Srat ponudil odstop« nadzorni svet ga je sprejel Pretepajo tudi znani Celjani ST. 57 - LETO 64 - CELJE. 24. 7. 2009 - CENA 1,25 EUR Za živali poleti poskrbljeno, kaj pa Odgovorna u'wtnifd NT 7at/a'»č Cvim za ljudi? s Preden se odpravimo na dopust, moramo poskrbeti tudi za tiste svojce, ki ne morejo zraven, saj so ostareli ali invalidi ter potrebujejo tujo pomoč« Za živali so na voljo zavetišča in hoteli, kaj pa za naše družinske člane, ki ne morejo ostati sami? DOGODKI NOVI TEDNIK UVODNIK Elvis je živ ■ B ■ BRANKO STAMEJČIČ DOy Elvis je živ... Nedvomno. In recesije ni. In opice hodijo k frizerja... 7b so prve misli, ki so se mi uimile, ko sem prebiral članek z naslovom Se v Celja res nič ne dogaja za mlade? v prejšnji številki našega časopisa. Ni me šokiralo razm išljanje nadebudnega študenta Bvisa Džaferouiča. Na zad-njo plat pa me je pahnil odziv na stran, id jo je ^ rmbvom V Celju se nič ne dogaja objavil na spletnem portalu Fd-cebook in na kateri seje v vsega nekaj dneh v tem razmišljanju našlo več kot dva tisoč mladih. Imam to srečo ali pa smolo, da novinarsko spremljam dogajanja na kulturnem področju. In prekleto »prešvican in sicer na ob-močju Thermane in Celjske ceste na desni strani proge v skupni dolžini 732,40 me- tra ter na območju varovanih stanovanj, doma ostarelih in Poženelove ulice na levi strani v skupni dolžini 479,04 metra. Na obravnavanem odseku bodo izvedene protihrupne ograje v skupni višini 2,5 metra in 3 metre nad pragom železniškega tira. Dela bo izvajalo železniško gradbeno podjet-je- Skupna vrednost investicije znaša skoraj 2 milijonov evrov. Ograjo naj bi v Laškem začeli postavljati v drugi polovici avgusta. PM Mestna občina Celje « objavlja razpis za dodelitev finančne pomoči za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav na njenem območju. Razpisna dokumentacija je na voljo na http://nioc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi?page=jn ter v vložišču Mestrîe občine Celje. Info: Oddelek za finance in gospodarstvo, tajništvo: 42 65 748 GOSPODARSTVO O cetis Če je država dopustila odlog, naj še sama plača Stečajne mase v Steklarski novi ne bo dovolj niti za delavce? - Odprto pismo Borutu Pahorju Delavci Steklarske oove so znova» kot že tolikokrat doslej» pripravili novinarsko konferenco» na kateri so želeli javnost opozoriti na dolgoletno sprenevedanje države v primeru te sta-tinske steklarne. Leta so opozarjali na težave glede neplačevanja prispevkov, nepravilnega vodenja, nedela nadzornikov, pri čemer so se zdaj vsa njihova opozorila izkazala za po-vsem pravilna. Zato so se odloČili, da bodo vse to razložili tudi vrhu države, saj 80 vendarle v njeni stood-stotni lasti. »Opeharjeni in razočarani delavci se obračamo na vas in vas opozarjamo na mačehovski odnos do družl>e, ki je v lasti države.« S temi besedami so delavci Steklarske nove začeli pismo predsedniku vlade Borutu Pahorju. V njem znova opozarjajo na neizpolnitev naloge o prestrukturiranju podjetja, ki jo je Kapitalski družbi jeseni dala vlada. Opozarjajo, da bodo zaradi neplačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje delavci močno oškodovani, Čeprav so v času pred stečajem vsi obljubljali prav nasprotno- »Vsaki družbi, ki jo želijo spraviti v stečaj, obljubljajo, da bodo ohranili zdrava j edra. Ko se zgodi stečaj. pa se nihče ne vpraša, kaj bo z delavci. Razočarani smo nad državo in njenimi institucijami. Saj so sami dovolili. da se plačila prispevkov odložijo, danes pa ne želijo obljubiti, da bodo prispevke pokrili,« je ogorčen predsednik sindikata Neodvisnost v podjetju Stjepan Mlklau-žič. »Če smo že v državni lasti. naj nas obravnavajo enako kot ostale javne uslužbence.« Delavci so izračunali, da je država s tem, ko je dovolila odlog plačil v pokojninsko blagajno, neupravičeno obogatela za 2,5 milijona evrov. Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar opo* zarja še na eno nevarnost. »Po prvih izračunih je za poplačilo terjatev zaposlenim in os-talih poplačil, ki so prednostne narave, potrebnih skoraj 2,5 milijona evrov. Po podatkih stečajnega upravitelja pa bo stečajne mase za okoli 800 tisoč evrov. Že po (em se vidi, da terjatve nUi polovično ne bodo poplačane.« Odvfltnik ddlavtev Andrej Inkret (pnri z Im) je zbral Že 240 pooblastil, da zaradi neplačanih prispevkov itaji državo, 8 po besedah Stjepana MiUaužića se za tožba zaenkrat s« ne bodo odločili, Zdaj delavci od države» lastnice, pričakujejo« da poplača za tri leta neplačanih prispevkov oziroma sprejme poseben akt, s katerim bodo delavcem priznane vse pravice. Izguba prispevkov delavce boli toliko bolj tudi zato, ker žarek upanja, da bo steklarna Še kdaj delala, vidno ugaša. O samoorganizaciji delavcev se je sicer nekaj govorilo, vendar se predsednici celjskega sindikata Neodvisnost Majdi Medved kaj takega zdi boij malo ver-]eXno. »Ne gre pričakovati, da bi delavci sami lahko zbrali določena sredstva in sami najeli proizvodne prostore, saj dejansko nimajo niti za preživetje. Še vedno čakajo na sredstva iz jamstvenega sklada. Dobili naj bi jih predvidoma konec meseca.« Miklaužič vseeno ostaja optimist in veliko slavi na na- slednji sestanek v Kapitalski družbi, ki bo 10. avgusta. Sicer bo sledil podoben pro* test, kol so ga včeraj pripra-vih Murini delavci. A do takrat lahko stečajni upravitelj peči že ugasne. ROZMARI PETEK Foto: GrupA Ogorčenost zaradi nagrad stečajnikom Na voljo za 10 milijonov delnic Uniorja Sredi meseca je vendarle stopil v veljavo pravilnik, po katerem najvišje možno izplačáo stečajnim upravltelfem znaša 80 tisoč evrov. Na^da za pripravo otvoritvenega poročila je omejena na največ 20 tisoč evrov» za preizkus terjatev na 10 tísoČ evrov in za končno prodajo premoženja na SO tisoč evniv. Ker je bil pravilnik napovedan, so stečajniki na okrožna sodišča na veliko vlagali zahtevke za izplačilo na^ad. Pregledali smo, kdo je v Celju uspel Še pravočasno vlo* žiti zahtevek za izplačilo nagrade (glej tabelo). Borut So-klič je le dan pred uveljavi* tvijo »počistil«^ svoje stečaje. Le dvema pa se je uspelo zaradi prepoznega obvestila sodišča o novem pravilniku Še izmuzniti, kar pomeni, da ji- LetoSnjs na9rade stečajnim upraviteljem 9 ce^J^ega okrožnega sodléda: Stečajni upravrtelj podjetje znesek Andrej Marine Alea group gradbeništvo 22.624 Bofis Kastivnik Spektr»Nlamex trade 41139 Tania Praprotnik Hudournik 64.870 BonitSoklià Arka 66.271 (neto) BonjtSokfič 3ozdr)o gospodarstva Nazarje 5.919 (neto) Tomaž Kos Pivovarna Tara 76.369 (neto)* Branko Đordevlć Kec 52.071 *gre le Še za preostanek nagrade ma je sodišče Še prejšnji ponedeljek, ko je že veljal nov pravilnik, odmerilo višje nagrade. Tako je sodišče stečajni upraviteljici družbe Hudournik Tanji Praprotnik za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo skoraj 65 tisoč evrov nadomestila, kar je trikrat več od najvišje možne nagrade, ki jo za izdelavo omenjenega poročila dovoljuje nov pravilnik. Isti dan je sodišče za enako poročilo stečajnemu upravitelju podjetja Spektra-Jamex Borisu Kastivniku odmerilo skoraj 40 tisoč evrov nadomestila. Predsednik društva stečajnih upraviteljev Tomaž Kos novega pravilnika ni želel komentirati, Pojasnil je, da so se v društvu zmenih za skupno izjavo za javnost. V njej navajajo, da je nagrajevanje upraviteljev urejeno povsem neprimerno, saj društvo ni nikoli sodelovalo pri pripravi predpisov, Čeprav je dajalo strokovne predloge in pobude. Poudarili so Še, da je na* grada upravitelja neustrezen pojem. »Društvo se ves čas neuspešno zavzema, da upra- vitelji prejmejo pošteno plačilo za kvalitetno in strokovno opravljeno delo,« so še napisali v izjavi. Je pa Kos v začetku leta vintervjuju za naš časopis opazko o visokih nagradah nadzornikov takole komentiral; »Ne bi se strinjal, da so ravno zelo velike, ker je treba vedeti, da se nagrade nanašaj o na celoten postopek, ki iahko traja več let. Obenem so nagrade v bruto znesku. Vsi delamo kot neki podjetniki, ki imamo stroške. posk^eti moramo za vse pogoje, od pisarne, sodelavcev, drugih materialnih stroškov. Za nagrade trenutno velja še stara uredba iz leta 2005, Id ni bila že štiri leta revalorizirana. Poudarim naj tudi, da gre tukaj za specialno strokovno znanje. Smo neke vrste krizni menedžerji, tako da mislim, da nagrade niso prehude. Naj pa poudarim Še, da je večina stečajev brez omembe vrednih stečajnih mas. Vsaj 60 odstotkov stečajev je relativno )praznih(, kar pomeni, da tudi nagrade temu primemo niso velike.« RP V času, ko so banke zelo previdne pri dajanju kreditov, podjetjem kot edina možnost pridobivanja novih virov fijumdranja ostaja do-kapitalizadja. Vesidar takšen predlog uprave zaradi recesije redkokje potrdijo. Delničarji Uniorja - največja lastnica je še vedno država - so se strinjali z dokapitalizad-jOr kar pomeni, da Uniorju ne bo treba opustiti nalo^. V obtok bo prišlo 500 tisoč delrúc po 20 evrov. Predvideni so trije kro^ dok^italiza-dje. V prvem bodo do višine sedanjega deleža imeli prednost obstoječi delničarji. Če s tem še ne bodo vpisane vse delnice, bo drugi krog. V njem bodo delničaije s prednostno pravico pozvali, da lahko vpišejo dodatno število delnic. Ce še rudi po tem kn^gu ne bo prišlo do vpisa vseh delnic, bo Še tretji, v kateregabodo pozvani tudi drugi potencialni investitorji, torej tistí> ki Še niso lastniki Unioija. Obstaja torej precej majhna verjetnost, da boste lahko delnice loipili, če še niste Unioijev delničar. RP Cetisu vozniška dovoljenja pognala stroje v Cetisu so zgolj v petih dneh î^H^Oaii 3.04S novih vozniških dovoljenj» kar je presenetilo celo generalno direktorico Cetisa Simono Potočnik. »Očitno so ljudje komaj Čakali, da to večjo ^plahto« zamenjajo za bolj lično kartico,« razmišlja Potočnikova. »Kartica Ima tudi druge prednosti, je na primer bolje zaščitena, a najbrž uporabnikom največ pomeni njena velikost.« V treh letih naj bi Cetis s tiskanjem vozniških dovoljenj zaslužil oko- li šest milijonov evrov. A glede na to, da imamo čas za menjavo vozniškega dovoljerija vse do leta 2018, se scenarij zaradi recesije najverjetneje ne bo uresničil. î-^ni so v Cetisu zaradi prve zamenjave sedanjih osinih izkaznic, ki so veljale deset let, pričakovali masovno menjavo, dejansko pa se ni zgodilo nič. Ljudje so začeli bolj ekonomično razmišljati, opaža Potočnikova, saj, če imaš potni list, ne potrebuješ še o^ne izkaznice. RP @tOll partner I Mjbcljšim okusom INTERVJU Trmast »lokalpatriotfc izpod Pohorja Prvi mož Uniorja Gorazd Korošec: »Ne predstavljam si, da bi moral sodelavcem, občanom razlagati, od kod sem dobil denar za nakup podjetja« Predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec si je oddahnil. Avtomobilski proizvajalci » na katere so v Unior-ju najbolj vezani» so znova začeli naročati, obenem so lastniki potrdili nameravano 10 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo. Ta bi morala zadostovati, da bo podjetje, v katerem dela vsak $esii občan Zreč, iz krize izšlo kot zmagovalec. Pozitivno je, da je po podatkih za Evropo v prejšnjem mesecu število registriranih vozil prvič preseglo Število registriranih vozil iz junija 2008. Gre sicer za razliko le dveh odstotkov, a kaže na lo, da lahko v programih odkov-kovin sintre pričakujemo nova naročila. V teh programih je junijsko stajijeprecej izboljšano, kar je pravi oddih po polletnem 40-odstotnem zaostajanju. Gre za neko naznanilo, da smo verjetno dno krize, vsaj kar zadeva avtomobilski del in naš program od-kovkov, morda (vsaj upamo] že dosegli. Ostajate optimist? Pohorci smo znani po trmi. Ta nas je obdržala do danes in računam, da nam bo pomagala tudi v prihodnje. Investiranje ravno v času recesije je sicer najideal-nejše> a vendar najtežje, sa) je težko priti do finančnih sredstev. Vam )e k temu uspelo pritegniti delničaije. Celo državo, ki trenutno marsikje ni pripravljena pomagati s kapitalskim vložkom. Finančno gledano je doka-pitalizacij a res najcenejši vir, a moramo vedeti, da gre za vlaganja obstoječih lastnikov, ki imajo, imamo pri tem določena pričakovanja. To dokapitalizacijo je treba tudi upravičiti, kar pomeni, da vsak pričakuje, da bo njegov vložek obrestovan vsaj toliko, kot je njegova vezana vloga. V krizi smo precej zmanjšali svoje naložbe, ampak nekatere je pa le treba imeti. Ne moremo le stopicati na mestu, ker to pomeni, da nas bodo dru^ prehiteli. Tega si □e moremo dovoliti. Zato je uprava predlagala lastnikom dokapitalizacijo. No, ti so jo v sredo potrdili, nas pa zdaj čaka še drugi del, vpis novih 500 tisoč delnic (vrednost ene je 20 evrov), ki bodo dane v emisijo. V katere projekte boste vložili denar? V svoji hčerinski družbi Štore Steel smo pred nalož- UniverdtetĐi diplomiram elconomist Goraâi Koroéec že vse življenje živi v dU' hu Uniorja. V njem sta bila zaposlena njegova starša, Dnior je bil tudi njegova prva služba. Na čelu podjetja )e že sedem let Ne* kaj ča^a je bil tudi podžupan Občine Zxete. Se poročen, oče treh otrok in pravi »lokalpatriot.«( bo v novo valjarsko linijo. Nekaj bo šlo za razvoj tekaškega poligona na Rogli, ki ga potrebujemo zato, da izpeljemo tekme svetovnega in evropskega pokala, ki so že na koledarjih, in tudi zato, da razširimo turistično ponudbo Rogle. Tretji predviden projekt so nove kapacitete term v Zrečah, gre za novih sto ležišč. Čeuti je pridobitev večinskega deleža v sorodni družbi Sinter Užice v Srbiji. Na ta način bomo imeli odskočno desko za srbski trg in izkoristili sporazum o brezcarinskem poslovanju Srbije z Rusijo ter s tem lažji vstop na rusko tržišče. Naložbe bodo» z izjemo tiste v Uâcafa> Izpeljane v Sloveniji. Vas je kot podjetje, ki je prisotno v 36 državah, kriza ravno doma najbolj dotolkla? S težavami se zaradi razsežnosti krize srečujemo v vseh ostalih državah, v katerih imamo svoja podjetja. Mogoče je ta trenutek najbolj svetla točka Kitajska, ki v tem trenutku krize ne občuti v tolikšni meri. Avtomobilska industrija ima na Kitajskem še vseeno nek razcvet. V ostalih državah je situacija precej podobna lej v Sloveniji. Nekateri so razlagali, da je v krizi treba oceniti» ali bo avtomobilska industrija ševedno Številka ena. Da nekako v njej ni več prave prihodnosti. Moramo si biti na jasnem, da je določen del, pravzaprav zelo velik del svetovnega prebivalstva vezan na avtomobilsko industrijo. Najbrž se bomo z avtomobili vozili tudi v prihodnje. Ali bodo lo hibridna vozila, ki bodo imela drugačna pogonska go-riva, ni pomembno. A če se Amerika ni odrekla svojim gigantom, Fordu in General Motorsu, niti se Nemčija ni odrekla Mercedesu ali Volkswagnu, Italija Fiatu, potem ni razloga, da bi mi razmišljali drugače. Ravno v zadnjih dneh, ko dobivamo spodbudna naročila tudi od kupcev, ki v preteklosti niso veliko naročali in smo jih zaman obdelovali oziroma po domače »obletavali«, Kdaj je bilo v zadnjih mesecih najtežje? Celotno obdobje od decembra je bilo precej težko. Decembra je bilo hudo, ko je bilo naročiino stanje zelo ruzko» vendar takrat še ni bilo težav z likvidnostjo, saj so Se prihajali prilivi od prodaj iz preteklih mesecev. Ker ludijanuarjain februarja naročil Se vedno ni bilo, smo imeli aprila in maja zelo velike likvidnostne težave. Vprašanje je, kaj je težje. Takrat, ko ni nobenih naroČil, ali takrat, ko naročila počasi začnejo prihajati, pa ni dovolj denarja, da bi se financirala proizvodnja. Voditi podjetje z veČ kot dva tisoč zaposlenimi v takšnem obdobju je velika odgovornost Je to razlog, da ste kot Še enega zastopnika, člana uprave podjetja, imenovali Darka Hrastnika? Njegov mandat se je začel prejšnji mesec. To po eni strani pomeni okrepitev uprave, po drugi pa je razlog v tem, da dajemo v Uniorju poudarek slffbnosti oziroma evidentiranju vseh poslovnih dogod- Kolikor vem, ste človek, ki je zrasel v Uniorju ••• Saj veste, jaz sem se že rodil v Zrečah. Rad se pohvalim, da nisem rojen v bolnišnici, ker tam lahko marsikoga zamenjajo. Šalim se. Res je, da sem zrasel in se šolal v Uniorju. Oče in mati sta ves čas delala v Uniorju, zato sem tudi sam odiašč^ v duhu razvoja Uniorja. Med Študijem na ekonomski fakulteti sem bil Uniorjev Šti- »Pohorci smo znani po trmi. Ta nas je obdržala do danes in raàmam, da nam bo pomagahi tudi v prihodnje. ni v Uniorju. Ni se še zgodilo, da ne bi štipendirali otroka star-šev, zaposlenih pri nas, Če gre obenem za kader, ki ga potrebujemo. Gradite torej na >»lokalpa-triotizmu« ,.. Da, ker menimo, da tradicija in povezanost s krajem podjetju dajeta določeno kov. V svetu je ravno v času kriz znan tako imenovani »Šd-riočni« sistem kontrole, kar pomeni, da vsak dokument podpisujeta dye osebi. To je glavni razlog, ki zame pomeni še delitev odgovornosti in razbremenitev določenih obveznosti. Koliko časa ste že prvi mož Uniorja? Prvi moj mandat je bil od leta 2002 do 2007, zdaj mineva drugi mandat, skupaj sedem let. pendist. tn moje prvo delovno mesto je bil enostavno Unior. Omenili ste štipendije. Ste še največji štipenditor v državi? Po zadnjih podatkih smo Še vedno pri vrhu. Štipendiranje ima dva namena. Prvi je skrb za kader, to je osnova vsakega sistema. Drugi je vtem, da Želimo s tem gradit! pripadnost Uniorju, Eden pomembnih kriterijev pri dodeljevanju Štipendij je, ali so starši zaposle- moč. To se je še posebej izkazalo v teh težkih časih. Vas očitno še ni zamikalo, da bi postali ne le prvi mož, temveč tudi prvi m največji lastnik podjetja. Se v Zrečah »tajkuni« še lep čas ne bodo ro<Ûli? Niti slučajno mi ne gre skupaj to, da ndcdo naštudira nek sistem, s katerim preko lastnega podjetja najame kredit ter ga s tem izčipava, potem pa s takšnimi in z drugačnimi manevri pride do velike lastnine. »Pri iskanju afer, škandalov» s katerimi se dviguje popuiamost medija, je velikokrat storjena krivica. Ne samů vodilnim,, temveč vsem zaposlenim, ki se borijo za delo. Morate mi verjeti, da mi je za vsakega čbveka, ki smo ga dali na čakanje ali mu nismo poda^Sali pogodbe za določen Čas, dobesedno frudo. 