pa je bila »samo« 150 forintov. Vendar je bilo vino odlično. Privedla sva k domačinom in takoj navezala stike. Skupaj smo plesali in se pogovarjali, glasba je bila sicer nekoliko zastarela in ne originalna, ampak samo priredbe.
Kasneje je prisedel še Čeh, ki živi in dela v Avstriji in Finec, ki je z mednarodno železnico (In-terrail) potoval po Evropi. Nameraval je tudi v Jugoslavijo.
Žur je bil super, družba odlična in pijača dokaj poceni. Tako smo vztrajali do 4h zjutraj. Vstati pa sva morala ob 9", ker sva se morala preseliti v privatno sobo v drugem delu mesta. Kasneje sva obiskala še del kjer je Trg revolucije, naša ambasada, dvorec, galerija, muzej, živalski vrt in cirkus.
Po tem potepanju sva se vrnila v center na kosilo in nato pa počivat v park. Tu sva opazovala kolesarje — BMX — ovce in ljudi z rolkami. Kolesarji so izvajali najrazličnejše spretnosti. 5. APRIL (nedelja)"*
Dolgo sva spala in se dodobra odpočila. Z lastnikom sva se pogovorila o prenočišču, če se še vrneva nazaj.
Nato sva si ogledala še nekaj muzejev ter spoznavala zgodovino Madžarske. V mestnem jedru sva šla do bazilike sv. Štefana. Na poti v mesto sva se slikala ob , nekem plakatu, na kateremu je j bil pevec, našemljen (narisan) kot Hitler.
V središču sva si ogledala nekaj predstav na prostem (kot nekakšen korzo) — break dance, BMX — kolesarje, glasbenike iz Južne Amerike, artiste . . . Pogovarjala sva se z bolivijskim študentom iz tega ansambla.
Zvečer sva (dobro odžejana) ob 20 uri že z vlakom potovala proti Moskvi. V kupeju smo sku-
paj s Poljakinjo, kmalu pa se nam pridruži še Rusinja. Žačne se »birokracija na vlaku«: popisovanje, kontrole, kasneje kontrole potnih listov. Že smo na ruski meji. Dvakrat so nas »pretipali« z vsake strani; pri tem je posebno trepetala Poljakinja, ki je tihotapila 15 plastičnih ur.
Končno je napočil mir za počitek.__
"6. APRIL (ponedeljek)
Preden smo zaspali, smo prestavili še ure za dve uri naprej. Jutro. Sanitarije na vlaku so obupne. Poljakinje ni bilo več, ker je že izstopila. Pojedla sva hrano, ki sva jo imela s seboj, prijazna Rusinja pa nama je prinesla še topel čaj in ponudila svoje pecivo. Pogovarjali smo se o menjavi, kaj je boljše: forinti, dolarji . .. Potem sem začel prodajati žvečilne po vagonu. Takoj sem vse prodal.
Najina sopotnica Ljudmila je imela s seboj veliko hrane in naju ni pustila v restavracijo. Bila je prava pojedina. Potem sva jo učila igrati poker.
V Kijevu smo stali 15 minut. Prvi vtis: ogromne množice ljudi — sivina, brez volje do življenja, ali pa sprijaznjenje s tem, kar imajo. Vrste so povsod, same vrste: pred WC, frizerji, za hrano, pijačo . .. Sredi glavne dvorane (na postaji) pa tovariš Lenin. Iz čudovitega stropa je visel pozlačen lestenec. V restavraciji je bila obvezna garderoba (vsaj malo bolj »na nivoju«). Vse je bilo lepo in urejeno, a žal ne dosegljivo vsakemu žepu. V vlak sva prišla zadnji trenutek. Dobila sva novo družijo. Spoznala sva se z oskrbnikom vagona. Vsi so bili žejni (+ željni) alkohola. To je za Ruse »tabu tema«. Slivovka je hitro izhlapela. Pogovarjali smo se, pripovedoval sem jim o potepanju po zahodni Evropi. Rusom se je zdelo nemogoče, da se lahko družimo s kapitalisti.
Piše: DARE BENCIK
8. stran ★ HS5 C8S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje *
10. decembra 1987
Prvouvrščena ekipa Topolšice je za nagrado prejela lesene vile
Tekmovanje enot prve veterinarske pomoči
Zamisel vredna pohvale
V lanskem letu so v velenjski občini v vseh krajevnih skupnostih, ki imajo enoto prve veterinarske pomoči, izvedli osnovno usposabljanje pripadnkov teh enot. Tako so si pridobili potrebno znanje za boljšo pripravljenost. Da bi prodobljeno znanje tudi preverili, so se pri občinskem štabu civilne zaščite odločili za občinsko tekmovanje enot prve veterinarske pomoči, ki so ga v sodelovanju z veterinarsko postajo Šoštanj izvedli v soboto, 5. decembra. Tekmovanje, ki je bilo prvo te vrste v naši republiki, je bilo v krajevni skupnosti Ravne nad Šoštanjem.
Petčlanske ekipe so najprej opravile teoretični del, zatem pa so v hlevu Antona Pečovnika opravile še praktično preizkušnjo. Pokazati so morali kako se ustavi krvavitev pri govedu, kako se povija določen poškodovan del, oškrbi rana in podobno. Vseh dvanajst ekip iz Topolšice,
Šentilja, Šmartnega ob Paki, Družmirja-Gaberk Cirkovc, Belih vod, Raven, Skal, Plešivca, Bevč, Lokovice in Skornega— Florjan, je na celotnem občinskem tekmovanju pokazalo zadovoljivo znanje. Pomembnejše od doseženih rezultatov je vsekakor pridobljeno znanje, ki ga bo marsikateri udeleženec lahko s pridom uporabil takrat, ko bo njegovo govedo potrebovalo prvo veterinarsko pomoč. Še zlasti za oddaljene kmetije je to zelo pomembno. Čeprav smo zapisali, da rezultati niso najpomembnejši, dodajmo za spodbudo drugim, da seje najbolj izkazala ekipa iz Topolšice, pred Šentiljem, Šmartnim ob Paki in tako naprej. Po tekmovanju so se predstavniki občinskega štaba civilne zaščite zahvalili za pomoč in sodelovanje domačinoma Francu in Antonu Pečovnikovima, pri katerih je bilo omenjeno tekmovanje.
B. Mugerle
Knjižnica kulturnega centra Ivana Napotnika
Matičnost je treba zagotoviti
Eden od elementov sistema družbenega informiranja naj bi bili enotno urejeni knjižničar-sko-informacijski sistemi. V svetu so ti že uveljavljanj, pri nas pa si ta vizija počasi utira pot. Tudi v naši občini so o tem vprašanju stekli že prvi pogovori, saj je okrog matičnosti knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika, te so temelj tega sistema, marsikaj doreči in narediti.
Kaj je to matičnost knjižnice? Zbiranje, obdelovanje in hranjenje raznega gradiva, ki izhaja v občini, po delovnih organizacijah, šolah, društvih, nakup in seveda posoja te literature, dostop do tega bogastva s primerno urejeno lastno podatkovno zbirko, preko ustreznih vozlišč in tehnologije dostop do drugih takšnih zbirk doma in v svetu,.. . Poleg opravljanja matičnih poslov, je takšna knjižnica zadolžena še za povezovanje vseh knjižnic na območju svoje občine — šolskih, strokovnih, v enoten knjižnično informativni sistem.
Pred tremi leti je Narodna in univerzitetna knjižnica iz Ljubljane pregledala pogoje za matičnost vseh knjižnic v Sloveniji ter za to postavila določene pogoje. Knjižnica kulturnega centra Ivana Napotnika je pri tem pregledu padla zelo nizko, pod raven, ki si jo zasluži. Trenutno sicer sodi že med matične, če-
prav za to izpolnjuje le minimalne pogoje. Še najbližje je tem pri strokovnih delavcih, kjer dosega določene normative 84 odstotno (po podatkih za leto 1985/86). Že pri razmišljanju o tem pa je treba opozoriti na nekatere pomanjkljivosti pri kadrovski politiki v preteklih letih. Vse kaže, da ni bila dovolj premišljena, saj drugače ne bi združevalo dela in nalog v knjižnici osem višjih knjižničark, pa nobeden tehnični delavec in manipulant:
Nazadovanje knjižnice, ko je ta gostovala še v prostorih Delavske univerze v Titovem Velenju, krepko kaže svoje zobe pri temeljnem knjižničarskem gradivu. Odstopanja od dogovorjenih normativov so na tem področju največja.
Če je bil nakup novih knjig v preteklih letih ugoden, bo ob preverjanju podatkov ob koncu tega srednjeročnega obdobja gotovo odstotek prirasti nekoliko drugačen. Letošnji nakup je bil namreč precej precej skromnejši kot v prejšnjih letih.
Realizacija knjižničarsko-in-formativnega sistema v občini je poleg že prej omenjenih pomanjkljivosti precej odvisna tudi od zahtevanih prostorskih potreb. Za kakršnokoli posodobitev knjižnice je izgradnja približno 1200 kvadratnih metrov površin nujna. Matična knjižnica resni-
Titovo Velenje
Januarja Deseti brat
VVZ Velenje
Zanimiva razstava otroških knjig
V	Titovem Velenju bomo na odrskih deskah kmalu videli Desetega brata, ljudsko zgodbo s petjem in plesom v priredbi režiserja Bogo-mirja Verasa. Pobudo za predstavitev te igre so dali člani gledaliških skupin občine, Občinska kulturna skupnost Velenje pa je sprejela pokroviteljstvo.
V	igri bodo svojo umetniško ustvarjalnost pokazali igralci gledaliških skupin občine, sodelujejo tudi člani mešanega pevskega zbora iz Šoštanja, folkloristi, glasbeniki in drugi navdušenci. Konec septembra so začeli bralne vaje, 1. oktobra pa so začeli vaditi tudi na odru. Kot napovedujejo se bodo gledalcem predstavili v drugi polovici januarja. (vos)
O pomembnosti knjige oziroma slikanice pri vzgoji otrok veliko govorimo, pa vendar je našim otrokom pogosto ne znamo približati. V zadrego zaidejo mnogi starši že pri sami izbiri primerne knjige za svojega nadobud-neža. Na policah po kjigamah je namreč mogoče najti marsikaj, tudi nekvalitetno branje. Prav takšne knjige pa so pogosto najbol vsiljive, najbolj kričeče in oko neizkušenega starša, še posebej pa otroka, se rado ustavi na njih.
Vzgojiteljice namenjajo pri svojem delu veliko pozornosti navajanju otrok na prebiranje knjig oziroma prelistavanje slikanic. O primerni literaturi zanje se pogosto pogovarjajo tudi s starši na roditeljskih sestankih.
Vse to pa seveda ni dovolj. Prav zaradi tega so se v Vzgojno varstvenem zavodu v Titovem Velenju odločili in pripravili v sodelovanju z Mladinsko
knjigo zanimivo razstavo otroških slikanic in knjig. Seveda samo tistih, ki so dovolj kvalitetne. Knjige in slikanice so razvrstili tako, da starši lahko vidijo, kakšne so primerne za starost njihovega otroka.
Razstava je odprta ta teden (še danes in jutri) popoldne od 15. do 18. ure v enoti Lučka na Kardeljevem trgu. Vabijo starše in seveda njihove otroke, da si jo ogledajo. Mladinska knjiga bo razstavljene knjige v vrtcu tudi prodajala.
Vzgojiteljice pa so razstavo knjig obogatile še z načrti za izdelavo igrač doma. Načrte bodo prav rade staršem tudi odstopile.
Oglasite se torej v enoti Lučka na Kardeljevem trgu, kjer boste dobili idejo, kako poceni, pa vendar lepo, obdariti svojega otroka ob novem letu.
(mz)
Srebrni jubilej Šaleškega okteta
V domu kulture v Šoštanju že dolgo ni bilo tako prisrčnega slavja kot v soboto, 5. decembra na jubilejnem koncertu ob 25-le-tnici Šaleškega okteta DPD Svobode Šoštanj.
Polno dvorano občinstva in jubilante je pozdravil predsednik Svobode Zdravko Zupančič ter predstavil delovanje in kulturno poslanstvo okteta. Poleg čestitk je še posebej pohvalil Antona Lenarta, ki je oktetu zvest vse od leta 1962, ko ga je v okviru Svobode ustanovil Pavle Bukovac takratni učitelj v Šoštanju.
Pesem za pesmijo je navduševala poslušalce še zlasti ko so skupaj z nekdanjimi člani zapeli Rijavčevo pesem Ob Kolpi s solistom Antonom Lenartom. Zatem je Zdravko Zupančič jubilantom poklonil umetniško sliko, nato pa je Janku Movhu podelil Gallusovo in Napotnikovo priznanje. Rudi Pirečnik in Stojan Pančur sta prav tako prejela Napotnikovo priznanje ter Slavko Kajba Gallusovo priznanje. Umetniško sliko pa je oktetu poklonil tudi slikar domačin Mišo Skornšek. Priložnostna darila so poklonili tudi gostujoči okteti iz Titovega Velenja, Slovenj Gradca in Ljutomera. Še zlasti ganljive besede je izrekel Miro Steržaj, ki je dejal, da oba okteta povezuje že dolgoletno sodelovanje, kar v Ljutomeru zelo cenijo.
Zadovoljstvo poslušalcev se je stopnjevalo, ko so nastopili še
Rudarski, Slovenjgraški in Ljutomerski okteti. Vsem trem oktetom je nato Slavko Kajba izročil spominska darila in se jim zahvalil za sodelovanje.
Višek kulturnega užitka pa so bile zapete pesmi vseh štirih oktetov skupaj. Najprej sta dirigirala bivša dolgoletna pevovodja Zmago Frankovič in Julij Pa-čnik. Pesem Jakoba Aljaža: Oj Triglav moj dom pa je dirigirala sedanja pevovodkinja Danica Pirečnik. Vsekakor je treba omeniti še simpatično Majdo Zaveršnik, ki je z izbranimi besedami povezovala program. Za srebrni jubilej pa so izdali tudi lično brošuri-co v kateri je Julij Pačnik, napisal kronologijo okteta za vseh 25 let. V brošuri so še sestavki Zdravka Zupančiča, predsednika skupščine krajevne skupnosti Šoštanj Rudija Bajca in sedanje pe-vovodkinje Danice Pirečnik, ki je med drugim zapisala: »V kolikor je v moji moči, se bom potrudila, da bo petje okteta še lepše, kakovostnejše in da bomo še mnogokrat lahko zapeli Nocoj je pa en lep večer.«
Iz gradiva je razvidno, da je oktet prepeyal širom Slovenije in Jugoslavije, kakor tudi zamejskim Slovencem v Avstriji in Italiji ter našim zdomcem v Zvezni republiki Nemčiji. Bili so tudi z vlakom Bratstva in enotnosti v Srbiji, peli so še na poimenovanju tadje »Velenje« v koprskem pristanišču. Večkrat pa smo jih
slišali in videli tudi na Radiu in televiziji. Za vso to kulturno poslanstvo so prejeli številna odličja ter Kajuhovo in Napotnikovo priznanje, kakor tudi grb Šoštanja od krajevne skupnosti za 20-letnico obstoja leta 1983.
Za zaključek pa naj zagrenjeno zapišem, da smo na koncertu pogrešali čestitke in zahvalo od predstavnikov kulturne skupnosti ter zveze kulturnih organizacij občine Velenje, kakor tudi krajevne skupnosti. Jubilanti bi si to pozornost in priznanje vsekakor zaslužili za svoje 25-letno kulturno poslanstvo. Še zlasti zato, ker
ni bilo nobene pomembnejše proslave, manifestacije ali kulturne prireditve v občini in krajevni skupnosti, kjer ne bi nastopali in oplemenitili program.
Sicer pa jih je s spontanim aplavzom najlepše nagrajevalo domače občinstvo, ki zna ceniti in vrednotiti delo svojih kulturnih entuziastov, ki so s svojo pesmijo ponesli slavo Občine Velenje in Šoštanja širom Slovenije, Jugoslavije in tudi v zamejstvo. Ob tej priliki naj veljajo srebrnim fantom Šaleškega okteta tudi iskrene čestitke našega uredništva.
Viktor Kojc
čno ne more biti brez čitalnice, ki je morala tokrat odstopiti prostor stojalom za knjige.
Že dolgo vemo, da znanja ne prenašamo le s knjigami, ampak tudi z drugimi sodobnimi sredstvi. Tehnična opremljenost v knjižnici kulturnega centra Ivana Napotnika še zdaleč ne sledi zahtevam dela v njej, saj nima niti kopirnega stroja, avdio in video opreme, kaj šele računalnika, brez katerega matičnosti ne bo dosegla kljub vsem naporom.
Zaposleni knjižnice so lani zbirali podatke o številu knjig v naši občini. Analiza ni dala prav posebej razveseljivih rezultatov. V 11 šolskih knjižnicah imajo zbranih približno 131 tisoč knjig, v petih delovnih organizacijah 12 tisoč. Skupaj s knjižnico kulturnega centra naj bi imeli v občini okrog 216 tisoč knjig. To sicer ni malo. Žal, pa je med njimi veliko strokovnih knjig, ki niso dostopne širšemu krogu uporabnikov.
Kaj lahko ob razmišljanjih o matičnosti knjižnice v naši obči-
ni rečemo? Da je sicer ta dosegla nek razvoj, čeprav v svoji dejavnosti še vedno zaostaja. Zaradi informacijskih in funkcionalnih možnosti, ki jih nudi tak enotno urejen sistem, je matičnost treba urediti. Le opozarjanje na dejstvo, da je knjižnica kot posrednik znanja in informacij v današnjem času eden od pomembnih dejavnikov v prizadevanjih za prestrukturiranje gospodarstva ter družbenih dejavnosti, ne zadošča več. Če hoče knjižnica to koristnost dokazati na drugačen način, je uvajanje sodobnih organizacijskih oblik dela nujna. Prav tako natančno opredeljeni cilji, ki morajo krepko ob bok s posplošeno trditvijo o njenem pomenu za kulturno vzgojo, izobraževanje in raziskovalno delo občanov.
Razvitosti knjižnice ob teh neugodnih trenutkih ne bo moč doseči čez noč. Potrebam dvosmernega procesa — potrebam uporabnikov na eni in ponudbe knjižnice na drugi strani — pa bo treba ustreči čimprej, tp.
Srebrni fantje med nastopom (vos)
Gledališče pod kozolcem
Prihranjeni dolar
Člani Gledališča pod kozolcem iz.Šmartnega ob Paki ne poznajo počitka. Sploh velja ta trditev za igralca Jožeta Krajnca in Jožeta Robida. V soboto se bosta ljubiteljem odrske umetnosti namreč predstavila kot igralca, režiserja, scenografa in kostumografa.
Vse te lastnosti sta združila v komediji z naslovom Prihranjeni dolar. Zgodba se odvija pred blagajniškim okencem poštnega urada, kjer se srečata znotraj nekoliko preveč »namočena« možaka, ki imata v denarnici pravo sušo. Ob dvigovanju dolarja doživljata kup nezgod in prigod. Sicer pa je dovolj zgovoren tudi moto te komedije: vsaka s svoje strani življenja se ob uradniškem okencu postavita ena nasproti drugi dve trdoti: absolutno močna birokratska in tista znana človeška, ki se meri s promilami v krvi.
Premiera Prihranjenega dolarja bo v soboto, 12. decembra, ob 19. uri v dvorani šmarškega kulturnega doma. Vsi, ki pa vstopnic za premierno predstavo ne bodo dobili, si bodo lahko komedijo ogledali dan kasneje ob 16. uri.
Jože Krajnc in Jože Robida v »elementu«
Srečanje harmonikarskih solistov
V soboto, 12. decembra 1987 bo ob 10. uri v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega srečanje harmonikarskih solistov in orkestrov Slovenije. Pokrovitelj srečanja bo Občinska kulturna skupnost Velenje. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
nas cas
radio velenje
Lestv,ca
Ponedeljek, 14. decembra do 18.00, na radiu Velenje
1.	OLE-OLE-OLE - The Fans
2.	WHEN EVER JOU NEED SOMEBODY - Mick Astley
3.	YOU WIN AGAIN - Bee Gees
4.	NO EASY WALK TO FREEDOM - Janet Key
5.	HOD GIRL - Sabrina
6.	FAITH — George Michael
7.	NEVER CAM SAY GOODBYE - Communards
Predlogi:
1.	WALKING REMIX - Jovanotti
2.	GOOD GUYS ONLY WIN IN MOVIES - C. C. Catch
3.	NIGHT IN PARIŠ - Finzy Kontini
Moj predlog Moj naslov _
10. decembra 1987 ★ titovo velenje
ŠPORT
nas cas ★ str*n9
Več, če bi rekreirali
Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva pri Občinski konferenci SZDL Velenje je prejšnji teden pripravil posvet z zgovornim naslovom: »Telesna kultura • danes in jutri.« Namen je bil gotovo dober, saj je bil ta^prav v opredeljevanju konkretnih predlogov kako naprej in kaj v ta namen spremeniti. A se je na koncu žal vse skupaj spremenilo'v eno veliko zmedo. Pa čeprav v telesni kulturni gotovo ni takšne kot je bil ta sestanek.