7b niso enostami občutku To preprosto ne gre. Težko bi stopil pred kateregakoli sodelavca ali občana in mu pojasnjeval, od kod sem dobil na primer sto milijonov evrov za nakup podjetja. Vsak ve, koliko znaša moja plača» in le v domeni te plače lahko človek neke stvari tudi kupi. Sam si takšnih ciljev nikoli sploh nisem postavljal. Se pa zavzemam za to, da vodilni delavci morajo imeti določen del lastništva. Vendar mora biti to pridobljeno z zaslužkom za svoje pošteno delo. Sam sem lastnik 0,75 odsiotica Uniorja. To sicer niso le mojedelnice, temveč moje celouie družine, žene, otrok in mojih staršev. V Sašu privatizacije smo vzeli kredit (lasten!) in na ta način odplačevali delnice. To je po moje pošten, običajen način. Drugače je. če je nekdo tako veliko količino denaija podedoval ali zaslužil na nesporen način, To podpiram. Kljub vsemu sam niti slučajno nimam takšnih ambicij. Niti se ne bi lotil potez, ki bi me lahko stale dobrega imena, imena moje družine. zaupanja si ne Mm pokvariti. Z ženo imava tri otroke, najmanj, kar je, jim je treba pustiti dobro ime. Ne znam si predstavljati, da bi mojemu otroku kdo oponašal, nakakšennačin sem prišel do premoženja. Omenili ste, da vsak v kraju ve» koliko znaša vaša plača. Jaz ne. Koliko? 11.900 evrov bruto. Ko ste ravno omenjali dobro ime, ftam se spomnila na medijsko zgodbo Financ, kjer so v začetku leta izračunali, koliko ljudi bo v Uniorju izgubilo delo. Najbrž vam je ta zanje nedolžen izračun povzročil kup težav? Gotovo. Moti me, da vsi iščemo zgodbe z negativnim prizvokom. Pri iskanju afw, škandalov, s katerimi se dviguje popularnost medija, je veiikolrat storjena krivica. Ne samo vo-dilrto, temveč vsem zaposlenim, ki se borijo za delo. Morate mi verjeti, da mi je za vsakega Človeka, ki smo ga dali na čakanje ali mu nismo podaljšali pogodbe za določen Čas, dobesedno hudo. To niso enostavni občutki. Če pa nekdo iz tega želi narediti še afero, je toliko slabše- Podjetj e skušam voditi med nekim optimumom, ki si ga lahko vzamemo za plače, in tem, kar potrebujemo za prihodnji razvoj. Prihodnji razvoj očitno bo. Lastniki so potrdili dokapitalizacijo, naročila znova prihajajo. Prihaja zdaj čas za vaš dopust? Ja, ravno ta konec tedna odhajam 2 družino za teden dni na morje, teden dni pa nameravamo preživeti na vikendu pod Ro^o. R02MAR1 PETEK Foto: GrupA AKTUALNO NOVI KDNIK Poletje lahko odliîno In ne přibrali sproič«no počitniško V2 poskrbeli za popolno zavetje pred vas izjemne ugodnosti in akcije na bo program. RREi^'lER'A^ 'IBB H' Ui • r Ljubitelje romantike čaka lo poletje nova doza smeha in nepričakovanih zapletov. Je snubitev sodelavca edina možnost, da se osovražena knjižna urednica Iz New Yorka MargaretTate (Sandra 8ullock) izogne prisilni Izselitvi v rodno Kanado? Premiera romantične komedije SNUBITEV (The Proposal) bo v sredo, 29. julija, ob 20. uri. Film je odlična »zbira za popoln poletni večer, saj so ga kritiki označili za "komedijo poletja". Vsak obiskovalec bo prejel darilce, ob koncu pa bomo pripravili osvežitev z brezalkoholnimi cocktaili In frapeji. ))STOPNICO NCËRTHlIilili Ste oboževalec pop zvezdnice Madonne in bi želeli obiskati njen koncert, ki bo avgusta v LJubljani? Obiščite naše kinematografe in sodelujte v nagradni igri "S kino vstopnico na koncert leta" in morda bosta dve vstopnici za spektakel leta prav vaši. Nagradna igra traja do 6. avgusta. Z'NIZ/A^KJE BmVVlUNGm! Cene bowlinga smo to poletje še posebej dobro ohladili in znižali. Vsak dan, do IS. ure, lahko bowlate za s«no 10 € na uro. Pridite» čaka vas odlična rekreKtja po neverjetnih cenah. Vi poskrbite (e za dobro družbo. SiTiR'IK(®iVi Kiisia^spp Ne le da je igrarije bowlinga cenejše kot kadarkoli, za vas smo pripravili tudi poseben izziv. Za šest ali več zaporednih strikov v eni igri, vas bogato nagradimo. Več Informacij najdete na spletni strani www.planet-tus.sî ali na recepciji bowlinga. Pridite in združite zabavo s ščepcem adrenalina. Na Planet! Poletje v Planetu TuŠ je obarvano z akcijami in filmskimi poslasticami! wwj^.pianet-tus. tui li)er So zvezde cfomii Marof ne bo gradil v Rimskih Toplicah Po dolgih letih čakanja $e ne kaže, da bi v Rim* âkih Toplicah dobili dom starejših občanov. Čeprav laška občina zagotavlja zemljišče, investitorju na razpisu ni uspelo pridobiti dodatnih sredstev, medtem ko novega pričakovanega razpisa ni bilo. Če je pred skoraj dvema letoma kazalo, da bodo težko pričakovani dom za starostnike v Rimskih Toplicah končno dobili, se odločilen premik ni zgodil, družba Marof investicije, ki naj bi ga gradila, pa nima več občinske zelene luči za gradnjo. Spomnimo, da je Občina Laško zMarofom leta 2007 podpisala pogodbo s stavbno pravico za iz^ad-njo doma za starostnike z varovanimi stanovanji v Rimskih Toplicah. Marof se je še isto leto prijavi) na razpis ministrstva za delo, da bi pridobil koncesijo za opravljanje storitve institucionalnega varstva v domovih za starejše. To je bil tudi občinski pogoj za razpolaganje z zemljiščem v Rim-skih Toplicah. Hkrati se je občina v pogodbi zaščitila glede razpolaganja z zemljiščem, Marof se je namreč zavezal, da izgubi stavbno pravico. Če ne pridobi koncesije. Na razpisu zatem Marof s prijavljenim projektom ni bil uspešen. Čaka! je na nov razpis ministrstva za delo, hkrati pa je na občino podal prošnjo za podaljšanje roka za začetek gradnje Medgeneracijskega doma Sončni svet. Občina je lani podala soglasje za podaljšanje roka izgradnje, vendar ministrstvo novega razpisa ni objavilo in Ma-rofu je lani oktobra stavbna pravica predčasno prenehala. LašČani so zatem sprožih tudi uradni postopek za izbris stavbne pravice, eden od družbenikov Marofa pa je na to podal ugovor, tako da je zadeva Se v fazi reševanja na celjskem okrajnem sodišču. »To zemljišče ostaja namenjeno i^adnji doma starejših,« sicer odločno zagotavlja laški župan Franc Zdolšek. Občina je tako že naročila izdelavo novega cenitvenega poročila, kt bo podlaga za vnaprejšnje razpolaganje z namenskim zemljiščem, »Zavedamo se, da doma brez državne koncesije nima smisla graditi, saj moramo upoštevati potrebe občanov. Je pa tudi res, da so trenutne razmere za investicije v državi precej neugodne,« še dodaja Zdol-šek. Na nov dom za starejše pa bo v laški občini tako očitno treba Še nekaj Časa počakati. POLONA MASTNAK Foto: Grup A Varovana stanovanja niso odpisana V naselju Šmarje pri Jelšah precej gradijo. vendarobmočje nasproti upokojenske- fa doma, v strogem centru marja, oslaja nepozidano. Občina ima lam že dolgo velike načrte za gradnjo varovanih stanovanj ter dnevnega centra za starejše. Gre za območje nekdanje Lorgerjeve domačije, ki je že dolgo v lasti občine« nekoč pa legendarnega Šmarskega zdravnika. In kako daleč so ti načrti? »Za območje Lotgerjeve domačij e izdelujemo občinski podroben pnDStorski načrt, izdelavo smo zaupali RC Planiranje iz Celja. V postopku izdela ve smo na obânskem svetu izbrali naj ustreznejšo možnost tako z vidika stroškov, funkcionalnosti, optimalnosti gradnje ter ureditve okolice. K izvedbi projekta bomo pristopili fazno,« pojasnjuje vodja občinskega oddelka za gospodarstvo Zinka Berk, »K sodelovanju bomo povabili investitorje in izoblikovali skupno partnerstvo, v katerem bodo občinski vložek predstavljali zemljišče ter projektna in gradbena dokumentacija.« dodaja Berkova. Javni razgrnitvi in javni obravnavi podrobnega prostorskega načrta bosta sledila sprejemanje v občinskem svetu ter objava v uradnem listu, nato bo na vrsti naročilo projektov, V občinski upravi računajo, da bo občinsld podroben prostorski načrt končan pred koncem leta, nato morajo pridobiti gradbeno in projektno dokumentacijo. Naložba v varovana stanovanja in dnevni center bo terjala veliko denarja, saj je po grobi oceni vredna 3,5 milijona evrov, zato so se Šmarčani odločili za fazno gradnjo. Tako bi za začetek zgradili največ dvajset varovanih stanovanj, med katerimi bodo prevladovala enoposteljna. Lokacija Loigerjeve domačije je po mnenju občinske uprave kot nalašč za varovana stanovanja in dnevni center, saj je zaradi bližine doma upokojencev mogoče uporabljati njegove storitve, blizu pa so tudi tigovine, poŠta, banka, lekarna. kulturni dom s knjižnico, upravna stavtia, cerkev ... »Ta projekt smo kar nekaj let odlagali in ga v letošnjem letu končno začeli resneje uresničevati,« je zadovoljna vodja oddelka za gospodarstvo. BRANE JERANKO ¥ci9n nàj^: 190 m'»ic^n« zapnifk stojAic srok^Dv predvidoma od »»piembra 2009 dâlf». infcrmétíje: Nnsiw Uv« 42. 3000 Cait» Tel«fon OaudQSSM T9iê*9ki: 03/490 SS 43 EsioSla' mfo@cm-col)a.6( miefnei www.cni-ceti«4i V Ce|u, Šmarju pri J^hW SlovensMh KonjkA pomeii od^ Za živali je na srečo poskrbljeno, kaj pa za ljudi? Začasen sprejem v domove starejših ter druge možnosti v času dopustov - Najbolj pripravljeni v Šmarju pri Jelšah ter na Polzeli, precej alternativnih možnosti v Celju Preden seodiH'avnno na dopust, moramo poskrbeti za marsikaj. Najprej seveda za tiste svojce, \à ne morejo zraven, saj so ostareli ali Invalidi ter potrebujejo tujo pomoč. Po Sloveniji in razvitih državah obstajajo na srećo možnosti za razmeroma zanesljivo namestitev živalskih hišnih ljubljenčkov v pasjih in mačjih hotelih, kako pa je z možnostmi za ljudi, ki jih ne moremo pustiti doma same> n^reskibljene? V ûékâterih domovih za starejše občane v naši regiji smo se pozanimali, kako je s t. i. začasnim sprejemom, kot storitev začasne namestitve imenujejo uradno. In druge možností, alternative zelo iskanemu začasnemu sprejemu? V Domu ob Savinji v Celju, ki je med najbolj oblega-nixni v Sloveniji, imajo trenutno nič manj kot 557 viog za stalno namestitev. Lani v času prenove doma so lahko omogočili eno záčasDO namestitev, letos Štiri, medtem ko so v začetku tega ledna prosto posteljo posebej rezervirali tudi za začasne sprejeme. Cena zača-snega sprejema je (sta kot cena rednega oskrbnega dne za stalne stanovalce in znaša trenutno na dan od !5,S4 (za pomičnega stanovalca v dvoposteljni sobi) do 26,59 evra (za nepo-mičnega v enoposteljni sobi). Poleg začasnega sprejema imajo v Domu ob Savinji s pomočjo centra za pomoč na domu Íě več drugih možnosti. Od-lična ailemaliva začasnemu sprejemu (tako kot tudi rednemu) je dnevni center v pro- storih doma, kjer nudijo vključenim iste storitve kot rednim stanovalcem, z izjemo nočitve. Tam ni nobene čakalne dobe, zato je mogoč takojšen sprejem» cena dnevnega varstva pa znaša pnTjližno tri četrtine cene redne oskrbe. Dnevno varstvo v dnevnem centruje namenjeno trem različnim skupinam. Za dste, ki ne potrebujejo posebnega nadzora ter so raz-meroma samostojni, je cena 11,09 evra na dan, za vse druge, ki imajo posebne potrebe, od uporabe invalidskega voač-ka do dementnosd, pa znaša do 17,51 evra na dan. V prime-ni, če vključeni v dnevni center potrebujejo prevoz, znaša osnovna cena ene vožnje 0,90 evra, k Čemur je treba prišteti še 0,37 evra za vsak prevoženi kilometer. V dnevnem centru imajo trenutno vključenih 43 občanov, med njimi pa ni tre-DutzK) nikogar, ki bi bil tam zaradi odhoda svojcev na dopust. Iz Doma ob Savinji nudijo tudi možnost dostave kosila na dom, ki stane 4,30 evra [z 0,30 evra doplačila za želodčne in žolčne ter 0,50 evra za sladkorne bolnike), za prevoz kosila na dom pa je treba odšteti na območju Mesme občine Celje 0,90 evra. Za čas dopustniSke ali drugačne od-soùïosii svojcev lahko prav tako ponudijo povečanje storitve pomoč na domu, v primeru dal)še odsotnosti pa tudi možnost t. i. rdečega gumba (pomoč na daljavo), ki pomeni povezavo s klicnim centrom, kjer skrbijo za 24-urno pomoč, Ta slane 25 evrov na mesec. Kljub temu, da imajo Celjani dva domova za starejše občane, imajo za začasen sprejem v običajno domsko oskrbo povsod zelo malo možnosti. V Domu sv. Jožefa na Jožefovem hribu so prejeli letos približno deset vlog za začasen sprejem, ugodili so lahko trem. Njihova cena oskrbnega dne zr^aša od 19,69 evra naprej za stanovalca, ki je razmeroma samostojen, do 30,81 evra, kolikor znaša najvišja cenaza nepomič-nega. Prav tako nudijo možnost dostave kosOa na dom (za ceno 4,50 evra, vWjučno s prevozom) , ki ga zaenkrat dostavljajo v najbližji okolid doma, le do centfa mesta, vendar nameravajo storitev v kratkem razširiti Dnevnega centra na Jo-žefovem hribu nimajo. Največ nudi Šmarje Nekaj možnosti začasnih sprejemov nudijo v Domu Lipa v Štorah, kjer so letos sprejeli Štiri prosilce, katerih svojci so se odpravili na dopust. Cena oskrbnega dne znaša od 22,90 evra v dvoposteljni sobi za samostojnega stanovalca vse do 32,07 evrov za ne-pomičnega bolnika. Na možnost dnevnega varstva so že pripravljeni, vendar čakajo na zadostno število vlog, prav tako načrtujejo možnost dostave kosila na dom. V Špesovem domu v Vojniku možnosti začasnega sprejema v dom nimajo, prav tako ne dnevnega varstva. V Domu starejših Sestjur možnosti začasnega sprejema tako rekoč ni, v teh dneh pa obstaja mož- nost sprejema za vsaj en mesec bivanja za pomične stanovalce. V domu kuhajo številna kosila, ki jih nato dostavijo na domove v sklopu storitve pomoč na domu (zagotavlja jo center za socialno delo}. Z dostavo kosil na dom je zelo podobno v Domu starejših Laško, kjer obstaja možnost začasnega sprejema, če imajo kakšno prosto mesto. Tako so lani začasno sprejeli štiri stanovalce, letos še nikogar. Znotraj družbe Thermana, kamor spada dom starejših, je seveda možnost začasne namestitve v programu zdraviliške oskrt». v hotelu Vrelec t«" zdraviliškem domu tako za pomične kot n^omične goste. Za prve stane od 45 evrov na dan, za druge je treba doplačati stroške zdravstvene nege. Za možnost začasnega spre-jema v dom je razmeroma dobro poskrbljeno v Domu upokojencev Polzela, kjer imajo na voljo po eno posteljo za žensko stanovalko ter po eno za moškega stanovalca, letos ps so omogočili Štiri začasne sprejeme. Med lanskimi dopusti so tako sprejeli na Polzeli kar deset začasnih stanovalcev. Cena dnevne oskrbe znaša za samostojnega stanovalca od 13,21 evra (v štiri- in večposteljni sobi) do največ 23,84 fivra za nepomičnega. Dnevnega centrana Polzeli nimajo. Najbolj je poskrbljeno v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer imajoza začasen sprejem v dom na voljo poseben prostor za dve osebi, Smarska ustar^n/a pa je nasploh na dobrem ^u. Letos so imeli že tri začasne sprejeme, trenutno imajo zanj eno vlogo, Cena oskrbnega dne je Ista kot za redne stanovalce ter znaša od 15,50 evra za pomičnega do največ 25.40 evra. kolikor je treba odšteti za osebo z de-menco. Poleg tega imajo v Šmaiju dnevni center, kjer je trenutno pet »otnskovalcev«, obenem jim nudijo možnost organiziranega prevoza. Vdo-mu prav tako kuhajo kosila, kijih dostavljajo na domove v okviru pOmoči na domu (storitve centra za socialno delo). V Pegazovem domu Rogaška Slatina so imeli za začasne sprejeme prvo leto delovanja posebno sobo, vendar je bilo po storitvi povpraševanje zgolj v poletnih mesecih. Kljitó temu, da nimajo več posebej rezervirane sobe, so možnost začasnega sprejema obdržal, prosilca pa po vložitvi vloge obvestijo, ko se pojavi možnost za takšen sprejem. SlatinČani imajo ceno za začasen sprejem nekoliko višjo, kot je cena za redno bivanje, ter zr^aša za samostojnega stanovalca od 22,76 evra na dan napr^ (za redno bivanje znaša cena od 22,03 evra na dan za samostojnega vse do 34,74 evra v negovalni skupini in to v enoposteljni sobiz iksmo kopalnico). Sl9ba izkušnja In kako je z začasnim sprejemom v mestnem Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer hranijo »komaj« 80 vlog za reden sprejem? Letos možnosti začasnega sprejema nimajo več, vzrok pa je v slabem od- zivu rednih stanovalcev v preteklih letih, saj dodatnih postelj v svojih sobah niso bili najbolj veseli. V preteklih letih so tako omogočili od 10 do 15 začasnih sprejemov na leto. V Velenju za dnevno varstvo starejših, ki ga sicer uradno imajo, ni zanimanja (za razliko od Celja možnosti organiziranega prevoza nimajo), nudijo pa dostavo kosil na dom. Kosilo stane 4,38 evra (za dietno kosilo 4,95 evra), k teimi pa je treba prišteti straš-ke prevoza, ki znašajo do 3 kilometre nič manj kot 2,53 evra ter za daljšo razdalj o 3 24 evra. V Lambrechtovem domu Slovenske Konjice za začasen sprejem ne sprejemajo vlog, ustrežejo v primeru, če imajo slučajno prosto mesto. Letos so tako omogočili en začasen sprejem, vendar pravijo, da ni zadnji. Alternativa je koriščenj e uslug dnevnega centra z dnevno oskrbo starejših, kideluje od začetka aprila. Trenutno imajovključenih pet občanov. V domu prav tako kuhajo kosila, ki jih vokviru tamkajšnje pomoči na domu dostavijo na zasebne domove. V Zavodu sv. Rafaela Vian-sko s komaj 42 oskrbovanci sicer opažajo povpraševanje po začasnem sprejemu, vendar te možnosti zaradi zasedenosti ne nudijo. Vokviru pomoči na domu imajo med drugim možnost dostave kosila na dom. V Centru starejših Gornji Grad možnosti začasnega spr^ema v dom načeloma nimajo, saj so povsem zasedeni. BRANE JERANKO Foto: GrupA 8 CEUE I NOVI TEDNIK Balkanske umetniške postaje Tridnevni delovni simpozij umetnikov z Zahodnega Balkana uvod v nastajajoči Kreativopolis v celf skem Tehnopolisu se je včeraj končaJo tridnevno delovno srečanje devetih umetnikov iz prav toliko držav lako imenovanega Zahodnega Ral u Ana - torej iz držav nekdanje Jugoslavije in Albanije. Simpozij umet-nikov vizualnih umetnosti» za katerega je pobudo dal Celjan, mag. Jure Cekuta, so poimenovali Umetniáke postaje Zahodnega Balkana. Na novinarski konferenci so pojasnili» zakaj sploh taksen projekt» in potegnili skupno rdečo nit> da je prav \dzualna umetnost tista, tó ne rabi veliko besed, lahko pa združuje in hkrati odpira možnosti sodelovanja tako na umetniškem. kulturnem kot tudi na gospodarskem področju. »Kamen projekta je zagoto-vitev možnosti za organizira- no povezovanje med umetniki celotne regije Zahodnega Balkana,« je povedal pobudnik, mag. Jure Cekuta. Umetnikom (âko dâje novemožncstí in priložnosti za sodelovanje ter izmenjavo izkušenj. »Vendar ne gre samo za povezova-nje med samimi umetniki, temveč tudi za povezovanje v SiiSem smislu - povezovanje umetnosti ter kulture s politično» z gospodarsko in dru^-mi sferami.