Ponesrečena je bila že razdelitev oziroma dnevni red, kamor so uvrstili pet točk. Ne vem zakaj? Morda zato, ker bi bil ta z eno samo za koga lahko hecen, morda celo neresen. Zato je bolje, če je na dnevnem redu več točk, recimo pet. kolikor jih je bilo tokrat (organiziranost telesne kulture, vrhunski šport in rekreacija, tekmovalni sistem, šport mladih ter organiziranost in financiranje rekreacije v organizacijah združenega dela). Da bi bil hec ali pa žalost še večja, so želeli sestanek voditi točno po takšnem vrstnem redu. Da bi se lahko stvari prepletale — ni govora. Pa so nekateri »nedisciplinirani« razpravljalci zato večkrat zašli z enega področja na drugo, a budni voditelj jih je takoj
spravil na pravi tir, ko je razpravo prekinil, ker »tvoja razprava sodi k tretji točki, mi pa smo pri drugi«, ko pa so bili pri tretji, se je kdo spet »spozabil« in govoril o tistem, kar pride šele pod četrto točko ali pa je bilo že celo obdelano pod drugo.
Nekaterim je bilo seveda vse jasno že na začetku. Zato so odšli. Sama sem čakala, da se mi zjasni, pa se mi ni niti na koncu.
Priznam, da sem morda kaj zelo pomembnega tudi spregledala, ker sem se ves čas spraševala, kaj naj s tega posveta napišem. Pa sem se zato najprej smilila sama sebi, potem so se mi začeli že tisti, ki bodo pisali zapisnik ... na koncu pa se mi ni smilil nihče več. Ker, če dobro razmislim, pisati tudi ni kaj.
Ampak za nekaj pa je bil ta posvet zelo koristen. Preblisnila se mi je namreč takšnale misel: »Mar ne bi imeli vsi skupaj več, če bi namesto, da smo tri ure sedeli, pol ure rekreirali?« Takrat, ko so govorili o rekreaciji, so me naravnost prisilili, da sem začela razmišljati kolikokrat bi bilo to res bolje. Bolj zdravo in brez škode. Pa brez zamere.
Milena Krstič-Planinc
Plesni klub Velenje
Klubsko tekmovanje
V Rdeči vrtnici Hotela Pake v Titovem Velenju je bilo v nedeljo klubsko tekmovanje plesnega kluba Velenje, na katerem se je predstavilo 140 plesalcev.
Tudi tokratna prireditev je uspela in je dokaz, da je zanimanja za ples med mladimi vse več. Toliko, da postajajo prostori plesnega kluba že pretesni, še posebej za takšne prireditve.
Številnim obiskovalcem so se predstavili tekmovalci in začetniki, torej tisti, ki šele kratek čas plešejo.
Med tekmovalci pionirji in mlajšimi mladinci sta tako v kategoriji latinsko ameriških kot standardnih plesov osvojila prvo mesto Mirjam Šulek in Miha Rabič. Med starejšimi mladinci tekmovalci pa sta bila v latinsko ameriških plesih najboljša Katja Klep in Miro Škorjanc. Med mlajšimi pionirji začetniki sta se na prvo mesto uvrstila Matej Krajcer in Silvija Ošlak. med starejšimi pionirji začetniki pa Andreja Pirtovšek in Lea Zore.
S tem klubskim tekmovanjem je plesni klub zaključil prvi del letošnjih plesnih tečajev, z delom pa bodo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Vabijo vse dosedanje plesalce in vse tiste, ki bi radi plesali — še posebej veseli bodo fantov, da se jim pridružijo.
V plesno šolo vpisujejo vsak torek, sredo in petek od 17. do 18. ure v Rdeči vrtnici do 20. decembra. Vpišejo se lahko otroci stari od 6. do 12. let.
Ob četrtkih ob 20. uri nameravajo organizirati plesni tečaj za odrasle. Tudi za ta tečaj se lahko prijavite v prostorih plesnega kluba — v Rdeči vrtnici hotela Paka.
(mz)
Plesni pari so prikazali veliko znanja
Velenje:Srem 27:26 (12:14)
Zadetek v zadnji sekundi
Sprejem pripravnikov med alpiniste
V	prazničnih novembrskih dneh. so alpinisti izvedli tradicionalni zimski tečaj na Okrešlju. Udeležilo se ga je okoli dvajset članov, pripravnikov in tečajnikov.
Zima je tudi letos pohitela in okoli in v hribih nasula snega do pasu, tako da ga je bilo treba vso pot gaziti. Vendar pod vodstvom izkušenega alpinista Vovka, ki je skupaj z Cerjakom in Frančkom opravil levji delež pri utiranju poti so se do koče prebili tudi mlajši in neizkušeni. Sipek sneg in velika nevarnost plazov pa so preprečili skupno turo na okoliške vrhove. Zato so v koči izvedli izpite za sprejem pripravnikov med alpiniste-člane. V izpitni komisiji sta bila Vovk in Cerjak, novi člani pa so postali: Petretič Mladen, Lipnik Ales, Stica Ljubo, Miklič Milan, Urbane Tanja in Ciglar Zdenč.	_
V	četrtek. 10. 12., bo ŠAO pričel z alpinistično šolo. Vpis bo v sejni sobi Projektivnega biroja (nad Elektrotehno), s pričetkom ob 19. uri. Vabljeni.
Kazalo je že, da bodo domača dekleta doživela nov poraz v jesenskem delu prvenstva, saj so razen posameznih nekaj minutnih obdobjih igrale neodpustljivo slabo. Le odlični gostujoči igralki Semenovičevi, ki je 15 sekund pred koncem brzopleto streljala in v zadnjih minutah zelo dobri Zidarjevi, se lahko zahvalijo, da so osvojile dragoceni točki.
Domača dekleta so povedle z 2:0, vodile še v 10 minuti s 5:4, potem zelo popustile, gostje pa zaigrale odlično in ob polčasu so si priigrale 4 zadetke prednosti. Razen zadnjih 6, 7 minut je bil tudi drugi del v znamenju gostij, ki so vsako napako velenjskih deklet kaznovale s hitrim nasprotnim napadom in seveda zadetkom. V 44. minuti so spet vodile s 4 zadetki, v 52 minutne bil rezultat 20:23 v njihovo
korist, nato pa so domača dekleta le zaigrale bolje, predvsem podjetneje in dobrih šest minut pred koncem po dolgem času spet izenačile (23:23). Začele so se razburljive zadnje minute. Približno dve minuti pred koncem je odlična gostujoča igralka Vičenti-čeva, ki je dosegla kar 9 zadetkov, znova povedla svojo ekipo v vodstvo (25:26). Za tem sta sodnika izključila prav tako odlično D. Nježičevo (8 zadetkov), številčno premoč pa so domače igralke izkoristile v polni meri. Dobre pol minute pred koncem je Zidarjeva najprej izenačila, v zadnji sekundi pa dosegla še zmagoviti zadetek. Skratka, slaba igra, ki odvrača gledalce iz dvorane.
V zadnjem jesenskem kolu bodo igralke Velenja gostovale v Karlovcu.
(vos)
Mali nogomet v počastitev dneva republike
Igralci Karake spet »samo« drugi
Tudi letos ljubiteljem nogometa v Šaleški dolini med prostimi prazničnimi dnevi ni bilo dolg čas, saj je bil v Rdeči dvorani kar tri dni turnir v malem nogometu. Na letošnjem petem, ki ga je organiziral N K Rudar, je nastopilo 56 moških ekip iz vse Slovenije, med njimi pa tudi igralci malega nogometa iz Kutine, ki so ena naših najboljših ekip v tej igri. V ženskem delu turnirja pa so zaigrale članska in mladinska ekipa iz Skal ter igralke malega nogometa EMO Celje in Ljubljana. Organizator je za letošnji turnir pripravil poleg lepih pokalov tudi denarne nagrade Zmagovalna ekipa je prejela 400.000 dinarjev, 2. uvrščena 200.000 3. uvrščena 100.000 in 4. uvrščena 50.000 dinarjev.
Kot zanimivost naj zapišemo, da je bil letošnji finale povsem enak lanskemu. V tekmi za prvo mesto sta se namreč tudi letos sestali ekipi kluba malega nogometa Surovina Branik Talci iz Maribora in Karake iz Titovega Velenja. Ljubitelji nogometa so si seveda želeli, da bi se domača ekipa oddolžila Mariborčanom za lanski poraz. Lani je ekipa Karake izgubila v rednem delu igre kar s 5:0, letos pa so Velenjčani zaigrali veliko bolje in v rednem delu se je srečanje končalo neodločene 0:0. To pa je biia tudi edina tekma na turnirju, ki se je končala v rednem delu z neodločenim izidom. Pri streljanju najstrožjih strelov so bi-
li gostje bolj zbrani in zmagali s 3:2. Zadetke za Surovino so dosegli Kek, Tomažič in Jarc, za Karako pa Zlatko Vogrinec in Radivojevič, Josip Vogri-nec pa je žal zgrešil.
Tretje mesto so na turnirju osvojili prav tako odlični igralci malega nogometa Štrumfi iz Dravograda z zmago nad domačo ekipo Albatrosi bife Zivkovič (3:2).
Za najboljšega igralca turnirja so razglasili nekdanjega odličnega igralca Maribora. Matjaža Keka, ki sedaj igra v Av striji čeprav ne bilo nič narobe, če hi ta naslov podelili Zlatku Vo-grincu. Ta je s svojo igro zelo navdušil, zlasti pa se je izkazal v polfinalni tekmi z Albatrosi. To srečanje je dobila Karaka s 3:2. Vse tri zadetke je dosegel Zlatko Vogrinec. Najbolj zaslužen za prvo mesto Mariborčanov je bil njihov vratar Albin Jug in posebej zasluženo je dobil lep pokal, kot najboljši vratar turnirja, z devetimi zadetki pa je bil najboljši strelec Pre-voljšek Straža I (Rogatec).
Rezultati: Cetrfinale: Albatrosi — bile Živkovič : bife Emeršič (Ptuj) 6:5, Kobre (Mozirje): Karaka 1:2, Štrumfi (Dravograd) Piki poki (Ljubljana) 6:5, Kutina : Surovina Branik Talci 4:5: polfinale: Karaka : Albatrosi 3:2, Surovina : Štrumfi 3:1.