« Simpozija so se udeležili makedonska slikarka Jana Kunev-ska, hrvaški umetnik Vatroslav Kuli§; Saiet Zec in Marija Dža-kovič iz Bosne in Hercegovine oziroma Republike Srbske, srbski kipar, umetnik in filozof dr. Dragan Radenović, črnogorski umetnik Miša Vernii-č, slikar Zoke Prelvukaj s Kosova in Jure Cekuta, v Celje tal ni priSel albanski umetnik, a bodo organizatorji zagotoviti, da bo svoje delo poslal od doma. Rezultat simpozija» ki bi mu preprosteje la^o rekli ex-tempore, bo več umetniških del. Med njimi bodo organizatorji s pokroviteljem projekta, z avstrijskim podjetjem Kapsch, ki se ukvarja s prometno telematiko, komunika-dlskimi tehnologijami in z mobilno telefonijo, izbrali devet del. Cekuta je povedal, da bodo iz izbranih del izdelali litografije. >>Nastala bo prva umetniška mapa, v kateri bo zbranih devet del devetih umetnikov iz prav toliko držav Zahodnega Balkana. Mapa bo izSla v vsaj SO izvodih. Dc^odku bodo sledile tudi razstave v pie-stolnicah devetih držav - prva razstava bo predvidoma septembra v Ljubljani, na njej bo- mo razstavili izvirnike, Id so nastali na simpoziju» in mapo lito^afij,« je povedal Cekuta. Razstave v drugih državah se bodo vrstile do îeu 2011. Hkrati je Cekuta za prihodnja leta napovedal Širitev projd saj bo treba marsikaj odkopati. Izkazalo se je, da je Šlo za formalnost, saj so čakali Še na soglasje ministn-tva za kulturo. Kopanja pod zemljo pa ne bo, čeprav se pod celjsko tržnico marsikaj skriva. Da LZkopavdnj nebo>seje imenovane točkovne temelje, vedelo že precej Časa» saj že To pomeni, da bo celotna nošam projekt predvideva tako va montažna tržnica stala na zakopana v zemlji nekaj stebrih. Poseg v zemljo bo zato manjši oziroma do globine približno 90 centimetrov. Približno meter pod zemljo pa se že odpira svet arheologije. Zavod za varstvo kulturne dediščine je sondiranje, torej pregled, kaj je pod zemljo, opravil že pred leti. Re- zultati so bili več kot zanimivi» se spominja arheolo-ginja celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine Danijela Brišnik: »Pri son-dažnih raziskavah smo ugo-tovili, da se tista antika, ki Še ni bila uničena, nahaja pril> Itžno en meter pod današnjo hodno površino. Ker gre za zelo pomemben del antičnega mesta, je bilo ob forumu to tudi pričakovano. Povsem neprič^vano pa je bilo odkritje protiletalskega zaklonišča na večjem delu zdajšnje tržnice, Id je na tem mestu arheologijo do neke mere že uničil.« Projekt nove tržnice so na zavodu za varstvo kulturne dediščine s projektanti tako zasnovali, da so gradbene posege dvignili. Tako s posegi do arheoloških ostankov ne bodo prišli oziroma tega ne pričakujejo. Sicer pa dela potekajo z arheološkim nadzorom in dokumentiranjem nekaterih najdb. Nekaj manjših stvari bodo verjetno vendarle našli, pravi Brišniko-va: »Lahko se pojavi tu in tam kakšna srednjeveška ostali-na, tudi kakšne premešane antične plasti, posamične najdbe, kakšno drobno gradivo, medtem ko na tej globini arhitekture ne pričakujemo.« Ostalo bo v zemlji Vsega tistega, kar je pod celjsko tržnico, Celjani naj- brž (vsaj mi) ne bomo videli. Ostalo bo namreč v zemlji. Kot pojasnjuje Brišniko-va, se stroka zavzema za varovanje arheološke dediščine. Ta pa je najbolj varovana, Če ostane kar v zemlji, morebitru gradbeni posegi pa se dvignejo nad njo. »Arheološke raziskave so namreč samo dokumentirano uničenje arheološkega zapisa, kar je potem zloženo bodisi v škatle v muzejih, na kakšnih razstavah,« r^aga Brišnikova. Kljub temu lahko do neke mere »vidimo«, kaj recimo pod celjsko tržnico leži: »Deloma se to izvaja s sondami, ki smo jib na tržnici že uporabili, obstajajo pa tudi čisto nedestruktivne metode ugotavljanja ostalin pod zemljo, razne georadarske meritve In podobno. Na delu tržnice je bilo lo tudi opravljeno in s # / Danijela Brišnik (Foto: SHEAPA) temi geo radarski mi raziskavami smo dejansko dobili potrditev, da je spodaj pod tržnico nek masiven objekt, kar se je potem izkazalo kot protiletalsko zaklonišče. Je pa res, da so v urbanem jedru, kjer je vse polno raznih infrastrukturnih vodov, prezidav, nadzidav, mešanja raznih zemeljskih plasti, te georadarske raziskave malo manj berljive, kot je lo nekje ru prostem.« Če vse ostaja v zemlji, se nam očlmo za arheologijo v Celju ni treba bati. Brišnikova pri tem opozarja, da bo v prihodnjih letih pritisk gradenj v Celju še močan. Brez skrbi smo tako lahko le, če »bomo uspeli najti kompromis med željami in potrebami gradnje in varovanjem kulturne dediščine. Če teh kompromisov oziroma dogovorov ne bo, potem arheologije Čez nekaj let v Celju ne bo več, ker jo bodo gradbeni posegi povozili in uničili«. Primer dobre prakse sta zagotovo obnova lOiežjega dvorca in tudi i^adnja nove stavbe upravne enote oziroma občinske stavbe. V obeh primerih je arheologija ostala vidna, v Knežjem dvorcu je celo na ogled ena največjih arheoloških kleti v Evropi. Je pa res, da tak način dela zahteva tudi veliko evrov. In Če bi tako delali tržnico, bi verjetno nanjo čakali še precej časa. ŠPELA KURALT Adrenalinski navdušenci Jan Hojan AnKa Mastnak Konec maja so na Celjski koči odprli letno sankališče oziroma bobkart. Odprt je vsak dan od 10. do 21. ure, trenutno pa imajo še vedno posebno akcijo, v kateri se lahko kar trikrat peljete po bobkartu za pet evrov. Lemo sankališ& ali bobkart je zavita proga, po kateri se obiskovalci spuščajo v posebnih vozičkih. Gre za dobrih 800 metrov proge, vožnja traja skoraj dve minuti, višinske razlike je skoraj sto metrov, največja hitrost pa je 40 kilometrov na uro. Adrenalina je torej dovolj, obiskovalo« teh je vedno več, pa so nad bobkaitom navdušeni Največ obiskovalcev je ob kondh tedna, pri Čemer se tudi med tednomza obisk odloči precej ljudi. Najbolj so nad bob-kartom navdušeni otroci, zato je na Celj- Nina Kb5 ski koâ, kjer imajo tudi ^ala za najmlajše z manjšim trampoUnom, precej družia Nekaj obiskovalcev smo vprašali, kakšna je vožnja z bob-kartom. Jan Hojan: »Vožnja je bila v redu. Danes sem se prvič peljal. Dovolj je hitro in se bom še kdaj peljal.« Anita Mastnak: »Krasno je bilo, malo adrenalina. Je dovolj hitro, čeprav bi lahko bilo še bolj. Danes sem se prvič peljala z bobkar-tom, sem pa že poskusila vožnjo na Rogli. Se pa bobkart na Celjski koči povsem lahko primerja z Roglo.« Nina Kač: »Danes sem bila prvič na bobkartu. Bilo je dobro in se bom Še kdaj peljala.« Maša Kač: »Super je. Naval adrenalina. Nič nisem zavirala, mislim, da bom še kdaj prišla na Celjsko kočo na bobkart. Sicer sem že poskusOa tudi vožnjo na Rogli, kjer je proga malo daljša. Je pa na Celjski koči prav tako adrenalinsko.« Vili Jesenlčnik: »Vožnja je bila zanimiva. Danes smo bili prvič z dnižino na bobkartu na Celjski koči. Ni pa nič kaj posebnega, čeprav bomo verjetno Se šli.« Urban Majcen: »Vožnja je super, Še posebej zato, ker uživajo najmlajši člani družine. Pa ati mdi! Smo se že večkrat spuščali. Je dovolj adrenalinsko oziroma si vožnjo naredimo tako - brez zaviranja,« David Iz Avstrije: »"Hi sem na počitnicah. Na bobkartu je bilo >kulw. ŠK Foto: SHERPA VîliJesenicnik David i2 Avstrija Urban Majcen 10 NOVI TEDNIK Za izobraževanje že 11 tisoč prostovoljnih ur V Gasilski zvezi Žalec je izobraževanje gasilcev ena glavnih nalog, saj se zavedajo, da lahko samo dobro usposobljeni gasilci izvaja* jo intervencije strokovno, hitro in varno. Za izobra-ževanje v zvezi. kJ združuje 35 gasilskih društev, skrbita enajstčlanska komisija za strokovno vzgojo ter aktiv predavateljev in inštruktor-jev ob pomoči ostalih ko-misij. Poleg tega, da se gasQd redno udeležujejo tečajev v organizaciji GZ Slovenije, komisija konec vsakega leta na podlagi potreb, ki jih posredujejo gasilska društva in občinska poveljstva, pripravi program usposabljanja GZ Žalec. Končali so se tečaj za vodjo skupine, tečaji za bolničarje, strojnike in uporabnike ladijsûb postaj. Organiziranih je bilo tudi nekaj delavnic (pra3ctična uporaba radijskih postaj, delo s programom Vulkan, delavnica za mentorje za osnove teka in priprava ekip za tekmovanje, tečaji za mladino za bronaste, srebrne in zlate značke na temo preprečevanja požarov) in posvetov (posvet poveljnikov in podpovelj-nikov PGD, članic in veteranov) . Tako se je izobraževanj v izobraževalnih centrih na Igu, v Pekrah Ln Sežani udeležilo 85 gasilcev, temeljnili in dopolnilnih tečajev v GZ Žalec 132.posvetov in delavnic prav tako 85 gasilcev in tečajev za mladino 60 mladih. Skupaj sta se v prvi polovici leta izobraževala 302 odrasla udeleženca, kar pomeni približno 13 odstotkov aktivnega polnoletnega Člans-tva. Poleg tega sta bila organizirana še dva osnovna tečaja {v GPO Polzela in GPO Vransko). TT Traktorji, hrup in blato V Golovljah se bo v soboto ob 14. uri začel že drugi tractor pulling. Gre za prireditev, ki jo je lani prvič pripravila slovenska tractor pulling zveza. V tekmovanju uporabljajo traktorje za vleko težkih sani po progi. Šport je zelo popularen in zanimiv za gledalce. DanaSnje sani uporabljajo zapleten sistem za pren^ uteži, ki so na štartu na zadnji osi, potem pa sorazmerno s progo potujejo fïaprej proti drsni ploskvi in tako povečujejo trenje. Skupna masa sani in uteži je lahko tudi do 29 ton. Tekmovanja potekajo v več kategorijah in tako bo tudi v Gotovljab, kjer se bodo vrstila vse do poznega večera. V Zabavnem delu pa bodo nastopili Bratje Ribič, Tapravi muzikanti, Trubači - Fešta band in Rock Partyzani. Manjkale ne bodo niti plesalke v blatu. A6 Za tečajnike so v Zeícu organizirali podelitev diplom. Z OBČINSKIH SVETOV Cena za priključek na občinsko cesto TABOR - Novograditelji v Taboru od leta 2004 plačujejo soglasje za priključek na občinsko cesto. Doslej je cena znašala dobrih 83 evrov. Z julijem se bo zvišala na 150 evrov. Tisti, ki se bodo iz dovozne poti želeli priključiti na občinsko cesto, bodo soglasje plačati kot komunalni prispevek ali po položnici na podlagi odločbe» sklenjene z občino. TYenut-no je teh občanov 23. MJ Sredstva porabijena gospodarno BRASLOVČE - Svetniki občine Braslovče so na zadnji seji obravnavali polletno poročilo o izvajanju proračuna občine. Kot sta pov^ala direktor občinske uprave Milan Šoštarič in računovodkinja občinske uprave Barbara Fioijan Jelen, so bili prihodki v prvem poletju nekaj nanj kot 4(k>dstotni, izdatki pa 33-odstotrii glede na sprejeli proračun. Največja dela se v tem času izvajajo na podrodu kanalizacije. Obravnavali in sprejeli so mdi poročilo o notranjem revidiranju posiovanja občine Braslovče za lansko leto, ki ga je opravila di^vna notranja revizorka Brigita Ferlin Novak, poročilo nadzornega sveta o nadzoru zaključnega računa občine Braslovče za lansko leto pa je svetnikom podala predsednica nadzornega sveta Andreja Smolej. Poudarila je, da nadzorni svet ocenjuje, da je Obâna Braslovče sredstva, določena s proračunom za leto 2008, porabila smotrno in gospodarno. TT Desete vaške igre na Ponikvi športno društvo Ponikva pri Žalcu je pripravilo desete vaške igre, na katerih nastopajo ekipe iz bližnje in širše okolice. Nastopilo je kar enajst ekip. V paradni disciplini vlečenju vrvi je zmagala ekipa Dobrine» ki je prišla iz bližine Loke pri 2usmu- Povprečna teža člana je bila 131 kilogramov. Druga je bila ekipa Ribruce In tretja Svetega Štefana. Pri štafet nem teku in iskanju zaklada je zmagala ekipa domačega gasilskega društva in pri lovljenju žogice ekipa Športnega društva Ponikva. Igre si je v lepem vremenu ogledalo tisoč ljudi, pripravili pa so tudi razstavo kmetijske mehanizacije. TT Župan Lojze Posedal predaja pf^por predsedniku PGD Orosinja vas firesorju Kolcu. Veliko mladih gasilcev Zmagovalna eltipa Dobrine pri vtečenju vn V Drešinji vasi so 95-Ietm' co gasilskega društva obeležili s svečanim razvitjem mladinskega prapora. V vasi je ogromno mladih gasilcev, zato je prapor namenjen prav njim, Wreditev je bila v dvorani gasilsk^ doma« kjer je župan Občine Žalec Lojze Po-sedel v imenu darovalcev trakov predal prapor predsedniku PGD DreŠinja vas Gregorju Košcu. je poudaril, da je biia velika pridobitev obuditev vaške gmajne na koncu vasi. ki so jo spremenili v igrišče. Poveljnik Franc Za-vaSnik je povzel operativno delo, še posebej ponosni so, da so v vasi vzadnjih ieiih kar tri močne desetine, ki posegajo po pr-viti mestih na t^anovanjih: pio-ninka, ženska in vet^anska. Društvo je ob 90-letnid izdalo publikacijo o zgodovini vasi in gasilstva v vasi. Zadnjih pet let je v novi publikaciji zabeležil Jože Čeh. Na slovesnosti so najzaslužnejšim gasilcem podelili tudi zahvale društva in priznanja Gasilske zveze Žalec. V kulturnem delu so nastopili mladi iz Dre-štnje vasi in moški pevski zbor iz Pétrovč pod vodstvom Metke Berk, MDU ŠOŠTANJ Pogled na razrito pobočje Plaz zaustavljen, a še preti nevarnost zdrsa Na območju občine Šoštanj počasi zaključujejo z interventnimi ukrepi po neurju, ki je tamkajšnje ljudi in kraje prizadelo v zgodnjih jutranjih urah 10. julija. V občini so zabeležili skupaj 82 ugotovljenih primerov škode, od tega je poškodovanih oziroma ogroženih 23 stanovanjskih, sedem gospodarskih objektov, poškodovana je infrastruk- tura na lokalnih cestah in javnih poteh, zabeleženih pa je tudi kar 21 plazov na kmetijskih zemljiščih in 13 poškodb na ostali infra-strukturi. Doslej so izdelali geodetske posnetke in geološke raziskave za tri največje plazove • Molano-vega, Janžovnikovega in Anclinovega, vso dokumentacijo pa predali ministrstvu za okolje in prostor, kjer bodo na njeni osnovi izbrali najustreznejše sanacijske ukrepe, Kot smo že poročali, so v občini dvema najbolj o^o-ženima družinama, Moian in Reberšak, ki se oista mogli vrniti v svoji domačiji, zagotovili začasni nadomestni stanovanji. Najbolj problematičen je še vedno Jan-žovnikovplaz, ki se je po izvedenih interventnih ukre- pih sicer ustavil, a še vedno preti nevarnost zdrsa. V šoš tanj ski občinski upravi še dodajajo, da zdaj strokovnjaki tudi na ostalih območjih opravljajo podrobnejše raziskave materialov in podlog, na osnovi le-teh pa bo sledila izdelava predlogov oziroma projektov za sanacijo. IS, foto: SHERPA Prenove v šolah Urad za negospodarske javne službe Mestne občine Velenje izvaja v letošnjem letu kar nekaj pomembnih naložb. V počitniških dneh bodo končali prenove v nekaterih šolah in vrtcih. Tako sanirajo streho na Vrtcu Velenje» Enota Vrtiljak. delno bodo prenovili strojne inštalacije v OŠ Gustava Šiliha in OS Šalek, stavbno pohištvo pa na OŠ Mihe Pintaija Toleda. Vrednost vseh omenjenih del znaša skoraj 234 tisoč evrov. Ma šoli Gustava Šiliha naj bi jesenJ zgradili še dvigalo. Končana je prenova stavbnega pohištva v vili Mojca, vredna dobrih 12 tisoč evrov, medtem ko bodo septembra začeli iz sedanjega dijaškega doma na Efenkovi ulid urejati nov mladinski hotel. Naložba je vredna 1,4 milijona evrov, sofinancirala pa ga bosta Evropska unija in ministrstvo za šolstvo. Za jesen je predvideno, da bi začeli z gradnjo športnih igrišč med šolami (Športni kompleks med Šolskim centrom Velenje, OŠ Gustav Šilih in OŠ Anton Aškerc) v vrednosti 1,2 milijona evrov. Spomladi prihodnje leto pa načrtujejo prizidek k Enoti Vrtiljak velenjskega vrtca, MK Angleški skavti obiskali mestno hišo Na povabilo Zveze taborniških društev Šaleške zveze tabornikov - re^onalne skavtske zveze so te dni v Velenju na obisku an^eàki skavti 26. skavtske grupe iz Cambridga. Obiskali so mestno hišo, kjer jih je sprejel Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh s sodelavci in jim predstavil občino. Angleški skavti so na obisku v Velenju že sedmič, saj z velenjskimi taborniki sodelujejo že dvaintrideset let. Obiskali so še Terme Topolšica in Ribno, kjer so se za nekaj dni pridružili Soštanjskim tabornikom. AF Gremo se »ušvicat« Duh udarniStva in udarniškega dela v Velenju še vedno živi. To dokazuje tudi izvirna akcija, ki so se je domislili v Mladinskem centru Velenje. Včeraj je namreč prostovoljna deloviw brigada začda akcijo Udarimo Še enkrat, g^mo se ušvlcat. Do nedelje bo veČ kol dvajset prostovoljcev obnovilo zaraščen poletni Idno ob velenjskem jezeru. Odstranili bodo podrast, stare štore, kamenje, pripravili izkop za elektriko in uredili prireditveni prostor. Tam naj bi Mladinski center Velenje ponovno oživil predvajanje filmov v poletnem kinu ob jezeru. Akcijo bodo v družbi župana Srečka Melia in poslanca Bojana Kontiča uradno končali v ponedeljek ob 17. uri z druženjem ob Škaiskem jezeru. BS Dnevi turizma in Flosarski bal V Solčavi bodo od danes do 2. avgusta že 17. Dnevi turizma na Solčavskem, na Ljubnem pa bodo v soboto s Flosfestom odprli 49. Flosarski bal. V Solčavi bodo pokazali obiskovalcem turistične in naravne znamenitosti, pripravili pa bodo tudi Številne kulturne in športne prireditve. Med dru^m bo na ogled več razstav, sobotno dogajanje bo namenjeno ljubiteljem pohod-ništva in narave, v nedeljskem jutru 26. julija pa se bodo domačini družili z gosti iz sosednjih občin. Vse dni prireditev bo »delovala« oglarska kopa v Logarski dolini. Dogajanje v tednu od 26. julija do 2. avgusta bo namenjeno predstavitvi projekta Solčavsko - harmonija treh dolin, za katerega so prejeli naziv Evropska desUnadja odličnosti. V tem Času bodo obiskovalci pod vodstvom lokalnih turističnih vodnikov doživljali Logarsko dolino, se sprehodili po Robanovem kotu, ob panoramski cesti pa spoznavali nekdanje življenje na Solčavskem. Dneve turizma bodo zaključili 2. avgusta s praznovanjem občinskega praznika. Flosarski bal. ki že tradicionalno prinaša veliko zabave, kulturnih in etnografskih ter športnih prireditev za vse generacije, bodo »odprli« v soboto. Posebej bodo počastih 170-letnico šolstva v Radmirju, označili Kolenčevo lipo, predstavili pridelava in predelava lanu ... V petkovem večeru, 31. julija, bodo počastili občinski praznik, vrhunec Flo-sarskega bala pa bo v nedeljo, 2, avgusta, s povorko in krstom mladega ilosarja. US ^BobKa HOTEL' ^^^ sftKTe- wtÍAťdí. Qidre-^Oii'm do tío^toi CELJSKA PREIZKUSITE PRVI IN EDINI BOBKARTV Šentjurski kniom seje uvntBa na seznam nspe^ Šentjurska knjižnica med najlepšimi v Evropi Seotjurčani so lahko upravičeno pODOSoi na svojo knjižnico. Medtem ko so se pred skoraj tremi leti veseliii seiitve v popolnoma nove prostore, ki jih tudi pridno uporabljajo, so se zdaj uvrstili na sez-nam najlepših knjižnic Evrope. Na seznam se je sicer uvrstilo skupno šest knjižnic iz Slovenije, nahaja pa se na spletnem portalu Knjižnične zgradbe - Líbrarybuil-dings. Spletni portal pove-zuje evropske splolne knjižnice, Id predstavljajo zgled dobre prakse oa področju arhitekture ter obli- kovanja knjižničnega prostora in zgradbe. Poudarek je na knjižnici kot reprezentančnem objektu ter urbanističnem in umetniškem dosežku. Uporabnikom šentjurske knjižnice sta na voljo dve nadstropji z oddelki za odrasle, mladino ter otroke. Premore tudi medioteko In ponuja možnost brezplačnega intemeta na desetih mestih. Za pisanje diplomskih in seminarskih nalog je na voljo še računalniška učilnica. Knjižnica ima svetle in velike prostore, zasnovane v beli, rjavi in prevladujoči modri barvi, ki pomeni mo- drost. Objekt šentjurske knjižnice je delo arhitektke Barbare Ačanski, notranjo opremo je zasnoval arhitekt Miran Lasič, grafična podoba je delo Mojce Cer-jak. Kot je povedala direktorica knjižnice Tatjana Oset, uvrstitev v družbo najlepših knjižnic zaposlenim in ŠentjurČanom pomeni veliko, veseli pa $o tudi pozornosti, ki jo namenja javnost knjižnični dejavnosti in oblikovanju knjižničnih zgradb. »Predizbor je bil narejen že v reprezentační knjigi Vrata v vse čase; podobe splošnih knjižnic v Sloveniji, leta 2008» ko je Slovenija predsedovala EU,« je povedala Osetova. »Knjižnice danes dojemamo kot večnamenski prostor, ki je namenjen različnim interesom uporabnikov. S privlačnostjo ponudbe in prostora želimo šentjurske knjižničarke privabiti nove Člane in dvigniti bralno kulturo tudi s pomočjo projekta Bralna značka za odrasle, ki ga izvajamo skupaj s Knjižnico Laško in ga je podprlo ministrstvo za kulturo,« je še dodala ob tej priložnosti. PM Foto: SHERPA Denarna pomoč za Laščane po novem Oddelek za družbene dejavnosti pri laSki občini je pripravil nov pravilnik, po katerem bo občina odslej dodeljevala enkratno denarno pomoč. Kot je pojasnil vodja oddelka Dindttij Grii, se število prosilcev za enkratno denarno pomoč iz leta v leto drastično povišuje. >»Leta 2004 smo na primer v občini Laško imeli 50 takšnih prosilcev, letos do konca maja že kar 120, kar pomeni, da smo do takrat porabili vsa denarna sredstva za te namene, kljub rebalansu proračuna. Hkrati Je bil v veljavi pet let star pravilnik, ki smo ga zdaj popravili.