Zmagovalke ženskega dela turnirja so bile članice Škal, ki so premagale
vse svoje nasprotnice, 2. Ljubljana, 3. Škale mladinke, 4. EMO Celje.
Rezultati: Ljubljana : Škale mladinke 5:1, Škale : EMO Celie 3:0, Škale (mladinke) : EMO 2:1, Skale : Ljubljana 3:0.
Letošnji turnir v Rdeči dvorani ni podobno kot lanski bil predtekmova-nje za novoletni turnir, na katerem je lani nastopilo 8 prvo uvrščenih ekip s tega turnirja in 8 ekip naših prvoliga-
šev. Kot pa organizator napoveduje bo 15. januarja v Rdeči dvorani še bolj zanimivo kot lani. Tega dne naj bi bil namreč v Titovem Velenju evropsko prvenstvo državnih prvakov v malem nogometu z nastopom reprezentanc Španije, Danske, Italije, Bel gije, Nizozemske, Madžarske in dveh ekip Jugoslavije. Skratka, pričakuje mo lahko vrhunsko igro v malem nogometu. (vos)
Za Karako so nastopili Cvijetkovič, Biščič, J. Vogrinec Z. Vogrinec. Radivojevič, Stanojevič, Čosič, Novak, Živkovič.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
Trikrat po pet nizov
DELOVNA ORGANIZACIJA
POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE
Dl
NČ ROK DČ
OD
ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE
GORENJE-ELEKTRONIKA/ŠP
GORENJE—COMMERCE LJUBLJANSKA BANKA GORENJE-SERVIS GORENJE-SERVIS GORENJE-SERVIS GORENJE-INTERNA BANKA GORENJE-INTERNA BANKA
dipl. organizator in informatik ali dipl. ekonomist informa. ali organizator dela ali ekonomist
dipl. ekonomist ali dipl. ing.
ali ekonomist ali ing. dipl. ekonomist dipl. ekonomist ali dipl. organizator dela dipl. ekonomist ali dipl. ing. matematike dipl. ekonomist ali dipl. ing. matematike ing. računalništva
administrativni manipul.
voznik viličarja

GORENJE-SERVIS OBČINA MOZIRJE
GORENJE-GLIN ISKRA FERITI
ZDRAVSTVENI CENTER DSSS LEGENDA:' Df ='de1ovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ delavcev
— programer načrtovalec programskih del
vodja komerciale maloprodaje
vodja oddelka dolgoročnih naložb
programer načrtovalec II
programer načrtovalec I
pripravnik VII stopnje organizator in programer računalniških programov referent blagajniških finančnih tokov
viličarist
Šempeter:Topolšica 3:2
Savinjsko-šaleški derbi so po borbeni in precej živčni igri po petih nizih dobili igralci Šempetra s 3:2 (- 7, 3, -9, 12, 7). Gostje so bili že blizu zmagi, saj so povedli z 2:1, domačini pa so vendarle našli dovolj moči za izenačenje in zmago. V prihodnjem kolu se bodo igralci Topolšice doma pomerili z vodilno ekipo Partizana - Narodni dom iz Ljubljane. Partizan-Tabor:Topolšica-Kajuh 3:2
Tekma v Ljubljani je bila polna preobratov, domače pa so zmagale tesno s 3:2 (- 14, 3, - 1, 6, 14). V prvem nizu so domače vodile s 14:10 in ga izgubile, drugega gladko dobile, v tretjem pa so bile gostje z izrednimi servisi za razred boljše. Po izenačenju so domače z veliko športne sreče dobile peti niz in dve točki. V naslednjem kolu bodo odbojkarice Topolšice-Kajuha doma igrale s predzadnjim Triglavom, kar je nova priložnost za utrditev v sredini lestvice. Partizan Črnuče :Ljubno 2:3
Na gostovanju v Črnučah so tudi odbojkarice Ljubnega odigrale pet nizov, vendar za razliko od šaleških sosedov zmagale s 3:2 (9. 6. - 13, - 14, 5). Gostje so zanesljivo dobile prva dva niza, nalo tesno izgubile naslednja dva, v odločilnem petem pa učinkovito izkoristile nezbranost domačih in zmagale. V prihodnjem kolu bodo v Lučah igrale s sosedom na lestvici, ekipo Partizana Tabor. Srečanje bo zelo pomembno za uvrstitev tik pod vrhom lestvice in za dobro ozimnico, saj bo to zadnje jesensko kolo.
Dvakrat težko, a zasluženo
Elektra:Prebold 77:72
V 8. kolu so košarkarji Elektre s povprečno igro premagali ekipo Prebolda. Začetek srečanja je bil izredno slab, saj sta obe moštvi igrali zelo slabo in neučinkovito. Gostje so bili-vseskozi zelo borbeni, domači pa so šele v drugem polčasu zaigrali bolj zavzeto, si priigrali 10 točk prednosti in na koncu slavili zmago.
Igrali so: Sevšek, Mrzel, Leskovšek 28, Pašič, Mackovšek 9. Kugonič 16, Bogataj, Breznik 11, Brešar in Tomic 13.
Slovenska Bistrica:Elektra 61:70
Srečanje v Slovenski Bistrici je bilo zelo borbeno, predvsem v obrambi, kar kaže tudi rezultat. Šoštanjčani so znova slabo začeli, saj so domačini zlahka prihajali pod njihov koš in jih, čeprav nižji, z lahkoto preskakovali. Vendar so gostje iz minute v minuto igrali bolje v obrambi in polčas izgubili le za točko. V nadaljevanju seje razigral Leskovšek in povedel svojo ekipo v vodstvo. Igralci Elektre so z dolgimi napadi onemogočili domačinom, da bi se razigrali in tako vodstvo obdržali do konca tekme.
Nastopili so: Sevšek, Mrzel 2, Leskovšek 11, Pašič 6, Mackovšek 4, Kugonič 16, Breznik 16, Bogataj, Brešar 2 in Tomic 13.
Zmaga v gosteh je igralcem Elektre vlila novih moči, zato upajo, da bodo z zmagami nadaljevali. Ze v soboto, 12. 12., bodo ob 18.30 igrali pomembno tekmp z ekipo Polzele. Gostom se želijo oddolžiti za nepričakovani poraz v prvem delu, kajti to tekmo so igralci Polzele dobili na nepošten način.
ing. organizacije dela elektrotehnik dipl. ekonomist
—	pripravnik v službi AOP
—	vzdrževalec elektronike v Ljubnem
—	koordinator plan.'analit.službe določen čas, ROK P = rok prijave, OD =. osebni dohodek, ŠT. DEL. = število
			490.000	
2/4	nč	8	410.000	1
3/5	nč	8	450.000	1
4	nč	8	580.000	1
3	nč	8	400.000	2
4	nč	8	450.000	1
X	dč	8	203.000	1
4	nč	8	350.000	1
X	dč	8	225.000	1
3 m	nč	8	180.000	1
X	dč	8	220.000	1
• 3	nč •	8	350.000	1
• 3	nč	15	500.000	1
Dviganje uteži
Na mladinskem republiškem turnirju so se v Domžalah zbrali mladi slovenski dvigalci uteži. Glede na pravila so se velenjski dvigalci zelo izkazali. Za ekipo namreč lahko nastopi deset tekmovalcev, tudi starejši mladinci. Velenjčani so vsi še mlajši mladinci, niso imeli predstavnikov v kar šestih kategorijah, vseeno pa ekipno osvojili tretje mesto. V svojih kategorijah sta zmagala Danilo Mlakar in Matej Zaluberšek, nastopili pa so še Cvetkovič, Lah, Mrkonjič in Tanjšek.
Posebej so ocenjevali tudi uspeh glede na dosežek v potegu in sunku v primerjavi s telesno težo tekmovalca, .kjer je prepričljivo zmagal Matej Zaluberšek.
Mladinke v poltmalu
6 ekip je nastopilo na polfinalnem turnirju za odprto klubsko prvenstvo Slovenije za mladinke v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. V tej tretji skupini so nastopile mlade igralke Velenja, Ere Šmartno in Radgone, Brnika, Fužinarja in Velike Polane. Tudi ta turnir so razdelili v dve skupini. V prvi skupini so bili doseženi naslednji rezultati: Velenje : Era Šmartno 13:7, Velenje : Radgona 15:2, Era Šmartno : Radgona 17:6. V drugi skupini pa Branik : Fužinar 15:9, Fužinar : Velika Polana 11:13, Branik : Velika Po-lana 7:9. V odločilni tekmi za prvo mesto so mladinke Velenja premagale Veliko Polano s 15:11 ter se uvrstile v sklepni del tekmovanja, (vos)
Šah
Rezultati decemberskega hitropo-teznega turnirja za prehodni pokal: 1. Goršak 12 in 1/2, 2. Rajkovič 12 in 1/2, 3. Kristan 11 in 1/2, 4. Brešar 9 in 1/2, 5. Kovač 9 in 1/2, 6. Matko 9, 7. Gorjanc 9 itd. Skupni rezultati za prehodni pokal v letu 1987: 1. Goršak 71, 2. Brečar 63, 3. Matko 63, 4. Rajkovič 59, 5. Kristan 51 itd.
Rezultati v drugi slovenski ligi vzhod so naslednji — 6. kolo: Velenje : Celje 2:4, Zagorje : Slovenj Gradec 1 in 1/2:4 in 1/2, Brežice : Rudar Trbovlje 2 in 1/2:3 in 1/2, Krško : Fužinar Ravne na Koroškem 2:4 in 7. zadnje kolo: Fužinar Ravne na Koroškem : Velenje 2:4, Celje : Zagorje 5:1, Slovenj Gradec : Brežice 5:1, Rudar Trbovlje : Krško 3 in 1/2:2 in 1/2. Končni vrstni red je naslednji: 1.
Slovenj Gradec 12 (28), 2. Celje U (27 in 1/2), 3. Velenje 10 (23 in 1/2), 4. Rudar Trbovlje 8 (21), 5. Fužinar Ravne na Koroškem 5 (18 in 1/2), 7. Brežice 4 (16 in 1/2), 8. Zagorje 2 (14 in 1/2).
Šaleško šahovsko društvo organizira naslednjo nedeljo, to je 20. decembra, hitrostopenjski turnir dvojic, ki bo ob 9. uri v hotelu Paka v Titovem Velenju. Pripravljenih je tudi več praktičnih nagrad.
Šahisti vabljeni!	S. Cvar
Vabilu ljubiteljev šaha v delovni organizaciji ESO se je pred nedavnim odzval prvokategornik Milan Goršek in z njimi odigral simultanko. Po treh urah igre je gost prepričljivo zmagal s 15:2, uspešno pa sta se mu upirala Ivo Anclin in Edo Pušnik. Po tem je Milan Goršek odigral še nekaj hitro-poteznih partij in zanesljivo zmagoval.