« Novi pravilnik določa ostrejše kriterije za prosilce. Po novem dohodek na družinskega Člana ne sme preseči cenzusa za dodelitev denarne so- cialne pomoči, določene z zakonom o socialnem varstvu (332,55 evra) za več kol 50 odstotkov. Pri tem se upoštevajo tudi dejanske materialne in socialne razmere upravičenca. Najvišja denarna pomoč, ki jo bo občina dodelila, pa bo dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka iz zakona o socialnem varstvu, ki znaša 443,40 evra. Kot še dodaja . Gril, se bodo pri presoji Šteli vsi dohodki in prejemki, ki so jih upravičenci in njegovi družinski člani pridobili v zadnjih treh mesecih pred vloži-cvijo zahtevka. »Višina denarne pomoči se bo v posameznem primeru določila glede na stopnjo materialne ogroženosti upravičenca,« še pojasnjuje Gril. POLONA MASTNAK NAKRATKO Astronomi na Prevorju KD Prevoije in Astronomsko društvo Kosci ponovno pripravljata Astronomsko noč na Prevorju. Sedma zaporedna astronomska noč se bo začela v soboto, 25. julija, ob 20. uri v OŠ Prevorje. Organizatorji pripravljajo opazovanje nočnega neba, predavanje patra dr. Karla Gr-žana Po poteh Oriona ter druženje pod zvezdami s pogostitvijo obiskovalcev. Pokaži, l(aj znas v Dobju Kulturno društvo Dobje v nedeljo, 26. julija, ob 15. uri pripravlja že 38. prireditev Pokaži» kaj znaš. Gre za najstarejšo tovrstno prireditev na Celjskem» v okviru katere so na oder prvič stopili mnogi glasbeni Ulenti, danes zelo uspešni glasbeniki. Tb-di letos v Dobju na prostem pričakujejo številne nastopajoče in obiskovalce. Odprta vrata kmetije Valpatič Na kmetiji Valpatič iz Os-trožnega pri Ponikvi v nedeljo, 26. julija, od 14. do 20. ure pripravljajo dan odprtih vrat. Vabijo vse, ki želijo podrobneje spoznati principe miroljubnega kmetijstva tudi v praksi. Na kmetiji je tudi sedež združenja za razvoj miroljubn^a kmetijstva in društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Miroljubno kmetijstvo sicer poskuša delovati tako, da bi v naravi za živali in ljudi pustilo čim manj škodljivih posledic in pomeni korak naprej glede na ekološko kmetovanje. PM Pater Karel Gržan že odhaja s Prevorja Hvaležnost se je prelivala s solzami, ko so se pre-vorski farani v domači cerkvi sv. Ane minulo nedeljo poslavljali od patra Karla Gržana» ki zapušča župnijo po âe ne enoletnem bivanju v tem kraju. Pater Je bil od prvega dne nadvse priljubljen med pre-vorskimi farani prav zaradi svoje preprostosti in srčno- ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM (>)ostM reifrft zabfodhûholnc Mostne reâtve zè^ftoMne Plate Aiomc a lomditDfdv« pek«^ m àMadflepninode Sddni in annutoinn pfipnvld a nde^ pdsMfee in kmAn^ proizvode Slan progam Anmeahmahtine Ijub^min fivin^ljnn Etot Ú4., ^ vas 59,321Î Sko^ va5 t^: 03 42 77100, fai: 03 4277118 E'inaJI; infb^etol.coni Aram ki dodatiD a toba&K iaMte Arome v prahu In v pnhu Ptvinmbmsescav«« DOMtMfMKMM Aimi« sesam Mirmbcoesetai^ PrvhramMdodvU â etoi Sli, ki jo zna deliti na pristen in nevsiljiv način. Uvedel je Anine večere, ki so s svojo odmevnostjo Sirili prepoznavnosti kraja, po drugi strani pa je združeval ljudi. V spomin na megovo kratko bivanje v Župniji PrevoTje in zahvalo za bogato sled, ki jo bo zapustil zâ sabo, so mu otroci in predsednik Krajevne skupnosti Prevorje Mirko Pajek podarili sliko Polone Kitak. Tudi patrové solze so pričale, da se je na Prevorju dobro počutil, svoje poslanstvo pa bo zdaj nadaljeval v Župniji Sladka Gora, medtem ko v kraj za duhovnega pomočnika prihaja no-vomaSnik Lovro Slejko. Pater je obljubil, da se bo na Prevorje §e vračal, že v soboto, 25. julija, bo gost na Astronomski noči', v jeseni bo nov niz Aninih večerov, v decembru božično-novo-letni koncert prevorskih pevcev... MAJDA REZEC Užitki ob Savinji Laščane In obiskovalce laškega bo vse še do konca avgusta razveseljevala vodna simfonija z brežin Savinje. Vodno vilo so î sicer letos ponovno prebudili v času prireditve Pivo in cvetje. Letos vodna vila s pomočjo kapljic vode» svetlobe in glasbe oblikuje multimedijsko predstavo na temo Sotočje dobrega, tokrat s podnaslovom Zdravilne vode. Ogledale si jo lahko od danes do nedelje ob 21.30 uri. Foto: GnipA Št. 57 - 24. Julij 200S NOVI TEDNIK ŠMARJE P. J j ROGATEC | PODCťfRTEKl ROGAŽKAS.| Težko pričakovani udarci s palico Za jelšingrajski golf sledijo namakalni sistemi - Kdo vse se zanima za dvorec? v Šmarju pri Jelšah je od koncd tedna odprto vad išče za goli, s katerim začenjajo udejanjati velike, dve desetletji stare načrte za veliko igri&če pri dvorcu Jelšia-grad. Vadišče je urejeno na âtirih hektarjih. »Projekt izgradnje tretjega golf igrišča v celjski regiji s tem Še zdaleč ni končan, saj je površina za devet lukenj že potravljena. pri čerůer naj bi po napovedih pravi golf okoli Jelšingrada igrali že leta 2011,« pravi Peler Čakš. predstavnik za stike z javnostmi v Golf klubu Erlachstem Šmarje pri Jelšah, ki je investitor. Na vrsti so urejanje namakalnih sistemov in priprave za udarjališča in zelenice. Šmarski golf klub je pri Jel-šingradu obenem omogočil začetek deiovanja Sole golfa Damjana Murglja, ki je med najuspešnejšimi in najbolj pri- ljubljenimi profesionalnimi učitelji golfa v Sloveniji. »Njegove dolgoletne izkušnje pn učenjugolia.treniranjuselek* d) državne reprezentance in strokovne kompetence bodo zagotovo prispevale k še večji dostopnosti in priljubljeno* sti golfa,« dodaja predstavnik za stike z javnostmi. Novo šmarsko vadišče se obenem ponaša s statusom izpitnega centra za opravljanje nacionalnega izpita za igranje golfa. V zvezi z dvema desetletjema starimi načrti za golf na območju Jelšingrada je v leh dneh aktualna še ena vroča zadeva. prodaja dvorca Jelšin-grad, is je končno prost vseh pravnih bremen. Za včeraj popoldne (po zaključku naše redakcije) je biia v Šmarju pri Jelšah napovedana seja občinskega sveta, kjer so se svetniki morali odločiti o {ne)uve- Ijavljanju predkupne pravice občine za nakup dvorca Je!-šingrad» pri katerem so končno odprli vadišče za golf. Vimenu zasebnih lastnikov iz Švice ter Ljubljane prodaja dvorec nepremičninska družba Renes, kije poslala občini nepopolno vlogo za izdajo soglasja za prodajo nepremičnine» saj manjkata pooblastilo lastnikov Zečevi-ča in Đokiča ter prodajna cena. Občina je zato zahtevala dopolnitev, po telefonskem poizvedovanju pa so izvedeli. da je dvorec na prodaj za 387 tisoč evrov (za isto ceno kot pred dvema letoma, ko ga zaradi nedokončane denacionalizacije niso mogli prodati). Na občini pravijo, da naj bi se za nakup Jelšingrada zanimala vsaj dva kupca, s katerima se pogovarjajo. Občina ima dodatno pravno možnost, da lahko svojo pred- IN V idilični okolici Smar^^ Jelšingreda od konu tedna igrajo goH. kupno pravico prenese na nekoga drugega. V Šmaiju pri Jelšah si seveda želijo, da bi dvorec Jelšingrad v prihodnje služil golfu, tako kot je bilo načrtovano pred dvema deset-letjema. Tega, da bi ga kupil na primer kakšen bogat Rus 1er ga koristil kot svoj, javnosti nedostopen vikend, si ravno ne želijo. BRANE JERANKO V parku ob klasičnih zvokih Od torka se vrstijo v paviljonu Zdraviliške^ parka v Rogaški Slatini redni koncerti klasiùie glasbe, ki bodo vse do 23. a\^usta. Straussu» Leharju ter drugim priljubljenim skladateljem je mogoče prisluhruti po dvakrat na dan (z izjemo ponedeljkov), med 10. uro in 11.30 ter med 17. uro in 18.30. Z valčki, s serenadami in z opernimi sidadbami na- stopa Salonski orkester Musica Camerata, ki je bil eno desetletje gostujoči orkester elitnega Aninega plesa v Rogaški Slatini. Sestavljajo ga operni glasbeniki iz Maribora, Zagreba in Ljubljane, deluje pa pod okriljem Društva slovenskih orkestrskih umetnikov Maribor. Njegova umetniška vodja je violinistka Petra Ariati Kovačič. BJ V znamenju glasbenikov v Rogaški Slatini bo danes ob 17. uri osrednja prireditev občinskega praznika. Po odprtjih posodobljene ceste In urejenejšega križišča v Kostrivnid ter nove dvorane za bali* nanje v Rogaški Slatini sledi danes podelitev občinskih priznanj. Med prejemniki so kar trije tesno povezani z glasbo. Najvišji letošnji priznanji, plaketi občine, bodo podelili Glasbeni šoli RogaSka Slatina in veterinarju Romanu Kropcu iz Veterinarskega centra Kropeč. Glasbena šola je pomemben dejavnik kulturnega razvoja ter dosega s svojimi tristo učend upoštevanja vredne rezultate. Veliko predlogov so dobUi za priznanje veterinarju Kropcu, ki kol podjetnik zaposluje tri veterinarje ter pomaga živalim okoliških kmetov ter hiánim živalirn. Med prejemniki treh tako imenovanih priznanj občine je Košarkarski klub Rogaška Slatina, kjer bodo prihodnje leto pra2iiovali abrahama moške košarke. Košarkarji so letos dosegli v prvi B-ligi celo tretje mesto. Priznanje občine bo prav tako prejel Cerkveni pevski zbor sv. Florijan. ki je deloval že leta 1898, pod sedanjim vodstvom zborovodkinje Marte Zgajner pa med 23 pevd vključuje precej mladih. Med prejemniki priznanj občine je Še glasbenik Franc Lesjak. katerega glasbeno delovanje se je prav tako srečalo z abrahamom. Posebej znan je po Ansamblu Franca Lesjaka, bil je tudi mentor mladih, v Kostrivnid pa ga poznajo še kot prizadevnega člana gasilcev. Z enega od prvih letošnjih koncertov v Zdraviliškem paricu Rogaške Slatine. Salonski orkester Musica ^octA CO ni hi IA Cameratapoftkrtn tam kar za dva koncerta na dan. stf III UHO NAKRATKO Likof na taberhi v nedeljo ROGATEC - Folklorna prireditev Likof na taberhi» ki Jo pripravljajo v Muzeju na prostem, so zaradi deževnega vremena, ki je bilo zadnjo soboto, prestavili na nedeljo, 26. julija. Na prireditvi, ki bo ob 17. uri, bodo predstavili mlačev pšenice, pojoče perice, košnjo ter različna rokodelska opravila, ki jih bodo prikazali s pomočjo števihiih članov Zveze društev upokojencev Kozjansko. V Imenem konjske dirke IMENO - Na hipodromu v Imenem pri Pod^ četrtku so za jutri, v soboto, napovedali konjske dirke, s katerimi začenjajo ob 12. uri. Pripravlja jih društvo Konjenica NTirStanj-Ob-sotelje. (BJ) prevozna Državna cesta iz Prelaskega v Kozje, kjer je zaradi obilnega deževja napredoval plaz, je bila v preteklih dneh še vaino delno ne prevozna. Odprta naj bi bila predvidoma danes, 24. julija. Iz Direkcije RS za ceste so po zaprtju uradno napovedali, da bo cesta odprta najpozneje v ponedeljek, 27. juiija, po bolj optimlstič« nih napovedih pa so iz Kozjega odprtje r\apo-vedovali za zadnji torek, vendar je izvajalec začasne sanacije plazu naletel na precejšnje težave. Težave so se pojavile z drenažiranjem, saj se je pojavilo veliko vode, zato so nazadnje (neuradno) napovedali, da naj bi bila cesta Prelasko-Buče-Kozje v celoti prevozna do danes. Plaz je približno poi kilometra pred naseljem Kozje, zato se domačini poslužujejo obvoza po nekdanji državni cesti čez stare Kiju-čice, ki je delno makadamska, za ostale pa velja objavljeno obvestilo o obvozu čez oddaljeni Virštanj ali Čez Bistrico ob Sotli ter nato mimo Podsrede. Kot smo že poročali, bo začela republiška direkdja za ceste trajno sanadjo tega plazu predvidoma oktobra letos, in lo v primeru, če bodo zagotovljena finančna sredstva. Razpis za izbiro projektanta so že objavili. KozjanI prisegajo na Ano V Kozjem bodo v nedeljo, 26. julija, praznovali tretjo Anino nedeljo, ki se bo začela ob 9. uri. Za obiskovalce pripravljajo različne zanimivosti. Na bolšjem sejmu bodo nudili starine, na stojnicah domače izdelke ter izdelke vezilj in klekljane, razstava Ko^e v podobi naših umetnikov pa bo v občinski stavbi na ogled do 13. ure. Ob 10. uri bo v župnijski cerkvi, ki jo l^asJ podoba sv. Ane, slovesna maša, skupaj z nastopom pevk Martine ZapuSek in Mire Sle-menšek ter citrarja Marjana Marinška, ob 13. uri bo sledilo Srečanje razseljenih Kozjanov, ki jim bosta zanimivosd kraja predstavila župan Andrej Kocman ter predsednik "niristič-nega društva Ko^e Dušan Pir$. Glasba na trgu bo vse od 9. are, po 11. uri pa bodo nastopi glasbenih skupin in posameznikov. Pogostitev na tr^ bo od 11. do 13. ure, v deževnem vremenu pa bo. skupaj s programom, v gasilskem domu. Na Anino nedeljo v Kozjem si bo prav tako mogoče ogledatí razstavi o razbojniku Guzaju v Krofinovem mlinu 1er muzejsko ufílnico Šoía moje mame v župnišču, Prireditev pripravljajo občina, turistično društvo, gostinsko podjetje Svajger ter družina MarinŠek. BRANE JERANKO 14 VOJNIK i SL.KOWJICEI Čebelar toči solze ali med Konjiški čebelar Stane Kokelj: »Vodi nas velika ljubezen« Pred leti smo Staneta Ko-keljd poznaO kot direktorja podjetja Lip Slovenske Konjice. Podjetja ni več, nekdanji direktor }e upokojen, a dela mu ziepa ne zmanjka. Zato ker je velik ljubitelj narave in vnet čebelar. Njegove organizacijske sposobnosti znajo v Če-belarski zvezi Slovenske Konjice koristno uporabiti» zato je Stane Kokelj običajno tisti, ki je na čelu organizacijskega odbora najrazličnejših prireditev. Ni jih malo. Vaša čebelarska zveza rada predstavlja svoje delo, kajne? Drži. Čebelarji Dravinjske doline oziroma čebelarskih društev Slovenske Konjice» Loče, Zreče in Oplotnica pogosto predstavljamo sadove Čebeiinsvojegadela.Obtem opozorimo na pomen čiste narave ter na kakovost izdelkov, ki dajejo človekovemu organizmu nov zagon» bolj-že počutje. Sodi konjiška zveza v Sloveniji med večje? Smo nekje v sredini. Imamo 90 čebelarjev, ki gospodarijo s 1500 do 1800 panji čebeljih družin. Med njimi so veliki čebelarji» na primer 2\nkarî in Videčnik» s po.ne-kaj slo panji, več je manjSih, z 20 do 50 panji. Res je povprečna starost naših čebelarjev že 65 let, a nismo zasicib-IJeni. Svoje vrste pomlajujemo s čebelarji, ki se vključujejo v Čebelarske krožke v osnovnih Šolah. Te mlade sicer med nadaljnjim šolanjem za nekaj časa izgubimo» a ko se vme/o kot odrasli, izobraženi in zgrajeni ljudje, se spet začnejo ukvarjati s čebelarstvom. Čebelarji torej so. Kaj pa čebele? Ste tudi pri vas zabeležili pogine? Pogina, ki bi bil povezan s fitoterapevtskimi pripravki, nismo zabeležili. Naše okolje je zdravo, čebele pridno prinašajo med. llidi z boleznimi ni težav? Pristop Čebelarske zveze Slovenije, ki v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom in veterinarsko službo na oiga-niziran način preprečuje razvoj varoe in pomaga čebelar-jem z ustreznimi zdravili, je uspešen. Varoa sicer ni bolezen, ampak bolj neke vrsie mali klop. ki v leglu čebei preprečuje njihov razvoj. Ko se čebela izvali, namesto da bi odletela, pade pred panjem v travo in tam umre. Z zdravili, ki niso Škodljiva za med, razvoj varoe dokaj uspešno preprečujemo. Drugih bolezni ni - hude gnilobe ne beležimo, kar je tudi zasluga čebelarjev, tó skrbijo za red in čistočo v čebelnjaku. Tu in tam se pojavi kakšna poap-nela zalega, a tega je malo. Čebele v Dravinjski dolini so zdrave. Je Čebelarstvo donosno? Star izrek pravi: kakršnega je dobila, takšnega je pustila. Siromaka dobi, siromaka pusti. Veste, čebelarji točimo dvoje - ali solze aH med. Ko se srečamo, je prvo vprašanje: »Kako si ločil?« »Točil sem solze.« »Kako si točil?« »No. nekaj je bilo.« Kakšen bo odgovor, je odvisno od razmer v naravi In od Čebelarja. Tisti čebelar, ki dobro spremlja napovedovalno službo v čebelarstvu o medenju in če- Stane Kokelj Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik bo na rednem zasedanju kmetijskih in ribiških ministrov EU predlagal, da se čebelo zaradi njenega pomena za ohranjanje naravnega okolja in zagotavljanja evropske prehranske varnosti prizna kot živalsko vrsto, ki potrebuje posebno skrb in zaščito. bele prepelje na določeno medo vito področje» tistemu bodo Čebele veliko nanosile. Tisti» ki imajo stabilne čebelnjake, so bolj odvisni od vremenskih pogojev v svojem okolju. Če so dobri, potem čebele med naberejo - seveda če jih je dosti v panju. Biti jih mora med 50 in 60 tisoč, da toliko prinesejo, da je dovolj zanje in da še nekaj ostane. Če se čebelar ukvarja še z drugimi stvarmi v panju, zbira propolis, cvetni prah, matični mleček» goji matice, potem je Lahko čebelarstvo tudi donosno. Na kaj velikega vseeno ne morete računati? Res ne. Avgusta moramo na primer čebelam že dati hrano za zimo. V vsak panj najmanj 35 kilogr^ov hrane. To je treba kupiti na zalogo, da potem živali preživijo do pomladi, da so stabilne in da lahko spomladi štartajovno-vo gospodarsko leto. Če vse to sešteješ, je jasno, da mora čebelarjem pomagati širša skupnost. Mislim na akcije, kakršna je opozajjanje kmetovalcev, da ne škropijo v cvet, da priskrbijo zdravila» pripravljajo različna izobraževanja. Pomemben je tudi razvoj čebeiarskega turizma. Sele z vsemi temi ukrepi lahko dosežemo gospodarski napredek na področju čebelarstva. Če bi vas kdo vprašal, ali se naj odloči za Čebelarjenje ali ne» kaj bi rekli? Najprej bi vprašal: »Ali te je že kàà] pičila Čebela?« »Me je.« »Kako Je bilo?« »Ves sem zatekel.« »Ne hodi med čebelarje, ker imaš alergijo,« Če pa bi bil odgovor: »Me je, a me ni bolelo. Čebel se ne bojim.<» »Potem pa kar. Samo ne misli, da boš z enim ali desetimi panji obogatel. Dobro gospodari, dobro se nauči, da boš poznal biologijo čebele in vse o naravi -potem boš rudi od enega panja veliko dobil.« Velika ljubezen je tisto, kar nas Čebelarje vodi in vzdržuje v kondiciji. da se tudi na stara leta ukvarjamo z njimi. MILENA B. POKUČ - St. 57 NOVI TEDNIK S smetmi še vedno križi in težave Ko je občina Vojnik marca letos ukinila zbirna centra odpadkov na Frankolo-vem in v Novi Cerkvi, je krajanom obljubila, da bo odvoz odpadkov štirikrat letno omogočila z rednimi čistilnimi akcijami. Spomladansko akcijo je res organizirala, pri naslednji, ki bi morala biti junija, pa se je zataknilo. Krajani so zaman čakali na zabojnike. Smeti občanom Vojnika v zadnjem času povzročajo precej slabe volje. Prepričanj so. dajih občinska upravaže vse od ukinitve zbirnih centrov prinaša okoli. Te je občina na pobudo svetnikov ukinila proti volji krajanov, prejšnji mesec pa je brez pojasnila odpovedala tudi Čistilno akcijo. Župan Beno Podergajs pravi, da zabojnikov niso postavili. ker krajani tega niso zahtevali» drugi razlog, da čistilne akcije junija ni bilo, pa so tudi trenutne finančne razmere. Pri čemer priznava, da so storili napako» ker Beng Podergajs priznava, da so storili napako, ker občanov mso obvestili o odpovedi čistilne akn- is- občanov niso obvestili o odpovedi Čistilne akcije. Da občina varčuje iia nepravem koncu {zdaj očitno tudi pri obveščanju, op. p.), krajani že ves čas opozarjajo in menijo, da sveu^ premalo premišljeno in neodgovorno sprejemajo odločitve. Svetniki so kmalu tudi sami spoznali, da so ga z ukinitvijo centrov res polomili. Prav listi, ki so vztrajali, da je treba zbirne centre v občini zapreti, so jth kmaiu za vsako ceno hoteli nazaj, Toda vrnitve nazaj ni bilo, saj obfina v sodelovanju sSimbiemvArclinu gradi nov zbirni center za odpadke. Od njegovega odprtja je tudi odvisno, ali bo letos v občini Še kakšna čistilna akdja. »Če bo oktobra že odprl zbirni center v Arclinu. potem nima smisla ni^niTirati septembrske akcije. Če bo center odprt kasneje, pa bomo akcijo pripravili, kot smo načrtovali,« pravi Podergajs. Za zbirni čemer trenutno izbirajo izvajalca. Sicer Se vedno velja, da lahko občani štirikrat letno svoje odpadke brezplačno oziroma ob predložit\a zadnjega plačanega računa za odvoz smeti odpeljejo na deponijo v Bukovž-lak. BOJANA AVGUŠTINČIČ Novo naseljo v Arclinu, za katerega zbirajo predloga za poimenovanje ulic. Ulica Bena Podergajsa? V vojniSki občinski upravi zbirajo predloge za poimenovanje ulic v obrtni coni Arclin, kjer je zraslo novo stanovanjsko naselje, in na Konjskem, kjer je gradnja stanovanj predvidena. Prejeli so že nekaj izvirnih idej, duhovita razprava o tem pa se je razvnela tudi na zadnji seji občinskega sveta. Ker je ime ulice mogoče določiti tudi po osebi (»ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali po kulturnem izroCiiu«), je svetnik Simon Stagoj prišel na dan z zanimivim predlo-gom: naj se katera od ulic 24* Julij 2009 - imenuje po županu Benu Po-dergajsu. Nekdo je potihem pristavil, da bi se po njem kvečjemu morala imenovati kakšna avenija ali osrednji trg. A kaj, ko župan ne za eno ne za drugo še ne izpolnjuje vseh pogojev. »Predlog je dober, ampaic župan še ni mrtev. Ime ulice pa se lahko določi le po umrli osebi,« je pravilno ugotovil svetnik Marjan Kovač. Medtem ko so se svetniki ob razpravi silno zabavali, je župana njihovo razmišljanje dobesedno přibilo na stol. »Dobro ste me potegnili. Sem se že ustrašil, da mislite resno s tem,« sije čez Čas oddahnil Podergajs, še vedno ne povsem prepričan, ali je Stagoj s svojim predlogom mislil resno ali se je samo šalil. Med bolj resnimi predlogi za poimenovanje ulice v Arclinu se sicer pojavljata imeni Obrtna ulica in Ulica Žige Popoviča (po vsestranskem učenjaku in poliglotu, rojenem leta 1705 v Arclinu). Za ulico v Konjskem pa se v občinski upravi navdušujejo nad poimenovanjem po slikarki Doroteji Hauser (1877-1946), ki je živela v tem delu Vojnika. Zadnjo besedo o poimenovanju ulic bo dal občinski svet na eni od prihodnjih sej. BOJANA AVGUŠTINČIČ NOVI ÎEDNIK KULTURA 15 Izostrene slike Celja Uspešna izvedba proj ektov Celje fokus in Camera obscura Klub Studentov c^>čiiie Celje je uspešno izpeljal še dva poletna projekta - fotografsko delavnico Celje fokus in Ca-mero dbscuio. Celje foku5 postaja s svojo drugo letošnjo ponovitvijo že kar nekakšna stalnica v celjski poletni kulturni ponudbi. De-lavnicâ pa ni uspela le zato, ker se je je udeležilo kar 13 ljubiteljskih fotografov, temvei tudi zato> ker so njihova dela pokazala velik napredek. Malo zaradi lastne iniciativnosti, še bolj zaradi skrbnega usmerjaiija^ stih uglednih slovenskih fotografov, ki so bili mentorji delavnice, Emina Djuldč, GaSper Domjan, Nik Ja^, Peter Ko-§trun, Katarina Sadovski in Jože Suhadolr^ so z udeleženci dobro delali. Vsi ljubitelji fotografije pa so lahko znanje in vedenje o fotografiji podobili tudi ob večernih projekcijah in predavanjih nekaterih mentorjev. Nepozabno doživetje za vse udei^nce je bilo foto^a£ra-nje v steklenem Foto^afskem ateljeju Josipa Pelikana, ki ga je omogočil Muzej nov^še 5^0-dovine Celje. Ob koncu so ude- Udeleženn delavnice Celje fokus so so ob koneu tudi iami postavili pred fotografski objektiv. ležend prejeli priznanja, gledalci pa so lahko uživali v krajšem filmu» posnetem med delavnica), ter si ogjedaii 380 fotografij udeležencev, strnjenih v foto^^ske ^odbe Celja. Fo- tografije udeležencev, ki so jih ustvarjali na dela vnid, bodo arhivirane v Muzeju novejše zgodovine Celje. Sočasno s fotografsko delavnico je bila za vse obča- ne Ln obiskovalce Celja na ogled tudi camera obscura» ki je bila postavljena na Trgu celjskih knezov in je s svojo velikostjo pritegnila marsikateri pogled in zani- manje mimoidočih. Obiskovalci so lahko v to zatemnjeno škatlo vstopili in si ogledali igro svetlobe, ki je skozi luluijico projicirala dogajanje pred občinsko stavbo. Nenavaden optični pojav, Id ga še danes posnemajo fotoaparati in kamere» je popestril poletno dogajanje v samem centru Celja. BS, foto: SHERPA Broadway, kot ga ljubim Prepričljiv sklepni koncert poletne pevske šole muzikala Kar šestnajst mladih pevk in dva pevca iz Slovenije in s Hrvaške se je udeležilo letošnje poletne pevske šole na temo muzikala. Že tretje leto zapored jo je pripravilo Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, vodil pa jo je bari-tonist Boštjan Korošec. Nadebudne pevce so ob Korošcu izobraževali Še Željka Predojevič. Anka Rener, Andreja Vahen in Simon Dvor-šak. Prav na ta način so uspeli v zgoščenem času vsega pe tih dni pridobiti široko paleto znanj, ki so nujno povezana z muzikalom. Ni namreč šlo zgolj za petje posamičnih songov ali arij iz znanih operet Zgodba z Zahodne strani, Fantom v operi in Abbama-nije. Poskrbeli so tudi za kratko šolo gibanja oziroma scenskega nastopa, pa tudi zborovskega nastopanja. Pridobljena znanja so udeležena občinstvu predstavili na koncertih, naslovljenih Broadwa/, kot ga ljubim, na Planini in v Velenju. Sklepni koncert pa je v ponedeljek v unionsko dvorano vCelju privabil veliko občinstva, ki je skoraj uro trajajočo parado songov iz treh priljubljenih muzikalov» ob spremljavi kvarteta pod vodstvom Simona Dvoršaka, spremljalo 2 navdušenimi aplavzi. »V tretje gre rado,« je bil po koncertu zadovoljen vodja Šole Boštjan Korošec, ki je podobno ^lo pripravil že dvakrat poprej. »Letos nam je zelo dobro uspelo In kaže, da smo vsakič uspešnejši. Prvič smo morali izvesti tudi se-lekdjo med prijavljenimi, saj je bilo 18 miadih umetnikov največje Število» s katerim se je še dalo kakovostno delati. Na razpolago smo imeli namreč le pet dni. V teh poletnih šolah želimo v kratkem Času narediti kakovostno in celovito predstavo, kar muzikál je. Nekateri so boljši kot pevci, drugi na plesnem področju» a vztrajam pri tem, da so umetniki celoviti tako v plesu kot petju,« je dosežke poletne šole komentiral Boštjan Korošec. Za četrto ponovitev, prihodnje poletje, napoveduje spet šolo muzikala. »To je prava pot, da skušamo vsaj na Celjskem izobraziti pevce ^0 daleč, da bomo lahko v sodelovanju z društvom ljubiteljev umetnosti in s hišo kulture v ustanavljanju izobrazili kader, ki bo zmožen v Celju, dolgoročno seveda, narediti profesionalno produkcijo.« Koncert je dokazal, da so na pravi poti. Občinstvo je bilo zadovoljno, morda je izvajalcem malo zmanjkalo le pri Abbi. Kar je le dokaz, da so navidez preproste stvari običajno najtežje. BRANKO STAMEJČIČ V kvintetu Gamma i^aijajo (z levo) kontrabasist Miha First, khanst Aljaž Cvim, pianist Gregor Deleja, »olinistka Anja Črotnik Vldomsek in akordoonist Mihael S^lia. Gamma v Avstriji Celjska instrumentalna zasedba Gamma, ki s svojimi nastopi in zlasti izvirnim repertoarjem, ki temelji na argentinskem tangu nuevo in čardašu, že dalj časa navdušuje občinstvo» se je včeraj odpravila na prvo gostovanje v tujini. Skupina, ki deluje v okviru Društva ljubiteljev umetnosti Celje, bo v avstrijskem Bad Ischiu nastopila na dveb koncertih v okviru Festivala Bad Ischl in evropskega mladinskega projekta Europerette. Celovečsni koncert bo Gamma izvedla nocoj, gost bo tudi celjski klarinetist Miha Žgank. Dan zatem» v soboto, bo Gamma nastopila v okviru mednarodnega projekta Europerette, kjer bo na predstavi mednanx)-ne opereme šole edini instrumentalni glasbeni sestav. Gostovanje Gamme je rudi uradni uvod v obsežen triletni evropski projekt, imenovan Ju-mum, pri katerem gre za edinstveno mladinsko produkcijo rock operete, pri kateri bo so-ddovalo več kot sto dijakov, Studentov ter profesionalnih dramskih in glasbenih umet- nikov. V projekt se kot polnopravni partnerji vključujejo tudi Muzej novejše zgodovine Celje, Hiša kulture Celje in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje, skupaj z gledališči in ustanovami Iz Avstrije. Nemčije, s Češke in iz Poljske. BRST Čigava bo Veronika? Znani so letošnji nomi-niranci za Veronikino nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo Jelka Kemev Štrajo, Alenka Zor Simonlti in Milan Vincetič, ]e pregledala okoli 500 pesniških zbirk in med njimi izbrala pet najboljših. Za najboljšo pesr^ko zbirko leta se bodo potegovaU Kristina Hočevar z zbirko Repki, Peter Kolšek z zbirko Opuščanje vetra, Lucija Stupica z zbirko Otok, mesto in drugi, Peter SemoliČ z Rimsko cesto in Jože Snoj s Kažipoti brezpotij. 13. Veroniki- no nagrado bo Mestna občina Celje podelila 25. avgusta na literarnem večeru na Starem gradu. l^j bo organizator Ve-ronikine nagrade, podjetje Fit media, podelil tudi zlatnik poezije pesniku za njegov življenjski pesniški opus, za us-tvaijalnopožlahmjenje slovenskega jez^ in njegov prispevek slovenski kulturi. Prejel ^ bo Ivan Minatti. BA 16 NOVI TEDNIK Planinski raj naDov> jem, v vasici na sončni strajii Karavank, ki kot Dâ dlani ponuja najvišje vršace Julijskih Alp, je v tednu od 11. do 18. julija gostoljubno spre* jel 64 mladih planincev in 16 članov vodstva iz planinskih društev Slivnica pri Celju» Luče, Ljubno» Dramlje in Tabor. Na idiličnem tabornem prostoru se bo v devetih poletnih tednih zvrstilo okrog 450 udekžen-cev in 120 spremljevalcev iz 18 planinskih društev, ki delujejo pod okriljem savinjskega med-dru§tvenegâ odbora planinskih društev» ki je že 26 let ambâSâdor planinskih počitnic. Od Kepe čez Malo Mojstrovko do Triglava Osrednje vodilo planinskega tabora je zagotovo »kolenognzenje«, ki je v objemu mogočnih gora našlo veČ kot ideálen poligon za okužen je mladih planincev s Čari planinstva. Razdeljeni v tri zahtevnostne skupine so nadebudne-ži osvajali različne, svojim sposobnostim in izkušnjam prilagojene cilje. Že v nedeljo so se odpravili proti Dovški Rožci, planini v karavanškem naročju, in se povzpeli na DovŠko Babo (1891 m) in Kepo (2143 m), tretji najvišji vrh Karavank. V torek so si za izhodišče izbrali Vršič, od koder so jo mahnili proti razgledni Sle-menovi špicl (1911 m) in v meglo zaviti Mali Mojstrovki (2332 m), ki so jo »naskakovali« z dveh smeri: po lažjem južnem pristopu in plezalni Han-zovi poti. Četrtek je postregel s prijetnim hladom Martuljških slapov, najizkušenejšo štiriind-vajseierico pa je posadil na prestol Slovenije, 2864 metrov visoki Triglav, ki je ponosne mladince, ki so prvič stali na slovenskem očaku, nagradil s širnim razgledom vse do morja. Ponosni mladi planinci na prestolu $fovenlje »Kolenogrizenje<€ Mladi planinci s Celjskega pod očakom Triglavom V$6 zeleno jo bilo mladih prad kuliso iz Julijskih Mp. Srkanje planinskega znanja Kljub počitnicam so male glave cel teden radovedno srkale novo» planinsko začinjeno znanje. Poslušali so predavanja iz planinske šole, utrjevali znanje orientacije, se poučevali o vzgoji psov, spoznavali delo gorskih reševalcev in se učili planinskih vozlov. Da je seme modrosti padlo na plodna tla, so dokazali kar sproti - na )ovu za skritim zakladom, v planinskem kvizu, pri plezanju na naravni steni in navsezadnje z vsakodnevnim planinskim sobi-vanjem z naravo. Slovesna zaprisega, da se bodo na tabor se vrnili A vendarni bilo vse tako resno, kot se morda zdi na prvo branje. Kje pa! Smdi je cel teden ple-tel iskrivo kopreno okrog idiličnega tabornega pro-štora in po bližnjih vrho-vih. Na adrenalinskem raftingu po Savi se je mešal s strahom in z navdušenjem, drugod pa s tekmovalnostjo ali z igrivostjo. Tekmovanje za »glupo čupo« je postreglo z najbolj »odštekani-mi« pričeskami, vroča čebula je mumificirala s toaletnim papirjem» pravljičar Buko vnik je z navihanim pastirjem Gregcem odprl dovško pravljično skrinjo, igre brez meja so postregle z nenavadnimi domiselni-mi izzivi, na izboru za Mojco in Kekca pa so morali tekmovalci prav Šaljivo pljuniti v roke. Sicer pa je nebo nad Dov-jem ob spremljevalnih ritmih kitare, petja in plesa vsak večer ol^rval rdeče-rumeni ples tabornih ognjenih zubljev. Za piko na i je zadnji večer postregel s krstom novih udeležencev, ki so postali enakopravni starim taborskim mačkom, hkrati pa so slovesno zaprisegli, da se bodo na tabor z največjim veseljem Se vrnjli. MANCA ČUJEŽ Podrobnejia spoznavanjB dela gorskega reševalca Finalisti na tekmovanju za >iglupo Č4jpo nje pa bo lahko pokazal že na jutrišnji tekmi v Lendavi. MK, foto: GrupA »Šele« v Rotterdam Nogometni klub MIK CM Celje je zapustil de vratar Aleksander Šeliga. ki je podpisal dveletno pUvodna točka je bila res odlična» gotovo se je bom še spominjala. Kasneje sem se borila po najboljših močeh, toda izkušena tekmica je bila pač boljša.