S^ terme topolšica
V	mesecu
decembru
vas vabimo
sobota, 12. decembra ob 20. uri v hotelu Vesna ples z ansamblom GLOBUS.
V	soboto, 19. decembra, ob 20. uri
ples z ansamblom ŠTIRJE KOVAČI.
Informacije in rezeracije po telefonu 891-120. Vabljeni!
10. Stran ★ nSS C3S
OD TU IN TAM
titovo velenje *
10. decembra 1987
1 1	M	M	M	M	! 1	1 1	1 1	1 1
REDNI KINO VELENJE Četrtek, I0. 12. ob 18. in 20. uri 8 M1LJONOV SMRTI - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Jeff Bridges
Petek, 11. 12. ob 10., 18. in 20. uri
KJE SO FANTJE - ameriški, komedija. V gl. vi.: Lisa Hart-man
Sobota in nedelja, 12., 13. 12. ob 16., 18. in 20. uri PREMIERA IZREDNE AMERIŠKE KOMEDIJE KDO MI UBIJE ŽENO režiserjev Jima Abrahamsa, Davida in Jerrija Zuckerja avtorjev številnih ameriških komercialnih uspešnic. V gl. vi.: Danny de Vito, Bette Midler, Judge Rein-hold, Helen Slater in drugi. V rednem programu bomo film odvrteli od 5. do 12. januarja. Ponedeljek, 14. 12. ob 10., 18. in 20. uri
Torek, 15. 12. ob 18. uri VELEMESTNI ROCKERJ1 novozelandski, akcijski. V gl. vi.: Mark Pilisi
Sreda, 16. 12. ob 10., 18. in 20. uri
LETEČ! SEKS - italijanski, erotski. V gl. vi.: Al Cliver
KINO DOM KULTURE Četrtek, 10. 12. ob 20. uri KJE SO FANTJE — ameriški, komedija.
Nedelja, 13. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - LE-SIJEVE ČAROVNIJE ameriški.
CIKLUS KOMEDIJE IZ KINOTEKE:
Ponedeljek, 14. 12. ob 20. uri EN DAN NA DIRKAH - ameriški, komedija. V gl. vi.: bratje Marx Torek, 15. 12. ob 20. uri BRUCA NA OXFORDU ameriški, komedija. V gl. vi.: Stan in Olio Sreda, 16. 12. ob 20. uri OVEN S PETIMI NOGAMI -francoski, komedija. V gl. vi.: Fernandel, Luis de Funes Četrtek, 17. 12. ob 20. uri SKRIVNO ŽIVLJENJE VVAL-TERJA M1TTIJA - ameriški, komedija. V gl. vi.: Danny Kay
FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 14. 12. ob 18. uri OREL PRAVICE - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Robert Redford. Režiser: Ivan Reitman
KINO ŠOŠTANJ Sobota, 12. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - Le-sijeve čarovnije — ameriški. Sobota, 12. 12. ob 18. uri 8 MILJO NOV SMRTI - ameriški. kriminalka.
Nedelja, 13. 12. ob 17.30 in 19.30 uri
ROCKERJI VELEMESTA novozelandski, akcijski. Ponedeljek, 14. 12. ob 19.30 uri PREMIERA ameriške komedije KDO Ml UBIJE ŽENO Sreda, 16. 12. ob 19.30 uri OREL PRAVICE - ameriški, kriminalka.
KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. 12. ob 19. uri VELEMESTNI ROCKF.R.II novozelandski, akcijski.
Nedelja, 12. 12. ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA ODPADE!
Torek, 15. 12. ob 19. uri
KJE SO FANTJE - ameriški,
komedija.
KINO KONOVO Sreda, 16. 12. ob 18. uri KJE SO FANTJE - ameriški, komedija.
Kino Velenje vabi v dneh od 14.-17. 12. V DVORANO Doma kulture ob 20. uri na CIKLUS FILMOV
KOMEDIJE IZ KINOTEKE
(bratje MARX, STAN in OLIO, FERNANDEL, DANNY KAY) V štirih zaporednih dneh vas bodo torej ob 20. liri zabavali klasiki komedije, ki so.nekoč navduševali številno občinstvo v kinodvoranali povsod po svetu, danes pa jih srečamo samo še v redkih predstavah kinoteke. Ravno zato želi Kino Ve-
lenje starejšim obiskovalcem vzbuditi malo nostalgije za dobrimi starimi časi razcveta filma in še posebno komedije, mlajšim pa vsaj delno pričarati vzdušje v katerem so v kinodvoranali uživali njihovi starši v 60-tih in 70.-tih letih. Bratje Mar\. Stan in Olio. Fernandel in Dannv Kav vam bodo tako pravgotovo popestrili predno-voletne dni. Ponedeljek, 14. 12. EN DAN NA DIRKAH - režiser: Sam Wood, — igrajo: bratje Marx
Torek, 15. 12.
BRUCA NA OXFORDU - režiser: Alfred Goulding, igrata: Stan Laurel in Oliver Hardy Sreda, 16. 12.
OVEN S PETIMI NOGAMI -režiser: Henri Verneuil. igrata: Fernandel in Luis de Funes Četrtek, 17. 12.
SKRIVNO ŽIVLJENJE WAL-TERJA MITTIJA - režiser: Norman Z. McLeod, igrata: Danny Kay, Virginia Mayo
Koncert ansambla Henček
Lepa mora bit'
V domu kulture v Titovem Velenju bo v nedeljo, 13. decembra, ob 16.00 ansambel HENČEK predstavil novo ploščo in kaseto z naslovom LEPA MORA BIT'. V promocijskem koncertu bo sodeloval tudi znani humorist Toni Gašperič.
Vstopnice po 2-500 din. za mladino po 2.000 din, že prodajajo v domu kulture, soba 53 I, vsak dan od 10.00 do 15.00, v soboto do 12.00 ter eno uro pred koncertom.
Kulturni dogodek leta
Simfoniki v Titovem Velenju
V domu kulture v Titovem Velenju bo v petek 11. decembra ob 19.30 koncert velikega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Na sporedu bodo skladbe:
T. Svete — Intrada iz Suite
J. Haydn — Koncert za violončelo in orkester v D duru op. 101 M. Musorgski/M. Ravel Slike z razstave
Dirigent bo Christian Kluttig, violončelist pa Igor Škerjanec. Vzhodnonemški dirigent Christian Kluttig se je rodil leta 1943 v Dresdenu, kjer je študiral na Visoki šoli za glasbo. Izpopolnjeval seje na dirigentskih tečajih v NVeimarju pri Arvidu Jansonsu in Igorju Markeviču ter na mojstrskih tečajih na Dunaju pri Hansu Swarow-skem in Witoldu Rovvickem. Dirigentsko kariero je začel v operi v Kari Mar.\ - Stadtu. Od leta 1979 deluje v Halleju, kjer je leta 1983 postal glavni dirigent in glasbeni direktor Deželnega gledališča.
Violončelist Igor Škerjanec se je rodil leta 1962 v Ljubljani. Violončelo se je začel učiti pri očetu, našem priznanem koncertantu Cirilu Škerjancu. Po končani srednji glasbeni šoli v Ljubljani je študij nadaljeval v Nemčiji na glasbeni akademiji v Detmoldu pri prof. Andre-eju Navarri, kjer je septembra 1985 diplomiral za najvišjo oceno. Že med študijem je dobil več prvih nagrad na republiških in zveznih tekmovanjih. Lani je postal član orkestra Slovenske filharmonije.
Vstopnice za koncert prodajajo v domu kulture, soba 54/1 od 10.00 do 15.00 in eno uro pred koncertom. Cena vstopnice 3.000 din, za mladino 1.500.
titovo velenje
ERA Titovo Velenje	*
TRGOVSKA IN PROIZVODNA DO ERA TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
Zadružni svet TOK Kmetijstvo Šoštanj razpisuje v skladu s 7. členom Statuta TOK Kmetijstvo, prosta dela in naloge
Pomoč pri vodenju TOK Kmetijstvo Šoštanj
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje zahteve:
1.	Da imajo visoko ali višjo izobrazbo agronomske smeri
2.	Tri oziroma pet let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah
3.	Razvite organizacijske sposobnosti in smisel za delo z ljudmi Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo do 18. 12. 1987 na naslov:
Trgovska in proizvodna DO ERA, razpisna komisija TOK Kmetijstvo Glavni trg 12, Šoštanj.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po končanem razpisnem postopku.
Trgovina ? Več kot to. Okrepčevalnica? Ne samo to Zagotovo nekaj novega !
trgovsko gostinska enota DO GTB na šaleški cesti 18
v titovem velenju darila, spominki,mini vinoteka, dodatki za stanovanje, okrepčevalnica,zanimiv delovni čas
L.
KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV - DECEMBER
Kulturni center Ivan Napotnik PETEK, 11. DECEMBRA 1987, ob 19.30
dom kulture Titovo Velenje
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE koncert
Dirigent: Christian Kluttig (DR Nemčija) Solist: Igor Škerjanec, violončelo
Program: T. Svete — Suita (lntermezzo in Toccata); J. Haydn — Koncert za violončelo in orkester v D duru, op. 101: M. Musorgski (M. Ravel — Slike z razstave.
Za svojo prvo gostovanje v koncertni sezoni 1987/88 so ljubljanski filharmoniki pod taktirko nemškega dirigenta mlajše generacije in ob sodelovanju vrhunskega slovenskega solista, pripravili domačo noviteto in znamenit Havdnov koncert za violončelo in orkester. Večer pa bo gotovo izzvenel v ustvarjalnosti Mu-sorgskega, ki je v nizu glasbenih podob pokazal, kako močna je lahko glasba v ustvarjanju zvočnih slik. Skladba je v izvirniku napisana za klavir, njena najslavnejša orkestracija pa je delo Mauricea Ravela.
Vstopnice 3.000 din. Šolska mladina 1.500 din. NEDELJA, 13. DECEMBRA 1987, ob 16.00 dom kulture Titovo Velenje LEPA MORA BIT' ansambel HENCEK
Promocijski koncert nove plošče in kasete. Za dobro voljo na koncertu bo poskrbel priljubljeni belokranjski humorist in pevec Toni Gašperič. Vstopnice 2.500 din. Mladina 2.000 din. SREDA, 16. DECEMBRA 1987, ob 18.00 dom kulture Titovo Velenje MLADI USTVARJALCI
nastop nadarjenih učencev kulturno umet. društev
Predstavili se bodo mladi glasbeniki, pevci, plesalci, igralci in v dobri urici zanimivega programa pokazali vse kar znaio. ČETRTEK, 17. DECEMBRA 1987, ob 18.00 dom kulture Šoštanj NOVOLETNI KONCERT sekcij DPD SVOBODA Šoštanj
V programu se bodo predstavili MPZ Svoboda, Šaleški oktet, harmonikarji in Godba Zarja. Vstop prost!
PETEK, 18. DECEMBRA 1987. ob 17.00
dom kulture Titovo Velenje — stiskama
RAZGOVOR O POLPRETEKLI ZGODOVINI SLOVENSKEGA NARODA Sodelujejo: prol dr. Milan Ževart, prof. dr. Tone Ferenc in prof. dr. Miroslav Stiplovšek
Kuliurni večer je posvečen 60-letnici dr. Milana Ževarta in v ta namen bo na ogled tudi posebna razstava njegovih avtorskih dej. .	, ...
PETEK, 18. DECEMBRA 1987, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje
0'Casey — Weričh PRIHRANJENI DOLAR komedija
Gledališče pod kozolcem Šmartno ob Paki. Igrata: Jože Robida in Jože Krajnc. Glas posoja: Pavla Letonja. Izvajalca sta opravila tudi odrsko adaptacijo in režijo.
Znane komedije »Prihranjeni funt« se nekateri še spominjamo iz dobrega starega obdobja črnobele televizije. Besedilo irskega pisca Seana 0'Casey-ja je za male ekrane priredil Čeh Jan NVerich, posneli pa so jo na ljubljanski televiziji pred več kot 20 leti. V njej sta zablestela imenitna umetnika Arnold Tovornik in Volodja Peer. Priredba tega dela za Gledališče pod kozolcem kajpak nima in ne more imeti namena, da bi izvajalca posnemala izvrstno TV uprizoritev. Lahko je le, in to tudi želi biti, spoštljiv poklon spominu na oba, žal že pokojna nenad-kriljiva igralska mojstra.
Vstopnice 2.000 din! Za šolsko mladino 1.000 din.
Premiera bo v domu kulture Šmartno ob Paki dne 12. decembra 1987, ob 19.00.
Repriza pa 13. decembra ob 16.00.
ČETRTEK, 24. DECEMBRA 1987, ob 18.00
obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani
KONCERT SAKRALNE GLASBE
Nastopata Mladinski zbor RTV Ljubljana in Zbor Consortium musicum. Dirigenta: Matevž Fabian in Mirko Cuderman.
Solisti: rena Vremšak-Bar, sopran. Ruda Kosi, harfa in Cecilija Kobal, orgle. Program: B. Britten-Kolednice, SLOVENSKE BOŽIČNE PESMI Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Po potrebi vožnja skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Povratek predvidoma ob 22.30 Cena aranžmaja 6.500 din. Vstopnice so na 1. balkonu. PETEK, 25. DECEMBRA 1987, ob 19.00 obisk v ljubljanski operi
Giuseppe Verdi NABUCCO
Dirigent: Lovrenc Arnič
Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu v Ljubljano možnost ogleda novoletnega sejma. Povratek predvidoma ob 23.20. Cena aranžmaja 9.000 din. Vstopnice v ložah in na balkonu. PONEDELJEK, 28. DECEMBRA 1987, ob 19.30 obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani Johann Strauss NETOPIR opera
SNG Maribor — Opera in balet. Dirigent: Uroš Lajovic
Odhod avtobusa ob 16.00 izpred Rdeče dvorane. Po potrebi vožnja skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki. Po prihodu možnost ogleda novoletnega sejma. Po-vrate predvidoma ob 23.30. Cena aranžmaja 8.500 din. Vstopnice-so v parterju. NOVOLETNI KONCERTI PONEDELJEK, 28. DECEMBRA 1987. ob 18.00
. dvprapa Glasbene šple Titovo Velenje	-	........
SIMFONIČNI ORKESTER Glas*befle šole Titdvo "Velinjč »»«».»■ in solisti
Dirigent: Dušan Lipovšek
Vstopnice 2.000 din. Šolska mladina 1.000 din. Vstopnice so na voljo v Glasbeni šoli in v domu kulture Titovo Velenje, vsak dan od 10. do 15.00, v soboto do 12.00, ter eno uro pred koncertom._ SOBOTA, 2. JANUARJA 1988, ob" 18.00 cerkev Sv. Mihaela Šoštanj ORGELSKI KONCERT MPZ Svoboda Šoštanj Dirigent: Anka Verdnik Orgle: Ema Zapušek
Da bi v novo leto vstopili z glasbo bodo poskrbeli prizadevni pevci MPZ Svoboda Šoštanj ter solistka Ema Zapušek. Zbor je dobitnik številnih priznanj, med drugim je dvakrat prejel srebrno plaketo na tekmovanju pevskih zborov Slovenije. Za novoletni koncert sta zbor in organistka pripravila posebno svečan koncert.
Vstopnice 2.000 din. Šolska mladina 1.000 din. Predprodaja v domu kulture
Titovo Velenje od 10.00 do 15.00, v domu kulture Šoštanj od 10.00 do 11.00 ter
eno uro pred koncertom.
NEDELJA, 3. JANUARJA 1988, ob 10.30
dom kulture Titovo Velenje
VEDRE MELODIJE
Izvaja: Rudarska godba Titovo Velenje
Dirigent: Ivan Marin
Ste že razmislili, kako bi preživeli prve ure novega leta in zadnje ure novoletnega oddiha? Vabimo vas, da to dopolne preživite z našimi vrlimi godbeniki na matinejskem koncertu, kjer bodo godbeniki poskrbeli za vedro razpoloženje ob vstopu v delovno novo leto. V programu bodo sodelovali člani gledališča Pod kozolcem.
Vstopnice 2.000 din. Šolska mladina 1.000 din. Vstopnice dobite v domu kulture in v Glasbeni šoli Titovo Velenje ter eno ufo pred koncertom.
INFORMACIJE
Vstopnice prodajamo 5 dni pred napovedano prireditvijo v domu kulture
Titovo Velenje, za glasbene prireditve pa jih lahko dobite tudi v Glasbeni šoli v
delovnem času. Prijave za obiske v Ljubljani sprejemamo v domu kulture, pisarna 53/1, tel. 854 747. Prijave sprejemamo do zasedbe avtobusa in veljajo za dokončne, ko je celoten znesek plačan. V primeru premalega števila prijavljenih si pridržujemo pravico obisk odpovedati.
PRODAJNA RAZSTAVA - DARILO, KI GA IŠČETE
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik Titovo Velenje (knjižnica) bo od 10. decembra pa do konca meseca odprta prodajna razstava slik in grafik pod ugodnimi pogoji. Razstava bo odprta vsak dan od 9.00 do 18.00, v četrtek in soboto do 13.00.
URA PRAVLJIC - DARILO ZA NAŠE MALČKE
V	knjižnici v Tito.vem Velenju so vsako sredo "»ure pravljic«. Ob 16.00 je ura pravljic za otroke do 7 let starosti, ob 17.00 pa za otroke od 7 do 10 let.
Vsem obiskovalcem naših prireditev želimo
SREČNO NOVO LETO 1988
10. decembra 1987 * titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
it stran 11
KOLEDAR
M ALi OGLAS!
Dežurstva
KNJIGOVODJO za vodenje poslovnih knjig v obrti zaposlimo honorarno. Možna tudi stalna zaposlitev z dodatnim opravljanjem administativ-nih del. Poslovni prostori so v Titovem Velenju. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »KNJIGOVODSTVO«.
KV KLJUČAVNIČAR, VARILEC išče delo. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Takoj«. NUJNO PRODAM PO UGODNI CENI TAM 2001. dolžina kesona 4,20 m ter osebni avto 126-P. Telefon 882-825.
MALO RABLJEN ČRNOBELI TV GORENJE, tip 107, star 2 leti prodam. Zupančič, telefon 853-335, dopoldan, 856-230 popoldan.
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK 2 + 2 s
pečico za vgraditev v kuhinjski element, novo prodam za 50.000 din ceneje. Telefon 776-337. " IZGUBILA SEM RJAVO DENARNICO, v kateri je bil etui s kontaktnimi lečami. Poštenega najditelja prosim. da mi sporoči po telefonu 856-516.
REGAI. ZA DNEVNO SOBO UGODNO PRODAM. Ogled vsak dan po 15. uri Brunčič, Stantetova 28/23, Titovo Velenje. PAR IZ TITOVEGA VELENJA, brez otrok, najame sobo ali stanovanje v mestu ali okolici. Telefon 856-425 Kastlic.
TOMOS AVTOMATIC A-3 pro
dam, star 2 leti, lahko na kredit. Telefon 858-810 popoldne. OSEBNA AVTOMOBILA OPEL KADET SITY in Fiat 750 prodam po ugodni ceni. Telefon 854-321 ali 853-252.
LADO - 1500 SL, letnik 1978, dobro ohranjeno prodam. prevoženih 65.000 km. Telefon 882-370 od 17. do 18. ure.
ZASTAVA 101, letnik 1984, garažira-no prodam. Telefon 854-100 ali 853-832, Cesta bratov Mravljak 7, Titovo Velenje.
PRODAM KLAFTRO TRDIH SUHIH DRV. Marija Debelak, Kersnikova 17, stanovanje 50, Titovo Vele-
TRGOVSKA DEL. ORGANIZACIJA, S.P.O.
SAVINJA MOZIRJE
Glasbena šola Velenje
GLASBENA ŠOLA FRANA KORUNA -KOŽELJSKEGA ZBOR DELAVCEV
razpisuje dela in naloge RAČUNOVODJA
ČETRTEK, 10. decembra -SMILJAN
PETEK, 11. decembra — DANIJEL
SOBOTA, 12. decembra - IVANA
NEDELJA, 13. decembra -LUCIJA
PONEDELJEK, 14. decembra - DUŠAN
TOREK, 15. decembra — KRISTINA
SREDA, 16. decembra — ALBINA
63330 Mozirje KUPUJEM V TDO »SAVINJA« MOZIRJE!
V	naših poslovalnicah vam nudimo na obročno odplačevanje:
—	proizvode bele tehnike (štedilniki, TV, hladilniki)
—	pohištvo vseh vrst
—	smučarsko opremo (čevlji, smuči, vezi)
—	dvokolesa, mopede
—	talne obloge, kjer je na voljo široka izbira
—	konfekcijske izdelke
Na novo vam nudimo:
—	pletene modne jopice iz Sirogojna
—	modne konfekcijske izdelke za bližajoče se praznike
V	oddelkih špecerije vam na novo nudimo:
—	goveji pršut, ki ga lahko tudi pokusite
—	na novo smo prejeli pošiljko specialnih salam, klobas iz Srbije itd.