« DEAN ŠUSTER Žfl v otroških letih je Nastja obetala, da bo postala ena najboljših teniških igralk pri nas. Ob njej je oce Zlatko. Zdaj je clanica TK litija. Udetežanei tabora s trenerji v Savinjskem rokometnem taboru 80 otrok V Piranu se je pod okriljem rokometne Šole Savinjka zaključil 5. Savinjski rokometni tabor. Tabor je bil tudi letos nanienjen vsem mladim rokometa-šem iz širše savinjske regije, kljub temu pa vsako leto medse povabijo tudi najmlajše rokometaše in rokometašice iz drugih klubov. Letos so se tako tabora udeležile mlade rokometašice iz Novega mesta. Tabor, ki se ga je letos udeležilo 80 nadebudnih rokometašev, so vodili trenerji Milan Ramšak, Aleš Filipčič in Anita Seles Držan, pn delu pa so jim pomagali še ostali trenerji - Jaka Mikek. Nataša Vese-lič, Daša Breznikar in Lea Stergar. V šestih dneh, kolikor je trajal tabor, so se otroci ob treningih in tekmah zabavali, saj so spoznavali Piran, se kopali, uživali v skečih, igranju različnih iger in ostalih športnih aktivnostih. Za spomin na rokometni tabor pa so vsi udeleženci prejeli diplome in fotografije, ki jih bodo spominjale na lepe trenutke, preživete ob morju. TT Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre ^ odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega SO vr* Stic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. DâijSe prispevke krajSamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, oa katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Prezrto ali zarota molka - 4. Eppur si muove (In vendar se vrtil)» Galileo Galilei siknil skozi stisnjene zobe (mislil je seveda na Zemljo), ko je zapuščal cerkveno ink^djo. In vendar se vrti (naš mali »fOoš-meri«), sem pomislil, ko sem videl, kako sta se (končno) po dveh mesecih le odzvala oba gospoda, ki imata na vesti Firh starov blok v Vojniku. »In veo-dar se vrtita« kot mački okrog vrele kaše. sem razmišljal» ko sem prebral njun demanti iz 55. šL Novega tednika. Glede na to> da sta se odzvala (šele) na oris psihološkega profila »zaromikov moV ka«. ki ga je spisal g. Jarh, je očitno, da sta bila pred hamletovsko dilemo: ali se odzvati ali še napr^ molčati - to je bilo tedaj njuno vprašanje. Očitno je prevladal ego> ko t^-sta več hotela ostati »grda in zla« v očeh bralcev in sta spregovorila. In kako sta spregovorila? Francozi imajo za to lep pregovor: Kdor se opravičuje, se obtožuje (Qui ťexci-se, s'accuse). In prav to počenjata naša sogovornika. Poglej- mo) Oba trdita, kako se odzivata na vsako pismo. Pa se res? Bralci se bodo spomnili, da je odprto pismo izpred dveh me secev zajel hladen molk. TVe-ba je bilo najprej stopiti nekomu na žulj, da sta se odzvala. TXidi Občina Voj nik se predvsem »upokojenim neigačem« v pisma bralcev ne odziva. Župan poskuša to klavrno statistiko omiliti (in pri tem mu sogovornik pomaga) z navajanjem pisem, ki sem jih podpisani prqel ob priložnostih, ko sem zahteval dostop do informacij javnega značaja v obliki različnih kopij uradnih dokumentov. Moj očitek pa je Sel na tista pisma, v katerih sem postanja! vprašanja, Id nisodo-bila odgovorov, kot na primer Devica Marija, Povšetov hrib, Vojniška gmajna, poplava 2007 ... Pa tudi kopij dokumentov na moji obdoi ne dajejo radi iz rok. Ta trenutek Čakam na pomoč informacijske pooblaščenke, da bom dobil podatke o plačah občinskih uslužbencev. Naprej! Veliko besed je bilo izrečenih o fa-moznem datumu sklepa »posvojitve«^ spornega œlj skega odloka, niti besede pa ni bilo izrečene o njegovi objavi v uradnem listu, kar bi sklepu dalo legitimacijo, da je sploh veljaven. Sumim, dasta si ga preprosto kar izmislila. Sicer pa se poskušam vživeti v stanje duha na prvi seji občinskega sveta, na katero je prinesel vsak svojo porcijo treme in nervoze. In prav na njej bi naj bili »posvojili« nek c^ok, ki ga je izdala celjska občina? Potem pa je bilo treba čakati 20 let, da se je nekdo spet spomnil nanj! To so pravljice za odrasle, ki hkrati pomenijo grdo podcenjevanje bralcev Novega tednika. Pa tudi če bomo v nadaljevanju te zgodbe izvedeli, da je »posvojitev« odloka le bila objavljena, je dejstvo, da se ni nihče spomnil na ta odlok leta 2002. ko bi po 174. členu Zakona o urejanju prostora morali sprejeti odlok o skladnosti izvedbenih načrtov (tudi tistega za Finstarov blok), kajti v nasprotnem primeru je bila sankcija jasna in nedvoumna: »Ne smejo se izvajati«! Sogovornika pa o tem niti besede, morda misleč, saj brald ne bodo opazili?! Dejstvo pa je, da nista imela argumentov za demanti. No, eden od sogovornikov pa je »delal megio« s sklicevanjem na 96. Člen Zakona o prostorskem na-čnovanju iz leta 2007, češ, da do uveljavitve OPN, tudi odlok za Finstarov blok ostane v veljavi. Ali je prebral samo 3. odstavek člena, ki ga je citiral, ali pa so mu njegovi sodelavci vse skupaj podtaknili? Namreč 6. odstavek tega člena je zopet kristalno jasen, ko pravi, «če občina ... ne sprejme odloka o ugotovitvi sldadno-sti, se ... izvedbeni načrt... iz prejšnjega odstavka ne sme iz- vajati«! In tudi tega odloka Občina Vojnik ni nikoli sprejela! Sveta preproščina! EDVARD KRAJNC, Vojnik Prezrto ali zarota molka - 5. Načelnik upravne enote Damjan Vrečko se je javno odzval na moje očitke o molku zaradi izdaj e gradbene^ dovoljenja za Finstarov blok v Voj-niloj. Potreboval je več kot dva meseca, da je poizkušal upravičiti in utemeljiti zakonitost izdanega dovoljenja, za katerega muje g. Krajne prvi javno očital, da je bilo izdano na podlag neveljavnih urbanističnih dokumentov in da je celo s temi v neskladju. Saj v besedilih in grafičnih prilo^h teh dokumentov ni nii^ predvidena ru-šitev §ole ali gradnja takšnega objekta. Sedaj se je o^asO sam župan Benedikt Poder^js. čeprav mu nisem očital sodelovanja in krivde pri izdaji te^ protizakonitega gradbenega dovoljenja. Prav gotovo pa nosi največjo odgovornost, da po njegovem skoraj 12-letnem župa-novanju, občina Vojnik za osrednji del svojega prostora, nima urbanističnega dokumenta, ki bi bU usklajen (manjka odlok) z Zakonom o urejanju prostora iz leta 2002 in iskonom o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 in bi bil torej veljaven! Z^to upravna enota v Celju ni imela v rokah veljavnega urbanistična dokumenta (zakonite podlage), na osnovi katerega bi smela izdati gradbeno dovoljenje. Državni uradniki niso imeli »polnih hlač«, ko so lobiji kapilara izsiljevali izdajo tega gradbenega dovoljenja. Zupan je to rutožil tudi svojim svetnikom. Postopki pri gradnji Spara so bili morda podobni? Koliko so osebni interesi vpl«enih vplivali na te odločitve? Ne morem pritrditi razlagi načelnika upravne enote, da je bilo ^dbeno dovoljenje izdano na zakoniti podlagi. Ne bom ponavljal dokazov (predpisov in zakonov), s katerimi je že g. Krajne utemeljil nezakonitost izdanega gradbenega dovoljenja. Ne pričakujem niSitve velikega novozgrajenega objekta in še manj obnovitve porušene šole. Pričakujem, da se bo upravna enota zamislila nad svojim ravnanjem, prepoznala svojo napako, jo prizriala in ubranila svoj ISO standard. Ne morem verjeti, da bi bil načelnik upravne enote Še vedno prepričan o veljavnosti 20 let starega urbanističnega dokumenta, Id so ga ustava, zakoni in čas že davno povoali. Občina Vojnik celjske^ odloka iz leta 1990 nikoli ni javno (v Uradnem listu RS) objavila in razglasila kot veljavnega- Vsak občan si lahko tudi na medmre^u prečita 1S4 čl. naše slovenje ustave: »Predpisi morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati!« Morebitni sklepi o potrditvi zazidalnih načrtov ob konsti-mtivni seji obânskega sveta leta 1994 niso bili nikoli objavljeni v Uradnem listu RS. Ravage načelnika upravne enote so sicer \djudne, a neverodostoj-ne. Z njimi ni moč zadostiti veljavnim predpisom Zakona o urejanju prostora. Neurejenost na tem področju je v korist posameznikov» kapitala ali političnih lobijev in v škodo vsem redoljubnim državljanom. Da ne pozabimo obči^kih svetnic in svetrukovl Kajti v njihovih rokah je podoba domačega kraja, kakor sta rekla gospod načelnik in gospod župan. ALBERT JARH, Novake ZAHVALA Celjski Akord In tenorist Janez Lotrič navdušila Vponedeljek, 13. julija, smo v prijemem atriju celjskega gradu uživali v ubrani glasbi orkestra Akord, pod veSČo taktirko maestra Masaža Brežni-ka in ob čudovitem petju našega svetovno priznanega tenorista Janeza Lotriča. Pester program Akorda je segal od operetne, baleme glasbe do slovanskih plesov in Le-haijater Straussa. Spremljal tenorista Lotriča od arije princa iz Dežele smehljaja preko Ma-rechiaie do mogočne Granadě in vse do našega Kekca, ki smo ga družno z njim zapeli. Ni bilo potrebno iti niti v Izubijano ali v Maribor niti na Dunaj, vsa ta kvaliteta je tu in je prišla k nam v Celje in nas očarala- Da, večer, ki ti seže do srca in te spremlja še dolgo v noč in čez. Dragi akordová, dirigent Matjaž Brežnik in spoštovani tenorist Janez Lotrič - pričarali ste nam čudovit večer. Hvala vam. ANTONUA MARINČEK, Celje 9 * ARENA PETROL Arena/ zma^oimlce4t PORTRETTEDNA CELJSKI GROFJE Stib hoví tednik 21 Pretepajo tudi znani Celjani In tisti, ki bi glede na svoj položaj morali biti zgled - Žrtve so tího zaradi vplivnosti nasilnih Skoraj oe mÍDe áan, dâ policisti nâ Celjskem ne posredujejo zaradi nasilja v družinah. V vsej Sloveniji je lelno približno pet tisoč primerov družinskega nasilja» vendar gre le za tiste primere, ki jih žrtve prijavijo. Znano je namreč, da veliko nasilja za družinskimi zidovi ostane skritega. Da so žrtve ziasil ja v družini v 73 odstotkih ženske, smo pisali že neštetokrat. Število otrok do 18. leta, ki so žrtve nasilja v družini, pa iz leta v leto narašča. Med nasilneži niso le osebe z nižjim socialnim položajem, ampak po zanesljivih podatkih tudi vidnejši Celjani... V Velenju so policisti v začetku tedna prijeli in ovadili 39-letnika, ki je bil nasilen v družini, zaradi česar so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Prav tako v Velenju 80 ovadili in pridržali 45-let-nega moškega, tudi zaradi nasilja v družini. To še zdaleč nista edina primera na Celjskem. Do konca jimija letos so zaradi družinskega nasilja na Celjskem izrekli kar 112 ukrepov prepovedi približevanja. To je enkrat več kol v enakem obdobju lani! 84 ukrepov je bilo podaljšanih do 10 dni, 16 ukrepov prepovedi približevanja pa je bilo podaljšanih do 60 dni. V prvem polletju letos so polidští na našem območju zaznali kar 271 primerov nasilja v družini in podali 254 ovadb. Drugače povedano: vsak dan skoraj dva primera klohjt, brc, zmerjanj med partnerjema! Kopica primerov ni pri-javljeniii, žrtve so tiho. Znani Celjani? Kako število nasilnežev vdru-žinah narašča, kažejo podatki za vso Slovenijo. Leta 2000 je bilo 1.500 takšnih kaznivih dejanj, lani natančno petkrat več. Največ je groženj, grdega ravnanja, pretepanja, zalezovanja in spravljanja v podrejeni položaj. Pogoste so hude telesne poškodbe. In medtem ko večji del javnosti nasilje v družini še vedno pripisuje socialno šibkejšim, se (a slika počasi podira. Na uho nam prihajajo podatki o nasilnežih iz znaruh in pre- možnejših družin na našem območju. 2nan podjetnik je pred meseci partnerko pretepel skoraj do nerazpoznav-nosti, nato se je spravil še nad ljubico. Celjanka, stara približno 40 let, raati dveh otrok, je prav tako pred meseci storila celo samomor domnevno zaradi partnerja, ki je bil do nje psihično in fizično nasilen. Za zapahi se je znašel tudi nasilnež, povezan z družino visokega celjskega uradnika. Ravno iz bližin kar nekaj znanih celjskih uradnikov, tudi na visokih položajih. je slišati o nasilju v njihovih domovih. Kar nekaj od teh jih je v takšni službi, Iqer bi jim morala biti preventiva in preprečevanje nasilja v dr\ižini sveta. In ne govorimo o policiji (čeprav se tudi tam najde kakšen), ampak o drugih »uniformah« in »kravatah«, kjer bi se marsikdo moral že zdavnaj znajti za zapahi. Veliko teh primerov zaradi strahu žrtev, saj imajo domnevno nasilru partnerji ogromno poznanstev, žal ostane skritih - četudi je kup teh primerov že skoraj javna skrivnost. Podobna zgodba je tudi z mamili. Ne mislite, da so narkomani le tisti, ki nimajo denarja ... SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Pozor pred lažnimi policisti, ki prosijo za J^MMM Kdo se lažno izdaja za člane Sindikata policistov Slovenije in komu grozijo ovadbe? Sindikat policistov Slovenije opozarja na osebe, ki se lažno predstavljajo za njegove člane in od podjetij pobirajo denar» tudi do 1.700 evrov, kar naj bi bilo na> men j eno oglaševanju v raznih publikacijah. Slo naj bi za ose-be> ki naj bi poslovno sodelovale z IV založbo i2 Maribora. Da je to res, člani sindikata policistov dokazu je jo s prispelo poáio o potrditvi nakazanega zneska, ki je priromal (po pomoti) na njihov naslov. Kot so nam povedali v IV založbi, ta sodeluje le z drugim policijskim sindikatom» za kate-rega res izdaja broštire in različne preventivne publikacije. Kdo se torej lažno izdaja? »Več strank, ki so se obrnile na nas, je izjavilo, da se klicatelji iz> dajajo za policiste, predstavnike Sindikata policistov Slovenije, da so vsiljivi in da od njih za objavo logotipa zahtevajo od 600 do 1.700 evrov. Klicani podjetniki se v zadnjem času obračajo tudi na policijo in se pritožujejo zaradi nadležnih klicev. V zvezi s tem imamo nazadnje tudi evidentiran primer iz Policijske uprave Nova Gorica, pred tem pa iz policijskih uprav Ce ije in Kranj. S takšnim načinom pridobivanja denarja ne izgublja ^e-dibilnost samo Sindikat policistov Slovenije, ampak vsi polidsti in policija kot institucija»« so ostri pri lani ustanovljenem sindikatu policistov in trdijo, da z nikomer ne sodelujejo in da ne pobirajo denarja na takšen način. »Izdajanje publikacij ni prepovedano, je pa etično sporno izdajati se za policista ali Unija ustanovitev Sindikata policistov Slovenije prišla v Cslje pozdravit tudi ministrica za notrvnje žadeve Katarina Křesal. Potem prihodu vColjejo dobila ogomio pismo od policijskega sindikata, kar nam je tudi sama pobila. Ni sliki s predsednikom S PS Zoranom Pemmcam. predstavnika policijske organizacije in tako pridobivati denar.« V Sloveniji sta dva sindikata, v katera so včlanjeni zaposleni v policiji. Največji je policijski sindikat, ki je že leta vključen v pogovore 2 ministrstvom za boljSe pogoje dela policistov. Lani so ustanovili $e Sindikat policistov Slovenije, ki je te dni tik pred reprezentativnostjo. Ko smo klicali IV založbo, so nam dejali, da pri izdaji publikacij oziroma brošur poslovno sodelujejo le s policijskim sindikatom. »Naši sodelavci se zagotovo niso lažno predstavljali, saj imamo nad tem oster nadzor in bi v tem primeru takoj ukrepali,« nam je dejal Branko Cvetko iz omenjene založbe. V IV založbi dodajajo, da na pavSal-ne očitke ne bodo odgovarjali, v primeru, da obstaja dokument o tem, naj ga pokažejo, saj bodo le tako lahko ukrepali zoper osebe, ki se izdajajo za člane sindikata po-licistov. V tem sindikatu napovedujejo tudi pravni preyed zadeve, saj kot dodajajo, so podani elementi goljufije. V sredo in včeraj smo za komentar klicali tudi Branka Praha, predsednika največjega policijskega sindikata, a je bii nedosegljiv. SIMONA SOLINJC Foto: SHERPA Podivjani Celjan v Ljubljani Ljubljanski policisti so ovadili in pridržali 44-letnega Celjana, ki so ga v ponedeljek ustavili na ljubljanskih ulicah, zatem ko so mu dlje časa sledili. 44-letnik je namreč z vo^om Renault 19 s pripeto prikolico, na kateri je imel večjo plastično posodo, pripeljal na bencinski servis, natočil približno tisoč litrov dizelskega goriva in nato brez plačila odpeljal. Policisti so ga kasneje izsledili in poskušali ustaviti, a jih voznik ni upošteval. Med divjo vožnjo proti centru Ljubljane mu je s prikolice padla posoda z gorivom, poškodoval je nekaj objektov, dve parkirani vozili, trâi je 5e v službena vozila policije. Prijeli so ga šele nekaj časa po vratolomni vožnji, uporabili so tudi prisilna sredstva, Poleg 44-letnika so se v postopku poškodovali še štirje polidsd. Vozilo, ki ga je vozil Celjan, je bilo ukradeno, za moškim pa je bilo tudi razpisano iskanje. Celjanu so odvzeli prostost, čaka ga zaslišanje pri preiskovalnem sodniku. S S Umrl med delom na kmetiji V Podgorju pod Čerinom na območju Vojnika se je v torek zgodila tragična nesreča. 51-letni domačin je z motorno kosilnico kosil travnik v bližini svojega doma. Na hribovitem terenu mu je kosilnica zdrsnila in se prevrnila, 51'letrùk pa |e obležal mrtev. Natančen vzrok smrti bo znan po opravljeni obdukciji. Na kraj nesreče so prišli tudi celjski poklicni gasilci in reševald nujne pomoči. Do skorajšnje uagedije je isti dan prišlo zjutraj v Polenah pri Slovenskih Konjláih. V stanovanjski hiši je namreč uhajal plin, ena oseba pa se je pri tem zastrupila. Konjiški gasUd so v hišo vstopili s silo in osebo rešili, ta je trenutno na opazovanju v celjski bolnišnici. SŠ ^ HALO» 113 Streslo delavko v ponedeljek pozno popoldne je do nesreče prišlo v trgovskem podjetju na Trnoveljski cesti v Celju. Deiavka, ki je bila takrat v skladiščnih prostorih, je doživela električni udar. Ponesrečenko so reševald nujne pomoči in celjski poklicni gasilci prepeljali v celjsko bolnišnico. Pes povzročil nesrečo v kr^u Roginska Gorca, na območju Šmarja pri Jelšah, se je v torek zvečer poškodoval 30-letoi motorist. Pred motor mu je namreč na cesto pritekel pes, ki se mu voz- nik ni mogel izogniti. V trčenju z živaljo je motorist padel in dobil hude telesne poškodbe. Rop za 10 evrov Celjski policisti bodo ovadili 30-letnika, ki je v začetku ledna na Teharski cesti v Celju oropal 57-lelne-ga moškega. Tega je podri na ila in mu iz denarnice vzel 10 evrov. Ro-paija sta prijela dva mimoidoča in ga zadržala do prihoda policistov. Pijanska voznika Celjski policisti so v sredo zvečer zaradi vožnje pod vpiivom alkohola morali pridržati dva voznika. Enemu je alkitest pokazal kar 1,59 mi-ligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Ustavili so ga popoldne na obmoQu Žalca. SŠoI Zelena oaza ob Šmartinskem jezeru Foto: Sherpa dane& mini hotá. Poletje na Aljaski Podnevi je 9 ali 10 stopinj Celzij, medtem ko je tistih nekaj ur noči le za kakšno stopinjo hladneje. Takšne temperature bi se ob vročih poletnih dneh pri nas kar prilegle, pri čemer je na Aljaski zelo malo sončnih dni. Domačini pravijo, da več kot dvesto dni v letu dežuje. Tako moraš imeti že kar srečo, da ujameš kakšen jasen dan» ki lahko traja le nekaj ur, potem se vreme spremeni. Večinoma rosi, prši ali dežuje. ŠUrinajst dni, kolikor sva se z možem potepaiâ po deželi, je bilo povprečno oblačno, dnevi pa dolgi po dvajset ur, Medtem ko se večina ljudi vozi po Aljaski z avtodomom, sva midva polovala z ladjami ali s trajekti od kanadskega Prince Ruperta vse do Ancho-raga. Vsakič, ko sva se vkrca- la, sva se peš in s kovčki vsem zdela čudna» saj sva bila edina» ki sva potovala na takšen način. Po pod sva doživljala pravcate ribiške naselbine, ki si ne zaslužijo, da so mesta. Prenočevanje v ladji na suhem [zraateje ribiško je mesto Cordova, kjer v novonastaja-jočero muzeju hranijo okostje oijaškega kita. Ribje ob pacifiški obali resnično veliko, saj kar skačejo iz vode, ko lovijo komarje. Ti se prikažejo zvečer, prebivalci pa imajo s komamiki zaščitena vsa okna. V Cordovî sva se nastanila v L^ge Roseu, ki je bil neka) posebnega. Pravzaprav sta lastnika Beiry in Michael ladjo, ki je nekoč vozila po morju, spremenila v hiSo z ličnimi sobicami. Tam obiskovalec naj- DOLGO VROČE POLEf JE de vse, kar spominja na ribištvo. V vsakem kotu, omari, na mizah najdeš kakšen ladijski inštrument. Deli pohištva so deli notranjosti ladje. Ne manjka niti knjižnica, opremljena s pomorsko literaturo, zgodovino Aljaske in pravimi pomorskimi zemljevidi. Jedilnica in kuhinia sta prikupni, vse je v racionalnih oblikah. V delu, kjCT naj bi si zamislili sprejerrmo pisarno ali recepcijo, je navigacijska naprava z ladijskim krmilom. Vse je Iz lesa, enako kot so tudi druge hiše v mestu. Tako sva lahko ugotavljala, kakšno je življenje v hladnem in vlažnem podnebju v lesenih hišah. Po najini oceni jim med temi stenami, ko zimska temperatura močno pade, ne more biti preveč toplo, le Če ne kurijo kot v peklu. Letno tam pade čudi do 1-50Q milimetrov dežja in do osem metrov snega. Letni rekord je bil že 13,7 metra snega- Dvesto dni počivanja? Berry in Michael sta nama ob pripravljanju zajtrka pripovedovala, da k njima pride veliko gostov, pretežno ribičev, ki j^ potem vodita na ture. Lovijo predvsem v bližnjem jezeru. Michael je povedal, da je treba za ribarjenje imeti do-voljenje, ki stane 20 dolarjev za en dan in 30 za tri dni. Povedal je^odbo. ko se na obrežju reke zbere več tisoč ribičev, vržejo tmke, trnki gredo za tokom» nekdo tedaj zakriči, da vidi ribo. in vsi povlečejo svoj trnek, misleč, da je zagrabilo pri njih. Pri tem vlečenju se trnki zapletejo in ribiči se začno med seboj pričkaii, včasih se tudi stepejo. Ko sva se pritoževala o vremenu, sta povedala, da je vedno slabo, kadar posije sonce, pa je čudovito. To je pač Aljaska. Sicer pa Berry pravi deževnemu dnevu. da }e to dan za počivanje. Počivanje? Dvesto dni v leUi? Res je, tam se čas ustavi, še posebej pozimi, ko se tema razteza več kot dvajset ur. Raj za ribiče Obiskala sva še mesta Val-dez, Whitter in Anchorage ter fotografirala številne in^jan-ske toteme ter oddaljene le- IwgmddtotOT v spomin VSOT ptenwnom ICIPTSHARMHSHEilK BOTlLKHUHAItlSOIT«' VKVUJOCEM, OttMO: U. WIX aiU:«d599€ PACMnAJNA KNOMVunmN««^ pcipruKN. lasitt 1JL* 1XJL ZNlenienaA^Bski deniške reke. Aljaska premore več'koi dva tisoč ledenikov. Michael nama je dejal, da se je nekoč velik konec ledenika odtrgal in padel v moije ter povzročil 3,5-metrskicunami. Umrlo je devet ljudi. Nekateri od teh ledenikov imajo slap, preko katerega se sproti odvaja voda, drugi ledeniki pa drsijo proti morju in so zato nevarnejši. Whitter je kraj, kjer v eni stavbi iiv) 95 odstotkov prebivalstva lega kraja. Prebivalci pretežno delajo na terminalu za pretovarjanje nafte. Gorivo je na Aljaski po 3,20 dolaija za gaiono (slabe 4 litre). V gospodarstvu je na prvem mestu nafta, na drugem pa turizem. Ni dolgo tega, ko sla bila na drugem mestu ri- ŠIOTSUI. ttM\iiffňú).om>.ií ŒHÂxoémi MORVEiĐMKOIIN (OPENHMIN 7 Mrdnuo} bištvo in rudarstvo. Ribištvo je še vedno precejšen magnet za Številne Američane, ki pridejo tja lovit losose. Iz mo^a pridejo lososi na brstenje v spodnje toke rek. Zanimivo je Redati, kako si utirajo pot po reki navzgor, ki je čisto nizka. Lososi si namreč zapomnijo, kje so se rodili, in potem gre do v morje, lam živijo pet let in pridejo nć^:aj v rojs^ kraj v sladko vodo na razplod. Iz anchoiaškega letališča sva nadaljevala pot prod Los An-gelesu. Pre^edovanje prtlja-^ je trajalo najdlje doslej, saj je bilo vse polno Američanov, ki so s seboj imeli veliko prtljage, predvsem veliko hladilnih toib, polnih ulovljenih rib. MIRA GORENSEK v s- RIMSKE TERME MCDLXXXVÎ (ilii:<ň'*2i4W Mrobno^tl iii >tfemîflfai>i www.