Pridite v naše poslovalnice. Ne bo vam žal!
Pogoji:
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri
—	najmanj tri leta delovnih izkušenj pri vodenju računovodske službe
Kandidati morajo v 8 dneh poleg prijave z dokazili o izobrazbi poslati življenjepis in svoj program poslovanja in planiranja o delovni organizaciji s povdarkom na svobodni menjavi dela na naslov:
Glasbena šola »Frana Koruna — Kožeijskega« Jenkova 4, 63320 Titovo Velenje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s tri-mese-čnim poskusnim delom.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po preteku prijavnega roka.
Odprli smo
RISALNI BIRO
vasa potreba na področju tehničnega risanja, grafičnega in industrijskega oblikovanja je rešena. Izdelujemo osnutke za:
plakate značke, plakete, diplome, vizitke, voscilnice, zaščitne znake firm. razstavne prostore, perorisbe, tridimenzionalne ali ortogonalne risbe, prostoročno izpisovanje, fotokopiranje.
Hribernik Ksenija, RISALNI BIRO, KERSNIKOVA 17/58 Titovo Velenje
Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi lihi kakor tožbe tajni vzdihi src. ki v žalosti žive.
Josip Murn
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža in očkota
Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje:
12. in 13. decembra — Dr. Danica Bakulič, Prešernova 9, Titovo Velenje.
Od 8. do 12. ure v zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje, sicer v pripravljenosti na domu.
Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj:
od II. do 18. decembra — Franc Blatnik, dipl. vet., Prešernova 22 e, Titovo Velenje, telefon 857-223.
Franca Hrena
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli začutili tudi v vaših srcih trenutek izgube našega Franca.
Mozirje, 4. 12. 1987 Družina Hren
Na Konovem je naprodaj komunalno urejena stavbno zemljiška parcela v izmeri964 m1. Parcela bo naprodaj najboljšemu ponudniku. Informacije na telefonu 856-724, od 7. do 14. ure.
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Rozalije Turk
iz Metleč 35
Karle Polak
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, kakor tudi pevcem godbi, govornikom in župniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti VSI NJENI
V najina srca si se vpisal, čas ne bo te nikdar izbrisal, tudi če spokojno spiš z nama kakor prej živiš.
lena : otrokoma
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 44. letu zapustil dragi mož in ata
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata, strica in svaka
Herman Pergovnik
Sandija Miklavzina
POOOOOC «nnnnftnw«wwwM»JUJunnni«« w>rvwwwwuuu«j ■	"VrKrrrfTrnfirfV^ritVVUVV^^
Temeljno sodišče v Titovem Velenju
Razdiralni svet alkohola
MILIČNIKI SO ZAPISALI
VLOMI V AVTOMOBILE
Prejšnji teden so velenjski miličniki znova zabeležili številne manjše vlome, med njimi tudi zelo veliko vlomov v avtomobile iz katerih kradejo neznanci različne predmete. Vse to je izredno težko najti, saj lastniki običa jno ne poznajo znamk oziroma številk teh predmetov. To velja med drugim tudi za radijske sprejemnike. Miličnikom bi občani delo precej olajšali, če bi imeli to zapisano, pa tudi možnost, da dobijo svoje nazaj bi bila večja.
V noči na 30. november je neznanec odmontiral zadnji dve kolesi z avtomobila last Gorenja, parkiranega pred Elektrotehno. Ukradel pa je tudi rezervno kolo. Rezervni kolesi sta izginili v noči na 2. december z avtomobilov Alojza S. in Janka N. parkira-nih na Tomšičevi cesti. V noči na 6. december je izginil avtoradijski sprejemnik iz avtomobila parkiranega v
Šaleku, iz avtomobila Franca Z. parkiranega na velenjskem gradu pa je bil poleg radijskega sprejemnika ukraden še pulover in več manjših predmetov.
VLOM V UPRAVO LEKARNE
2. decembra zjutraj so delavci velenjske Lekarne ugotovili, da je bilo v času praznikov vlomljeno v njihovo blagajno. Iz nje so neznanci odnesli gotovino in bone za malico, skupne vrednosti okoli 300 tisočakov.
UKRADEL ELEKTROMOTOR
V Klasirnici Rudnika lignita Velenje je 5. decembra neznanec demontiral in odnesel elektromotor vreden okoli 120 tisoč dinarjev.
Iz sodnih klopi
Namesto po sladoled v smrt
Dve leti je od tega, kar se je na cesti Veljka Vlahoviča v Titovem Velenju — nasproti avtobusnega postajališča — zgodila prometna nesreča, v kateri je umrla enajstletna deklica Danijela Dobrovo-Ijec. Deklico je takrat, ko je stekla čez prehod za pešce, z osebnim avtomobilom zadel Robert Klemenak iz ulice Veljka Vlahoviča 42, ki je vozil avtomobil pod vplivom alkohola.
Te dni je postala pravnomočna sodba, ki mu jo je izrekel senat Temeljnega sodišča Celje — enota Titovo Velenje pod predsedstvom sodnika Franca Lesnika. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu zardi hudega kaznivega dejanja zoper varnost javnega prometa izreklo kazen I leto zapora, prepoved vožnje motornih vozil B kategorije za dobo šestih mesecev in mu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka.
Danijela je usodnega dne stekla čez cesto, ker je na nasprotni strani videla pri slaščičarni prijatelja, ki je kupoval sladoled. Želela ga je kupiti tudi sama.
Povzročitelja nesreče, ki je takrat avtomobil vozil s hitrostjo 60 kilometrov na uro, dovoljena hitrost pa je 40 kilometrov na uro, pred prehodom pa je tudi znak »otroci na cesti«, je nezgoda zelo prizadela. Sodišče mu je kot olajševalno okoliščino štelo skesano in iskreno priznanje; dejstvo, da še nikoli ni bil kaznovan — ne za kaznivo dejanje in ne za cestno-prometni prekršek; to, da je po nezgodi ponesrečno deklico peljal v ambulanto, pozneje dal staršem kupon police obveznega zavarovanja in to, da mora skrbeti za dva mladoletna otroka. Kot že rečeno, mu je sodišče izreklo kazen — letno dni
zapora.
nih temah. Gotovo ne bi našli motiva v posledicah, ki se zgode takrat, ko gremo. Miličnika, ki ti hoče dobro, ko te skuša zaustaviti takrat, ko voziš pod vplivom alkohola, se ne izplača povoziti. Saj ga tudi nimaš zakaj. Hotel ti je samo dobro, ker ti je morda prav takrat preprečil povzročitev kakšne hude prometne nezgode.
Pa tudi umori se zgodijo pod vplivom alkohola. Zelo veliko pa je med ostalimi kaznivimi dejanji poškodovanj-tujih stvari — recimo razbijanj najrazličnejših predmetov, ki sploh niso tvoje, pod vplivom alkohola ljudje počenjajo tudi kazniva dejanja splošne nevarnosti, poskusi posilstva so zraven pa velike tatvine, kršitve nedotakljivosti stanovanja . . .
ZA KONEC .
Kot že rečeno — na sodišču obstajajo metre visoki ali pa dolgi, kakor hočete, spisi. Metre usod, ki govorijo o tem, kako veliko zlo je alkohol, metre spisov v katerih so ljudje, ki v treznem stanju ne bi nikoli in nikdar storili kaj takšnega, kot so, ko so pili. Se streznijo? Nekateri da, nekateri ne.
Olajševalna okoliščina alkohol — da ali ne? Vprašanje ni tako
enostavno, kajti, če se ga je kdo napil enkrat in takrat povzročil kaznivo dejanje, se mu to lahko šteje kot olajševalna okoliščina, če pa se ta ponavljajo, potem olajševalnih okoliščin zato, ker ne bi vedel kaj počneš, seveda ne more biti.
Ob koncu pa še citat iz 65. člena KZ SFRJ, kjer je v poglavju varnostni ukrep, eden od ukrepov tudi obvezno zdravljenje alkoholikov in narkomanov. Takole je zapisano: »Storilcu, ki je storil kaznivo dejanje zaradi tega, ker se je vdal stalnemu uživanju alkohola in mamil, in je nevarnost, da bo zaradi tega ponavljal kazniva dejanja, sme sodišče izreči obvezno zdravljenje«.
Ta ukrep se izvršuje v zavodu za izvrševanje kazni ali v zdravstvenem ali kakšnem drugem specializiranem zavodu. Pri pogojni obsodbi pa sme sodišče naložiti storilcu zdravljenje v prostosti, pri žemer pa upošteva njegovo pripravljenost za zdravljenje. Če pa recimo to zdravljenje samovoljno opusti, lahko sodišče pogojno obsodbo prekliče in odredi prisilno izvršitev ukrepa.
M. Krstič-PIaninc Foto: S. VOVK
Krajevna skupnost Franc Leskošek-Luka Pesje
jo storilcev so na drugem mestu kazniva dejanja nasilniškega obnašanja. S tem, kar je prav tako pomembno, da so med njimi tudi ljudje, ki so bili že kdaj prej pod vplivom alkohola prisotni v na-silniškem obnašanju, eden med njimi celo trinajstkrat!
In kaj vse počenjajo? Ustrahujejo nič hudega misleče ljudi, napadejo koga brez povoda z vsemi mogočimi orodji, razbijajo doma, izživljajo se nad svojimi družinskimi člani, pretepajo se, grozijo kako bodo koga ubili, kričijo, razgrajajo in tako naprej in tako naprej. Nič, kar bi bilo vredno treznega človeka.
Včasih kakšen tak dobi ob kazni, ki mu pripada, tudi ukrep obveznega zdravljenja. Recimo tisti, ki jih sodišča že dobro poznajo, saj se tja nekateri vračajo tako pogosto, kot kdo k prijateljem na obisk. Ob tem Milena Dežman-Bukvič, predsednica Temeljnega sodišča Celje v enoti Titovo Velenje pravi: »Ko sodnik ugotovi, da je kaznivo dejanje storilca v zvezi z uživanjem alkohola se mu postavi vprašanje, ali bi izrekel ukrep obveznega zdravljenja. Če se večkrat pojavlja (zlasti pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo) in ko se sodnik odloča, mora o tem vedno dobiti mnenje izvedenca psihiatra. Ta mora povedati, ali bi bilo zdravljenje smiselno ali ne.«
Sicer pa o noveli zakona, ki opredeljuje to področje ob koncu.