^altna.ti DNIH NIMF Razvajam se... v Wellness Spa Centru v Laikem I V RimskíK rcmiflh smo obudili tempelj vcxiuih nimf. Bogata ponudba razvajajočlh kopeh in sprostir>'cnih masaž nudi edinstveno mistično doživetie. V mesecu jiiliju si privoščite ugodno ponudtK) in i^orisîite do 50 % popiusc. hi/umucijc in reztn.itiic: T 0} 610 4 i 00, K iftfo<&T7ra?kç-ccfîrM?.«i, i w'w.rimsiie-tcTTOT.sî, Rimske Ti^lice 24 Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 25. julij 5.30 NZ melodija ledna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-sopiov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, Ô.00 Porodla, 9.20 Otroški radio» 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do IS. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novi-ce> 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 16.00 Lestvica • 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Goldi) NEDELJA. 26. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Ča-soplov, 6.45 Horoskop, 7.00 Z. jutranja kronika RaSio, 8-00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom -Nino Cokan, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PONEDELJEK, 27. julij 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-piov, 6.45 Horostep, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack • predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno do* poldne, 12.15 Bingo jack-izbiramo ďdadbi tedna, 13.15 Znanri pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Ni v^ za vse in ni vsak poklic za vsakogar!, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano In Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Kum lavlje) TOREK« 28. julij 5,30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 9.15 Stetoskop • oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po lœm se imenuje?, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 NI vse zafrkancija, je §e znanje * kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z BoStjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Ha-dio Kum Trbovlje) SREDA, 29. julij Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna. 5.45 Nostalgija, vaša razvada, kaj pa šega in nava-da?, 6.00 PoročUo OKC, 6.15 Časopiov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 Z. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice. 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta. 13.30 Mali O - klid, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Pop čvek • Dûvid Grom, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) ČETRTEK, 30. julij 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ca-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši booton, 10.00 Novice. 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika. 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 Kalejdoskop • ponovitev. 20.00 Večerni program. 24.00 SNOP (Murski val) PETEK, 31. julij 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice. 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do pet* ka. 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit Usta Radia Celfe - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Novice, 15.30 Dc^odki in odmevi RaSlo. 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba. 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) Danes gremo čofotat! Vroče je. zato je današnji dan kût nalašč za to, da ga preživimo na bazenu. EkipaRadia Cdje bo od 14. ure na bazenu Well-nes parka Laško pripravila ani- macijski program z ruigrada-mi. Za ^asbeno popestritev bo poskrbela çtevka Vesna Ma^j, ki je svojo glasbeno pot začela s pomočjo Full Cool Demo To- pa Radia Cdje, v žh^ pa boste lahko spoznali tudi Tea. id vsak petek zvečer pripravlja . oddajo Clubbing na Érdcvencah Radia Celje, Stvar vzela v svoje roke! Ker je letna statistika pokazala, da je ravno sreda Usti dan, ko je največ neurij v poletnem času In snega v zimskem, sta se Bojan Plšek in Simona Solinič odločila, da bosta to končala. Od njune odločitve, da bo do nadaljnjega lepo vreme, se je le-to res izboljšalo. Če pa že zagrmi, Simona tako) pošlje Bojana na teren in ta, kot je razvidno s slike, vzame stvar v svoje roke... Sicer pa sta nostalgika v poletje zaštartala tudi z novimi sila resnimi reklamnimi spoti. Za tehnično obdelavo (spotov, da ne bo grešnib misli) je poskrbel naš tehnik Branko Ogrizek - Poljapke, ki sta ga za tri dni zaprla v studio in ga izmozgala skoraj do konca. Novost je Se ta. da bo Nostalgia nekoliko več pozornosti namenila tudi ekološkim novičkam, ker pa Simona in Bojan ne vesta več. kam bi s svojim znanjem (!), bosta do konca poletja poskrbela še za kar nekaj zelo pametnih nasvetov... Katrca, srečno vožnjo! Katrca Radia Celje, lu se v polemem času mudi pri osnovni šoli Šmartno v Rožni doM. ki ji bo s tokramo dobrodelno noto dala prijaznejšo podobo z novimi barvami, je vmi-nulih dneh imela postojanko v Vojniku, kjer je ekipa Radia Cdje uspáno izpeljan piknik p^osla^^la z županom Občine Vq nik Benom Podagaj som ter vojniškimi gasilci. " ^^e t ■ -y • J -i 20 VROČIH RADIA CELJE mUlf^TVKA i WHENLilVETAKEStnfER'ÛAVID GUETTAFr.KEU.YROWlANO \2\ 1 MASTCRANOSERVAM'-NOUVaif (31 {M (41 {6} VAGUEFT MARTIN GORE 3. POISON raiNCE-AMYMACOÛNALI) 4. 'mESKOW-lfNKA 5. WEARETHEPEOPlí-EMPIRE OF THE SIA 6. EATTIHIELO-JDROINSPMKS (2) 7. MAMADO-POOELOTT (1) t FfflJNG&ETTBt-MAUKAAYANE iS) a SnjCKWmi EACH OTHER- SHONimifFEAT.AKON (3» laRABSrr HEART (RMSEiïUP}-FUIRENCEANDTKEMACHWE (1) D0MACAI£STVICA I DQAM.KARSENESME- JAZZSTATKW (3) 2. mmi-îmm (7i 3. BAROKÛ-SOMAfÏÏ'A (2) 4. NtBOQA-ŠANKROCK (6) 5. ŠEVSffl SKRIVAM-NUâAÛBODA (1| 8. NISMTA-SBM (4) 7. ŠEŽMM-PETRAreČOWlK (3} 8. NEGtMHM-MAiOAARH {2| 9. HUANTIA-^O/T il) KLSVOJESAMJE-EMMA (5) PREDUKAZATTUO USTVKO: MOIKVMADE-MVDC HEARTBREAJClhUKEhiEADANCet}-FREBAASONSIT. SOPfSaUS-8E)aiB ra£Dl06A ZA DOMAČO lESTVIGDr 6R£$NeMISU-6UCKCAT GRBMORtJGAM-ZEN Martin Kos. Levstiiovs 45b. Ce^ LovTm6£, Poipan SBc, Cdje Nagnjeflca dvigneta nagfïdo na oglBSflem oddelku Radia Celfe. Lestvico 20 vnâh li&fl poskiiaQ vs^sûbotDObllwi. VRTILJAK POLK M VALČKOV 2009 COJStOHBplBS 1 FANnZČfTRTIKmPI-tSKRKEH) 2. ČRNAMIXA-ČAR (3) 3. POVKTORDEČEMCVenj- 121 4. PASJA DRUŽnA-KmTHDOn {5| 6; RNANÍNAKR1ZASREDI PARtZA-KRAJCARJI (1} PflEDL062Ai£S7VIC(h NEZARAD(DRU6E-ANS. LPOVŠ» SIOVENSIOH 6 phtt I UUB1CA-FOIXCIOU {7| t OOJMieU-MAlJBU {4) 3. NEPOVEJ^KOœVRAT (1f 4. FI^ZMOaiA-ANSAWELSI (2) 5. HâCACMÛJEMlADOSTl-MOD (3| PREDlOeZAlfSTVlCO: (MAJNAV^PQETBREââKSROSAail Nigrei—K VFrarv Lenko. \^Mn6(evB Usko SoŽD Bak^ řm na Kobnjek. bskû Negrajdnca dvig/ieta nagrado na oglasnem odd^ku Radia C«lje. Utfrâ) C^siđi 5!6hko poshiate vsak poned^iek ob 22.1 S lestmo Slcvensk^ 5 pa ob 23.15 uri. Ze predbge; obeh lestvicMo ýwfleia na dopisno s pfltoienim kupooćkoni Pičijo na naslov: r^ tednli. PrsâeniQva 19.3000 Ce^ _ m NOVI TEDNIK SVETI Priporočila za varnost živil na piknikih Na piknikih pri prai^ jamo hrano največkrat v impro-viziraniii pogojih, ob vise-kih zunanjih temperaturah, običajno brez tekoče pitne vode, zadostnih liladiinih naprav in delovnih površin ter pripomočkov in opreme. Zato mora biti priprava hrane enostavna in sprotna» po končani pripravi pa je trelu živila hitro zaužiti. Meso. solate in druga pokvarljiva žjvíla shranjujemo v hladilniku, dokler jih ne transportiramo na piknik. Z uporabo hladilnih torb za živila zagotavljamo neprekinjeno hladno wrigo. Ta je eden od osnovnih pogojev za zagotavljanje varnih živil. Uporabljamo ločene hladilne torbe za surova živila, gotova živila in pijačo. Hladilno torbo odpiramo le. če je potrebno, postavimo jo v senco, proč od živali in virov onesnaženja iz oko) ja. TXîdi v zasilnih improviziranih pogojih vzdržujmo higieno rok. Roke si umijemo vedno, preden začnemo pripravljati gotova živila {rezanje kruha, mešanjesolat...}, ko pripravljamo različna živila, po vsakem stiku s surovimi živili, še zlasti po stiku $ surovim mesom in ko končamo z delom. Ves kuhinjski delovni pribor, orodje in površine je treba očistiti pred pripravo živil, po končanem delu in večkrat med delom zbla-go raztopino Čistiia, sprati s čisto vodo, posušiti na zraku ali obrisati s čisto kuhinjsko krpo aii papirnato brisačo. Ločiti surovo in pripravljeno Surova živila shranjujemo ločeno od pripravljenih. Ves pribor, orodje, oprema, posode za surova živila morajo biti ločeni od tistega za gotova živila: ne uporabljamo istega pladnja ali krožnika za surovo in pečeno meso. Žar pred pečenjem temeljito mehansko očistimo in pregre-jemo. Ker največkrat pri roki nimamo termometra za merjenje središčne temperature v živilih, moramo meso pred uživanjem obvezno pre-bosti (s Čistim nožemj in ugotovili» ali je sok že bister in ne več rožnat oziroma krvav. Največje tveganje predstavlja dotikanje surovega in že pečenega mesa m izdelkov ter premalo pečeno meso oziroma mesni izdelki, ki so v sredini (na primer ob kosti) še rožnati ali krvavi. Zunanji videz pečenega mesa, zažgana, poo^enela površina ni zagotovilo, da je meso dovolj pečeno v sredini. Poleg tega v primeru zažgane, pooglene-le površine živila pri peki oa žaru nastajajo zdravju škodljive kemične snovi, ki jih uvrščamo med potencialne rakotvorne snovi. Zažgane d^e ^to ob režemo in zavržeme. Pečena živila položimo na čist krožnik ali pla- denj. Omak ali marinad, v katerih je že bilo surovo živilo (meso), nikoli ne smemo uporabljati za gotova (pečena) živiia. Ko so živila gotova» jih je treba čim prej porabiti. Izogibamo se shranjevanju živil v nevarnem temperaturnem območju od 5 do 63 stopinj Celzija. Če so bila živila shranjena v tem temperaturnem območju več kot dve uri, jih zavrže-mo. Vsa živila je treba pokriti, da preprečimo onesna-ženje. KL jp y BUz^ico/do pvíw^ív Atka Fin d.o.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 ★ ' * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 24. julij: Luna 2go-daj zjutraj vstopi v Devico, kar pomeni,da bostehoteli na vseh področjih narediti veČ reda. Dopoldne bo v ugodnem položaju s Plutonom. To povečuje notranjo moč in odločnost, kar vam lahko zelo korist:. Večer bo bolj nemiren z^-radi položaja Marsa, poskrbite za sprostitev. Device, ilibe, Strelci in Dvojčki sle lahko razpoloženi precej negativno, celo konfliktno. Ne izzivajte usode po nepotrebnem, raje poskrbite za dobro obliko sprostitve ali rekreacijo. Sobota, 25. julij: Luna je opoldne na isti stopinji s turnom. To prinaša resnost, odgovornost, morda celo preveliko kritičnost do drugih. V odnose se lahko prikrade hladnost, zadržanost. Ne naredite si kakSne Škode. Zvečer bo Luna vkvadratu 2 Venero, kar lahko nekoliko skali harmonijo v ljubezenskem odnosu- Še posebej izpostavljeni boste Device, Ribe, Streld in Dvojčki. Nedelja, 26. julij: Luna zjutraj prestopi v Tehtnico in bo poudarila odnose. Dopoldne lahko vseeno nastopi kiad^o-trajno kri2no obdobje zaradi kvadrata s Plutonom. Ne ukvarjajte se z nobenimi zamerami, prepustite se raje lepšim platem življenja. Popoldne je Luna v dobrem aspektu s Soncem, kar je odličen položaj. Harmonija bo v zraku, dobro za obiske, srečanja, obiske prireditev, krajše poti. Zelo zanimivi in družabni boste Dvojčki, Tehtnice in Vodnarji. Ponedeljek, 27. julij: Ugodno položena Luna z Mai^m in Venera z Jupitrom obetata veliko dobre volje, srečnih okoliščin, zato bo dan in začetek novega tedna res lep. TUdi Lunin položaj z Merkurjem prinaša dobro miselno energijo, dobro za dogovore, opravljanje poti, nakupe In srečanja. Zračna in ognjena znamenja boste vse dosegala z lahkoto. Ibrek, 28. julij: Dopoldne so kar štirje ugodni položaji Lune z drugimi planeti. To nosi odlično ene^jo za opravljanje vsega, kar imate v nuslih. Dobro za delo, dogovore, stike s tujino, nakupe, srečanja. Luna vstopa malo po opoldnevu v Šlirpijona in prinaša močne vire čustvene energije. V dobri kombinaciji s Plutonom veča notranjo moč, odločnost, Kljub zelo ugodnim aspektom nekaj previdnosti vseeno ne bo odveč. Kvadrat Venere z Uranom lahko prinese tudi kakšno nepričakovano situacijo, zalo brez večjih tveganj. Sreda, 29. julij: Ob polnoči nastopi prvi lunin krajec v Škorpijonu. Lahko, da pride v odnosih do manjših napetosti. poskrbite za toleranco in sprostitev nakopičenih energij, da boste lahko preživeli krasen dan. Četrtek. 30. julij: Dopoldne je Luna v treh napetih položajih, Meikur pa venem. Zaradi tega velika previdnost pri vsem, kar počnete. Vedite, da so pričakovanja lahko prevelika* trenutna situacija pa ni primerna, da jih uresmfite. Z ^avo skozi zid ne gre! Umirite duha in telo. Pametno je upoštevali nasvete izkuš&iej^ ljudi. Lunin ugoden položaj zUra-nom že popoldne racije te napetosti. L^iko pride do pozitivne spremembe, preobrata, presenečenja. Vsekakor dobro raanisiite, kaj to pomeni za vas. Pozno zvečer Luna prestopi v Strelca in prinaša veliko optimizma v prihodnjih dveh dneh. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTR0L061NJA GORDANA g$m041«)49a5 090142443 napovedi, biot^pije, regresije 8$ln})ogTnjd.gorddna@siol. net www.goiťana.» ASTROLOGINJA OOLORES 090 43 61 0901426 27 gsm: 041 519 265 napoved;, pnmeijalna anaKzd astrologinjaigidolores.si WWW.d0kMBS.8i OPTIFLA PE CEUE, Stanetova uIícq13, te).: 03/428 56 50 ponedeljek - cemek OKULISTIČNi PREGLEDI Podjel)« za proizvodnjo in trgovtno z opričn^ml prtpomoêkL d.o.o. OPTIKA 3301 PETP0VÔ& Leveč 36 Telefon: 03/426 55 80, fax: 03/428 55 63 5G/l/IZEBECd. VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM:051/335-200 FAX: 05/9118150 26 AUTOMOBILISTE hoví tednik Mazda RX 8 na vodík Mazdine pogonske alternative Avtomobilske tovarne iščejo različne alternativne oblike pogonov, ki bi zmanjšale porabo in odvisnost od fosilnih goriv, hkrati pa naj bi bile ekološko primernejše. Japonska Mdzda ob vsem daigem poskuša tudi z vodikom, pri čemer uporabljajo RX 8 in premacyja. Pri RX 8 je zanimivo to, da avto poganja rotacijski (WanWov) motor, ki gre lahko v tem primeru na vodik, lahko pa tudi na bencin. Preklop je možen med vožnjo. Ko gre avto na vodik, ima motor vsega 80 kW, sicer pa veliko zmogljivejših 142 kW. Dos^ z enim rezervoarjem vodika je nekako IDO kilometrov, pri tem se- veda ni nobenih emisij C02. Mazda premacy je narejena nekoliko drugače, $aj ima spredaj električni motor Tega poganja bodisi li-tijeva baterija, lahko pa tudi prej omenjeni rotacijski motor> ki gre na vodik ali bencin. Toda ta poganja zgolj generator, ki ustvarja električno energijo za polnjenje recimo praznih baterij. To torej pomeni, da rotacijski motor ustvarja elektriko, ki skrbi za pogon vozila, samega vozila pa ne poganja. Doseg tako gnanega premacyja je približno dvakrat večji kot pri RX 8 s pogonom na vodik. Seveda gre v obeh primerih zgolj za poskus, kar torej pomeni, da sta oba avtomobila §e zelo daleč od morebitne serijske izdelave. Deset uspešnih let romunske Dacie Romunska Dada je s francoskim Renaultom sodelovala že pred trides^imi leti, preporod tovame> ki |e dolgo časa životarila, pa se )e začel po tistem, ko je francoska hi^ postala večinski lastnik in ko so povili logana. Te^ je točno deset let t- Dada logan slan dasst let Logan je bil sprva namenjen predvsem revnejšim v^odnoe-vropskim trgom, ko pa je postalo jasno, da ima dovolj veli-ko publiko rudi na bo^tejših vzhodnoevropskih tržnih prostorih, je bilo konec dvomov o njegovi prihodnost}. Dada v romunskem Pitešliju ^posluje skoraj 13 tisoč delavcev, v letu dni pa naredi nekako 210 tisoč avtomobilov. Po limuzinskem loganu so začeli ponujati še kombijevsko varianto MCV, pred kratkim pa modernejšega sandera. Napovedana je tudi dacia stepway, ki bo avtomobil za prosti čas. Skratka, romunska tovarna ima za seboj tjspešnih deset let. Prihodnje leto novi VW sharan Volkswagen sharan je v proizvodnji že dobrih 15 let, pri čemer je tovarna doslej zamenjala ali obnovila številne modele, sharan pa je ostal bolj ali manj nespremenjen. Sredi prihodnjega leta pa bo na trge pripeljal v novi podobi, pri Čemer si bo mogoče omisliti varianti s petimi ali sedmimi sedeži. Osnova je passatova, posebnost oziroma velika novost pa bo to, da bo imel avto drsna vrata. Motorji bo- do seveda er^ kot pri drugih voikswagnih, vse kaže, da bo na voljo tudi izvedenka s štirikolesnim pogonom in menjalnikom z dvojno sklopko DSG. Volkswagen paheton, velika Idasična limuzina, bo prihodnje leto prav tako rahlo prenovljen. Še naprej bodo ponujali izvedenld s krajšo in daljšo medosno razdaljo, na voljo bo tudi različica z bencinskim 12-\^jnim motorjem. Nova astra po Icoščkih Frankfurtski avtomobilski salon bo letos kljub vsemu največja avtomobilska predstava na Stari celini. O^^a-n je se je že začelo. Tako nemški Opel, kataega usoda še vedno ni znana (znano je le to, da bi si Nemd žele- li resnega in zanesljivega partnerja), po koščkih predstavlja novo astro. Ta bo uradno predstavitev doživela prav na omenjeni razstavi v Frankfurtu, C^l pa zdaj ponuja v objavo uradne fotografije nove astre. Petvratna kombilimuzina bo se- veda imela nekaj potez večje in za sedaj kar uspešne insignie, ob tem pa pri Oplu pravijo, da so uporabili boljše materiale, poskrbeli za ve^o varnost (aktivno in pasivno)... O vseh dru^i podrobnostih bomo v prihodnje Se pisali. Nova opal astra Renault Nissan in električni avtomobili Renault Nissan nadaljuje s svojim projektom, katerega namen je v prihodnosd razširiti in pospešiti uporabo električnih avtomobilov. Pred nedavnim je tako sklenil rudi pogod- bo z nekim italijanskim podjetjem, ki bo poskrbelo, da bo projekt električni avtomobil poskusno stekel prihodnje leto najprej v Milanu in Bresdi, večjo uporabo električnih avtomobilov bo treba seveda zgraditi tudi vso potrebno infrastrukturo, kar ne more biti poceni. Podobno pogodbo kot z italijanskim podjetjem pa je koncem sklerûl tudi s francoskim podjetjem, ki bo skušalo ugotoviti, kolikšne so realne možnosti hitre in obsežnej še uveljavitve električnih vozil v Franciji. Izid žrebanja Rezultati žrebanja kuponov, ki so prispeli na naš nastov do četrtka, 23. julija 2009: 1. nagrada - zlata kocka Adamas: Sandl Cizej, Gotovlje 71a> S310 Žalec. 