Ob tem je treba dodati še nekaj. Čeprav je kaznivo dejanje hude telesne poškodbe nekaj drugega kot kaznivo dejanje nasilniškega obnašanja, pa je velikokrat prvo z drugim močno povezano. Med spisi, ki smo jih pregledovali so bili trije primeri, ko so storilci pod vplivom alkohola storili kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, en primer pa je bil tak, ki seje končal »samo« z lahko telesno poškodbo.
POGUM, POGUM ...
To še spijemo pa gremo. Pesniki so celo pesmi pisali o takš-
Prebudil se je
študent in . . .
Proslavili 40-letnico osnovne šole
Prebivalci krajevne skupnosti Franca Leskoška-Luke so v četrtek, 26. novembra, proslavili 40-letnico tamkajšnje osnovne šole in 29. november. Med gosti, ki so se udeležili proslave, je bil tudi častni krajan Tone Kristl-Ulrih, ki je te dni slavil 92-letni-co, povabili pa so tudi vse nekdanje delavce osnovne šole, ki so v preteklih 40'letih vzgajali mladež v tamkajšnji hiši učenosti. Preko kulturnega programa, ki so ga izvedli tamburaši, učenci in mladina Pesja, so domiselno prikazali štiri desetletja šolstva v tem kraju. Ob tej priložnosti je krajevna skupnost Pesje izročila osnovni šoli posebno priznanje za izredne zasluge in uspešno sodelovanje, pionirskemu odredu pa darovala 100.000 dinarjev za njihovo dejavnost. Zelo prisrčen je bil sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, tamkajšnje gasilsko društvo pa je nagradilo šest učencev za najboljše spise o požarni varnosti. Pred zaključkom proslave je predsednik
skupščine občine Velenje podelil državna odlikovanja, ki so jih
prejeli Tone Hladin, Rozika Hribar in Franc Borovnik. B. M.
Proslava je bila v prepolni šolski telovadnici
Titovo Velenje — dom kulture
Mladi ustvarjalci
Med desetimi odbori v ZKO deluje tudi odbor za sodelovanje s šolami. Med temeljnimi točkami njegovega dela je skrb za oblikovanje vseh tistih učencev občine, ki kažejo talent za katerokoli zvrst kulturno-umetniške dejavnosti.
Ze velikokrat so mladi hotenja uveljavljali v literarnih glasilih, pevskih zborih, javnih nastopih in drugem. Ob tem smemo trditi, da je takšna dejavnost v velenjski občini razmeroma bogata.
Skrb za mlade talente pa ni samo skrb šol in ZKO, je mnogo širša. Sleherni oče ali mati bi morala pomagati odkrivati in razvijati določeno umetniško nagnjenje, če ga otrok kaže javno, mnogokrat pa ga prikriva. Kakšna škoda!
Nič si ne domišljamo, da s prireditvijo Mladi ustvarjalci odkrivamo »Ameriko.«
Vemo le, da je lahko najprej
priznanje mladim talentom in njihovim mentorjem. Hkrati pa je tudi spodbuda vsem vzgojiteljem, v širšem smislu besede, ki jim je pri srcu vsestranski razvoj našega otroka, predvsem tisti, ki teži k poplemenitenju njegove notranje mladosti.
Domala iz vseh osemletk se bodo najbolj uspešni ustvarjalci predstavili v sredo, 16. decembra ob 18. uri, v Domu kulture Velenje. Repertoar bo v poldrugi uri obsegal živo igro, petje, ples, pesmi, likovne točke in še kaj. Tudi nasmejali se boste mladim gleda-liščnikom iz Šmartnega ob Paki. Naš odnos do mladih mora biti spoštljiv. Sicer pa, kdo bi se ne razveselil otroškega, odraščajočega zorenja v pesmi, glasbi, ki te poveže z lastno mladostjo.
Pridite, ne bo vam žal! V vedrem in sproščenem razpoloženju mine čas kot bi pihnil.
- V -
<	Po dveh letih zatišja je z aktivnim ' delom spet začel Šaleški študentski
<	klub.
: V petek, 27. novembra, so se na i skupščini, v prostorih Stiskarne zbrali j velenjski študentje. Novi predsednik : ŠSK je postal Dragan Martinšek, študent 3. letnika sociologije, njegova prva sodelavca pa Peter Groznik za ljubljanski in Bojan Petrej za mariborski , odsek.
; Novo vodstvo je s programom napo-| vedalo tesen stik z vsemi študenti. Cilj , je organizirano druženje študentov v I širšem krogu, ki ga do sedaj ni bilo. j Klub je do sedaj sodeloval le z j ZTKO, ki mu je omogočala redno re-: kreacijo ter izvedbo tradicionalnega smučarskega tekmovanja za pokal ŠŠK. Na novo so uspešno vzpostavili vezi z upravo Stiskarne, ki jim nudi svoje prostore vsako prvo soboto v mesecu, v načrtu pa imajo tudi večjo povezanost i občinsko organizacijo ZSMS.
Ponovno so obudili študentsko glasilo RIT, ki bo v tem šolskem letu izšlo dvakrat. Sprotno informiranje javnosti bo potekalo preko oglasnih tabel in v sodelovanju z občinskim glasilom Naš čas.
Cre za organizirano skupino ljudi, ki bo ob izvajanju načrtov gotovo posegla tudi v naš vsakdan. Zato namesto oken (od koder navadno »pomagajo« le oči) raje odprimo vrata.
Na nek način je naša prihodnost tudi v njihovih rokah.	A. L.
ZA boljše čase ŠSK?
Mesec november je mesec boja proti alkoholizmu in narkomaniji. Mi se bomo opredelili na tisto prvo — na alkoholizem in alkohol. Ta mesec smo obeležili predvsem s propagandnimi akcijami — plakati in zloženkami, ki tistemu, ki se ob njih ustavi povedo, kako škodljivo je prekomerno uživanje alkohola. Bojimo pa se, da se ob teh plakatih in zloženkah ne ustavljajo tisti, ki bi se morali.
Ko smo na sodišču pregledovali spise, v katerih so bili obsojeni ljudje, ki so storili kaznivo dejanje ogrožanje varnosti cestnega prometa iz malomarnosti zaradi alkoholiziranosti, je bilo med vsemi spisi dvanajst primerov. Stopnje alkoholiziranosti voznikov so se gibale od 0,53 g/ kg alkohola v krvi pa do 2,47 g/ kg(!).
Posledice prometne nesreče, kjer je bila pri vozniku ugotovljena stopnja le malo nad »dovoljeno« so bile hude — ena oseba je za posledicami nezgode umrla, ena je bila huje poškodovana. Pri drugi skrajni stopnji alkoholiziranosti tistega, ki je prometno nesrečo povzročil (2,47 g/kg alkohola v krvi) so bile posledice prav tako strahotne — ugasnilo je mlado življenje, ena oseba je bila težko in ena oseba lažje ra-
njena. Med spisi, ki smo jih pregledovali pa je bila še ena prometna nezgoda, ki se je končala s smrtnim izidom, vozniku so v krvi namerili 1,44 g/kg alkohola.
Preveč bi bilo, da bi opisovali vse te nezgode, nobena, do katerih je prišlo zaradi alkohola pa se ni končala brez poškodb, veliko osebje bilo hudo poškodovanih, da pri tem o materialni škodi, ki nastaja, sploh ne govorimo.
NASILNIŠKO OBNAŠANJE
Med spisi, ki smo jih pregledovali v zvezi z alkoholiziranost-
V mesecu novembru je tudi Martinovo, ko iz sodov začne namesto mošta teči vino. Nič slabega o njem. In vino veritas je rek, ki ga pozna danes vsak — v vinu je torej resnica. Točno, ampak samo takrat, ko ga zaužiješ toliko kot je zdravo, ko je več, v njem velikokrat ni več resnice ampak dejstva, ki imajo včasih težke posledice. Takšne morda, kot jih imajo zbrane v metre dolgih mapah s sodnimi spisi in v katerih se na obtožni klopi pojavlja alkohol.
Te resnice pa so velikokrat tako krute, da se tisti, ki so morali zaradi alkohola sesti na obtožno klop največkrat streznijo za celo življenje. Potem resnice pač ni več v vinu, ampak je na sodišču.
Za ta mesec, mesec boja proti odvisnostim smo pripravili prispevek, kjer se na obtožni klopi pojavlja alkohol. Na enoti celjskega Temeljnega sodišča v Titovem Velenju so nam na to temo sodniki pripravili celo goro spisov. Nas je zadovoljil pogled v petintrideset letos pravnomočno končanih sodb. Želeli smo namreč zvedeti, kakšna kazniva dejanja vse počenjajo ljudje, ko jih k temu vodi alkohol. Ob tem pa si ne delamo utvar — prav tako zanimivi in še bolj poučni bi lahko bili podatki, ko se zaradi tega zla sesedajo družine in to tako, kot bi bile zgrajene iz kart in ne ljubezni. Vendar razveze niso kazniva dejanja, pa čeprav bi marsikom u tudi ti podatki lahko dali misliti.
TREZNEMU NE BI PADLO NA PAMET ...
Če vzamemo samo nekaj primerov, zaradi katerih so ljudje morali v hišo pravice, potem jih lahko opišemo takole:
Treznemu človeku ne bi recimo padlo na kraj pameti, da zato, ker pozno ponoči avtobusi ne vozijo več, skušal na avtobusni postaji kar sam odpeljati avtobus in biti sam šofer, pa po poti morda še pobrati kakšnega bolj poznega potnika; ne bi mu padlo na pamet, da namesto, da ustavi av-
tomobil, ko to zahteva miličnik, skuša tega kar povoziti. Tudi to ne, da bi skušal kar tako za šalo malo stisniti za vrat svojo staro mater, ali pa da bi vdiral v tuje stanovanje, morda celo v hotelsko sobo, ne bi mu padlo na pamet še kup drugih stvari. Treznemu res ne, razen če so vmes kakšne druge okoliščine.
Komu, ki je pod vplivom alkohola pa pade na pamet še kaj drugega od zgoraj opisanih dogodkov. Recimo umor. Ali pa da sede v avtomobil takrat, ko ima v krvi 1,76 promil alkohola, ker baje takrat celo bolje vozi kot, ko je trezen.
PROMETNE NEZGODE
V zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa je v 152. členu, ki opredeljuje pogoje za vožnjo vozil, zapisano: »Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola, za kogar se z analizo krvi ali krvi in urina ali po kakšni drugi znanstveni metodi s katero se meri količina alkohola v organizmu ugotovi, da ima v krvi več kot 0,5 promil alkohola« . . .
Za kasnejše primerjave naj povemo, da je 0,5 promil alkohola enako 0,5 g/kg alkohola v krvi.