2. nagrada - majica in lonček NT&RC: Vera Tanšek, Smrekarjeva 26, 3000 Celje. 3. nagrada - majica NT&RC: Damjana Jazbinšek» Lahomno 18, 3270 Laško. Napade lahko prevzamejo na oglasnem oddelku naše medijske hiše na Prešernovi 19 v Celju. FARAONOVA ZLATA KOCKA SRIČE KUPON O O O ® o ® IME, PKilMEIt NASLOV ■ Izpolnjene kupone pošljite na naslov: NT&RCd.o.o., Prešernova 19,3000 Celje TELEFON , m hoví tedhik LASI - INFORMACIJE 27 IZREDNO UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA!!! rtAKOJSNJE IZPIAČILjO! Zneski od 500-1.500 EUR nd 11 mesecev. IPREVERíTEí PE MARIBOR, Partizanska 5 lel: OS 200 16 20. 040 633 332 PE CELJE. Ulica XIdivizije 14 tel: 06200 1630, 040 633 334 I Skupina 6, Finančne Btorttve d.o.o.l POTREBUJETE DENAR iZMAČILOTAKOJI 03/ 490 03 36 Žnidsr's Celje, Gosposka ul. 7 ■trmrme VOZILA PRODAM RINAUlTdio 1,216 v, tíhík 2006, pmm-nih 46.000 kfli, klimo, oirbag, prodom. Mn040a5M32. 327t RENj^ULTtwinço 12 limuzíno, kmik 1998. reg. 7/2010« xlaro rumene borve, tnoć 43 kw, 3 vnrto, radio, nove ziindte gone, prodom k 1500 EUR. Telefon 031280^70. SS13 KUPIM m,bpniMon 041361-304. 31Ô0 GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIl DO 3.400 EUR. Do 36 mfêecey Râ osnovi 00« pokojnine PE CEUÍ. Ul. XIV. divÍAlje U, 03/435 7000 PS MURSKA SOBOTA, Staneta Roanaiu 16,02/52130 00 n MARIBOII, ParticaiMka 3-S. 02/2341000 PE Slovtnj Gradecr Ronkova rt 02/tai 2000 Slovanska 27.1000 Umirn» NUMERO UNO GOTOVINSKI KRIDITI PO 10Ln ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, «ki 50 % obfv «bvemostt niso ovira. Tudi kf»diH na oinovi vozilo m leosingi, Moinosi odpbcila na poic^Tce, pndemo tudi no dom, r<*UM£i(0 UNO * p , ijl 22. morjbor Ul.: 02/252-48-16, 041/750>560 rTTTTTTTTm POSOJILA meolam kom ůjď.o.. Dunajska 31, UubOana Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan noivstop wQtednik Naročil) Noveoa teđnOca boste lahto .1 naroCnBice ugodnosti - y. < 4 ifnale'c^iàw teilitíiÁi^do iiD IzkodstíR tzkijučno s svojo naroćnfi&ko kartico. naroćnBto pototntco osđroma z ošabnim ctokumemom naroCnBca Novega tednika. NefcHcoHêàeite vflodiiwtl ee ne preneMfo v nMlednlo loto! KARAVAN • possot, oudi, bmw, loyolo, od hstniko, kupim. T&Isfon 041 793-963, 3319 STROJI PRODAM KOSllNICO Upino prodom. Telefon 041 294-974. L2S< IHAKIOR Deulz. 46 km, v dobrem stonhi, prodom. V nám vzamem lelico, 300 kg. Telefon 051814^83. 32ei KDSILÍIIC08c,dQÍDno I20an, wfiki kttei, fVodom.Ceoapodogoram. Telefon 041 56W52. 33to SAM0liAI(LU)ALX0Sipl5,paiáSip^ vreteni m pufnlnikTojfun, : motorjem, prodom. Telefon 04126U76. 3312 POSEST PRODAM Jinuaoinit. Bki^i m. Prodomo kmeďto h&i (118 m^), z gospodor^mi poslopji {41 m'in 87 m^)ferS8.859 m'kmetijskih zemljt», zgroisno 1910, prenovijo-r>o 1980, el^ko, vodo, osfoB-flidostop,za 72.000 EUR. iMn 041 708-198. Svetovonje, Ivon Andrei Krbo-voc, s. p., Gorico pri Smorfnem 57 q svelQv0nje.9alba.net. n ŠENTVID pri Grobelnem, novo nosotjs. Hi», letnik 1985, zemljišče 839 m\ 260 m^ bivolns povňíne, k p*^ m, prodom. Ob lulesen#ld,3,5'Sm.vr112'l6m, pod i}fim Uel 2,5*4 m. Do biše osfoli in jovno romfljm. V leiu 2004 do 2006 zomenjovô strehe in celotnega stavbnega pol^o. No sončni leç. Ptimemoludi zo voqo dnižino. Ceoo po dogovoru. Tel^Mi 041560-539. 3268 HiTRO NAROČITE mmm Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, xanimrao branje o življenju In delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet Številk na mesec. Dodatni popusti; 5% pri plačilu za eno leto» 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breipiačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breipiačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. IJiHO;» tudi letnik 2009 CUHUI ^ ^^ ^'^s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak petek 48 banmik straiu telenujskega sporeda in lanimivosti b $veta glasbe is ukave. ri.viiijiiiiiii Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Imo in priimric fck Datum r(^$tva: mica:__ Nsprekliono na;o»m Novi tednik zs najmanj 5 mesecev NT&RC do.o. bo pods&e up«aUj$l %ma 7a potrvbe naraimlke službe Nov^ tedrnk^ V STAREM mestnem jedrn Poreco, Hndko, prodam hHo, B4 m^, dn tero», vrl, vrhut>^o odoptirano, ekskluzivno opremljeno, 50 komkovdo obole, !e)^ ^041738-297. 32» HIŠO v bkmvai, bliii/ Smortinskego jezero v Celju, prodorno. Lepo Mconjo, približno 8I>0 fli' zefliljixo. Ceno po dogovoni. Telef(m04192^143. 33» KOZJE, Pilâanj. Prodorno sfnnownjskohëo zgospodorskim objektom in drvomico, stonovonjska sfovbo 66 m*, gospodarji objekt 62 m\ leto gfadnje 1920, odaplirono 1995, pnblizno 110 m^ sto-tmiijskih povTsn 1 hektcf kmetijske-go zefliljtxa, u 49.500 EUR. Uéwi 041 706-198. Svetovonje, Ivan Andrej KrWoc, s. p., Gorico prí Smoitnem 57 Ç sveiovonie.golba.net. n V CEUU, no Qstroinefli, prodom h)^, 225 m^, urejen vrt, porcelo 600 m^, zgrajeno leto 2001. osrevonje ne plin, vsi priključki, urejeno lostni^. Telefon 051 647^77. 3290 ŠENUIA Onvnlte. Prodomoviend vgnik|,z ur^im pristopom, klet, piitCqe in mon-sordo, stffvbae priUizno 42 m^ 3.416 m^ zofflljra, začetek ^ufájfi 2004, vodo, 708-198. Svetovanje, hran Andi^ Krbo-voc, 1 p., Gorio pri Smalnem 57 ç sveion-t^.gojbo.nd. n JURKLOŠTER, LobovGraben. Stonovonjsko hišo, površine 72 m^ (Uet, prftliqe, nsiz-gotovljetxi podstrešje), vodo, el^drrka, ogrevanje na trdo gorivo - radiatorji, v biizini osfoltno cesto in ovtobusno postajo, leto rzgrodnje 1990. z dvemo gospodoTskirTKi objsktorra, vskuprl po-vrân 144 m', dvorišče v velikosli 277 m^, kmetijsko zemljišča v velikosti 26.521 m^ god vvmsti 13.498 m^, prodorno zo 69.100 EUR.TelBÍon 041 70S-198. Svetovanje, Jvor^ Amlrej Krbovoc, s, p., Gonio pri Smortnem 57 r, svetovo-nje.gajba.net. n CEUE, Upolo. Prodorno pntliœo stono-nnisko hišo z gospodarskim poskipjen, stortovonjske povnine 64 m' * príákk, gospodorsico poslopje 33 m^, dvorišče 456 m^, leto grodnje 1956, prizidek 1970, ogrevanje no trdo kurivo, vodo no porcelr. elelmiko. telehit). osfolini pristop. Corvi 79.800 EUR. Telefon 041 708-198.Svetovonje, Ivon Arnirej Krbovoc, s. p.. Gemo pri Smortnem 57 ç svetovonje.gajbo.net. n Rm^. Svibno. Prodorno stonovanjsko hišo, 183m^($tovfatšcel.nioroí336 m' (sftnbiŠČe). kozolec s kletjo 70 m^, drvarnico 30 ni', IbIo gradnje hiše }942, delru) obnovlj^o 1970, gozd 29.431 m^. hovniki in njive 29.358 m^, po ceni S3.fl00^R.Teleion 041 708-196. Sve-tovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorica pri Smarinem 57 c; svetovo-nje.gojbo.nel. n IŠČEM MAMJ^ hišo ilcem zo nojem oziromo z možnost odkupo. Okolica Celjo. Tele-fon0318lU42. 3219 mmm PRODAM CBJE. Pndcrno (hvobno sfenovorje v 1. noi^ slropju vBt^orwvonijs hisa, 53,96 n\ zgntjeno 1972, prenovljooo pred irefTi y, a72.000at,TekfaiÍM1708>19B.S«to> varfe, Ivon Andrej Krborac, i p., Gorko pň Snalnsn$7(;svekMH^gajbojKi(. n Ob«na Tabor. Tabor 21. 3304 Tabor, matična It: 1357727, dav^a št: SI43471862, objavlja na F^lagí 2V člena Zakona o $tvdrr>em premoženju države, pokrajin in občin (Uradni tist RS, št 14/07) in 43. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS. št 84/07 in 94/07), Odloka o proračunu Ob6'ne Tatior za leto 2009 (Uradni list RS. št 16/2009). na pcxi^agi sklepa Št. 11 s IS. redne seje Obcin^cega sveta Občine Tabor, z dne 27. 10. 2003 in slve na razgovor v roku 3 delovnih dni od odpiranja ponudb. Obvestilo o izbiri; v roku 7 dni po odpiran-ju prispelih ponudb. Celotno besedilo javne9a zbiranja ponudb: oglasna deska Obà'ne Tabor, spletna stran: http://wvw.ob«n»tabor^. občinski časopis Novice izpod Kn,ravice in Ur.t.; RS ( 24.7.2009X ŠMARJE pri ielsoh. center. Prodorno dvosob-rtst stanovanje, 58 m^ Telefon 031 402-161 3318 NAi^i, sončni legi, v Itodovijití, Bled, prodom opremljeno gar»n jero. PogU no Triglov. Telefon 041 602495. 3351 ZAGORft ob Sovi CestozmoQe. Prodano dvosobno stoncMsnje v 2. noèfeopju ikravf ^«nbe, 65,4Sm',27ojenol995, dobn» vzdrževono in ohrvjeno, zd 90.975,50 KllTM3n041 708-198.5«elo^,Mu Anlrej Krbovoc, s. p. Gorio pri Soofrm 57çsvetovof^.gqbajw), n Lam visokokvalitetna stanovanja na Novem trgu, Celje ogied stanovama vsak pftekodJ3n-19h Informacije in prodaja na: 041 638 418 ali 031 605 028 Investitor: Lesnina LGM 28 ; «ALI OGLASI - INFORIMACIJE NOVI TEDNIK ŒUL Prodorno dvosobno slanovonle no C«ti ne D^rovo, v prítlíqu pelstono-vonjsk« stovbe, sonmiojni vhod, 75,60 m^, zgrgjeno 1931, prenovljeno 1990, 2o69.90DEUR.Teiefon 041 700-198. Svetovanje, Ivon Andrei Kdiovoc, s. p.. Gorico pri Ímor7nem c; svetov» nie.goibo.net. n NAJAMEM ARCUN-VOJNIK. V mo^mem sunovanlskem nestiju » prodaja 14 sianovsujsfcih enot -novogrKtefii hiivpDdBljianl III. gradbani las. ^m so velikosti 113,145 In 1&3 m2 neto bivalnih povrir^ s pripadajoi^ uirdjiSii valikosti 400 • 730 m2. Dal Ob' [elctov pnpravljsfi a pfsvzam. ost^ so v 2akíju£ní fah Ifí^ormadia: pr^ekt lo.o. 091 399 458.C41 222 657 In 041 797 206; ef osta: Ho^siiroiekLsi tar na spletu http://www. l$-proi«lrui/. Airij stuoTuiskA adn^s Ljubliaaska cesta 20. Celje 03 42 63 110 hfip'.//www.8Z4trij .si, www.sioveiiiapropertyatrtj.si; uifo^ú^lrii.sí UÁKO, S'lAREJ&i KMťČKA lil&\ % kozulcem» pomožnim objeiloffl ia 4.160 m2 parceie. Cena: SS.OOOEUR Info: 031 342 118. ćnuo. Dokieica^^sz-atrii .si Poslovni p?o»ior,v C^ljii cddurno V nn^ HC.2 nadstropje. 23m'.2S0 EUfl Info, 011653 378 Zdenk« teplil ODDAM DVniNKIlSOBNO stonoranje, opremljeno, lokorijo Novo vos, Skapincvo urKO, od-doms1.B.2009.TeleR)n 041231-199. 2ôs8 BiQGRAD no Moru. Aportmo'to ugodno od-dom, možnosl barke. Te^on 00385 9816-21048. p STANOViUUE v Celju, Pod lipomi, 45 m^ opremljeno, oddom. Telefon 051 351-676. p tVOSOMO shiMvoniev Cdju oddom som-siu osebi 0^ mrmetnu porv. Telefon 041 364-NO. 3303 V PIRANU oddojoni zo poahikovonje po-potnomo opremljene gorsonfero po ugodni anl Telefon 040 245454. 3306 OPftEMLJENO gononjoro v C^u oddom. Predplodlc Telefon 041 68M12. 3315 GARSOlUBiOoddofli svmbri oli mbdemu poru. T^on 5453-193,041 255-200. 3335 STAWVAHK, enompobolM, 43m^, cprem-Ijenovtelott, oddom no ZeleníQvCe^. Telefon 041743-728. 3»i DELX0 opremljeno dvosobno slonovor^je, 60 m\ v Novi vosi v Celja, oddomo. Telefon {03I71IKI010,po I9.uri. 3362 ENOSOBNO stanovanje oddom v bloku na Lovi. Telefon 070 881-006, 070 881-127. OPREMUENO dvosobno slonovonje oli već, v Celju oli obSovinji, možnost predpkin-lo, od 25.0. noprej, najonwn. TeMon 070788-786. 3220 KUPIM GAKAZO kupim v Celju oli okolid. Telefon 05134M02. p m PRODAM DVA joflijo, iDolo nA^, dolžni 200*90 cm. pmdom zo iOO EUR • 20 dvo koso. Telefon (03) 577m 3306 NOVnoRMii brostov kol, 100"26a cm in mizo, 85-200 on, prodom. Telefon 040 30M97. 3343 V6R1UMO puco, bele bora, kol no»; prodam zo 60 EUR. Telefon 041620-132. 3363 pohiStvo NAJCENEJŠE uiHl J V MESTU llarliwskac.20,Cel|e Tel.:0S42BS6SS www^tudMrend.ti i I 1Ï1 m PRODAM ĐKVA, (epono no 1 m, bukev inostole vnle leso, ugodno pfodam. Telefon 04137S> 282. p DRVA. bfezovo, zo kamine 1er tnešono, bmko iogoM, z dostavo, prodom. Telefon 040 211-346. p ŽAGAH les: hrvike, oretni, okodje, bro^, bresfo in breze, zo izdelavo masivnih miz in klopi, prodafn.Teleion040211-346. p DESKE m pkhKsmraiie, biM, crâije, lipe, okodje, bftsto, jovorjo, jesem 1er io-gan les za ostrešje, rozfiaiih dimenzij, prodom.Telefon 040 211*346. p SUHA bukovo in gobrovo dm pfvdom. Telefon 041990-595. 3321 PRODAM DIATONIČNO bonnoniko za profeMnolno ignin'te, trije dodotni gumbi, Šesti bos, glosilke Amono, belo modre borve, novo, s (ertifik0tom, prodom. Ceno po dogovore. Telefon 041 939-472.3353 PRODAM PKAàÎ^ od 30do40l(gmod80do 160 kg, domačo brano, mozjio tudi dostovo, predana po ugodni ceni. Tele^n 051 214-174. $325 PMSJC^ nesnote pasme, od 20do 2D0kg, prodam.Telefon031 506-3B3. â324 8IKŒ, simentoire in črno bele. prodom. Telefon D31S06-383. ê3S4 PKAŠKE, me»ote posme, od 25 do 35 kg, prodorno. Telefon 031 544^53.0323 NEM^ ovûrje, z rodovnikom, prodam. Teiefon 04182M63, po 14. m. 3^0 MESNICE, greboste, rjove in cme, prodajamo. Kokup 10 svoii • petelin brezf^c-no. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopato 55, Crije, t^efon (03) 5472-0711.041 763400. p KOZE. odroslo fai mlodice. prodam. Telefon 041345-752. 3310 ZAHVALA Poslovili smo se od ljubega moža in očeta UUBA LUKIČA S Ceste kozjanskega odreda 4, Štore Iskreno se zahvaijujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreCena sožalja ter cvetje in vse tolââine besede. Posebna zahvala Kedl in Ani iz druSlva Hospic za obiske v bolnišnici in vso podporo. Žalujoči: žeDd Štefka ter sinova Goran in Dejan VEČ vrst zajcev prodom po ugodni ceni. Telefon 041232-594, popoldon. 3299 ÍAGOJÚS prodom. Telefon D41351-366. 3302 nKCAp cb, storega 14 lini in krove ZD ziM prodom.Telefon031 591-232. â338 Q5T0KRVNE nenďte ov^, ceplfene in mglister)e, stare 6 tednov, predom. Telefon 5B22-S33. 3315 nAŠIČE,25kg,poS0 EURielelicosimen-talko, poino in »pripumo«, predom. Telefon 5740-172. S337 KOZO flilekanco, z mkidtđio, prodom. Teie-Fon05l 354-921. $338 BIKCA, A. đorego 10 dni in telko âmerrtol-ko, brejo tri mesece in pol, prodam. Telefon041 990-595. 3320 TEICO simentclko, tedn 300 kg, prodom. OragkaAí7enšek,RHNgozd11. 3317 BIKCA Ni teli&o sHnentoiko, staro 3 tedne, prodom.Tdeřon 5796-343. ô34i MLADO bovo. s tri mesece staro teTAo. prodom. Telefon 04 i 763-755. 3326 K06I10, store dve leti, brez dokumentov, mesonko med lipiconko m holstojner-fefli (oce), nujno prodam zo 500 EUR zorodi pomonjbnjo prostora in čoso. Telefon 041959^66. 3325 CISIOKRVNf z^e pnnasalce, » » /ozgli-stere in cepljeni, tokoj za oddajo, prodo-mo. Telefon 041 965-900, 031 046-933. $342 DVA kazliîD, sloro tri mesece, prodom. Tele fon 041 957-704. 3344 PUJSKE, te^ od IS do 50 k^, predam. Telefon 041 836^90. $343 NA fonni Roje pn Empêtre si^ejen^omo noroolo zo enodnevne ter piican^e za dopitonje. Prodojo lobkib rjovib in lez-ki^ črnih )arkk bo v septembru. Telefon {03)700-1446. 3350 PSIOtO mesonko, store 3 mesece, ugodno prodom.Telefon 031 301-736. Š344 PAŠNO teRco frizilko, b^ejo v 7 mesecu, prodom ali menjam zo krevo oli telico zo zobl oli dopitonje. Telefon 04125 B-318. p OiNO rjave kiotkodloke nemške ovčoife, rezglisten«, slon 8 îednov, prodorno. Telefon (03) 5795-571.031 596431. 3355 PS1(K0 iloto pnnololko, staro 5 tednov, prodomo, Ceno 200 EUR. Telefon 040 332-301. p KUPIM PfTANEkrovointelke.zo izvoz, kupujemo. Plookilokoj. Telefon 040 647-223. DEBEIO krovo ali felico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. šm PRODAM KNUZO vvrečob ni staro pšenico prodom. TelefDn03148MB4. 3233 KAKOVOSINO belo vino ugodno prodam. TeleionOSI 303-501. 3309 SENO, úcm, krmno plenico in lemljo 20 urejonje okolice in vrtov prodam no Sobnvn pri Celju. Telefon 041 741-028. DOMAČO koruzo, nonivno sweno, prodom. Telefon 070 212-584. 3296 DOMAČO konizo predam. Tetefen 041261- 676. 3312 VINO, bdoin rdeà, dobre kiáffvostí, rraňno dostovo. Ijedno prodom. Telefon 031 76S466. 33Ù6 OSTALO PRODAM REZERVNE dele za suzulu maruti BOO predam. Telefon 041542-352. 32âS SRîSNI prtljonik - univerzolne pretke Tbule in nosilce za k^esa piodom. Ceno po dogovoru. letefon 041 404-854. 32âe ^LNlKnao^,dstefTionaolte,lOOOIin plinski šte^bik Kekec, prodom. Telefon 070840-207. â333 iAGKlE, ZB zakol oli nadaljnjo rejo in ječmen, prodam po ugodni ceni. Telebn 031 49W90. Š335 BUKOVA dno, jobolàiHt in vino ugodno prodam. Telefon 040 524-780. 3322 SUH rezon les, bor 50 mm, bnisl 25 mm in 50 mm ter seno vkodah, prodam. Tele^ 5732455,040 627-587. 3310 KUPIM ROČNE ure zo ncvfionie m slike no plofnu kupim.Telefon041 742-915. p PO§F!N hnt i monj^ kmetijo, stor 37 let, zeli ^uznoti dekle oli mlajšo mamko zo ^upno življenje. T^^ 040 975-320. êoâo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata, svaka in prijatelja ALUE SABICA iz Trubarjeve ulice S4, Celje se iskieno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, ciarovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žaiujoči: žena Milena, hčerki Barbara In MaSa in vsi njegovi 3297 Kar je globoko v srai zasidrano, tega s smrtjo ni mogoče iigubiii ZAHVALA Težko je izgubili ljubljeno mamo, v tolažbo pa je zavest, koliko ljubezni, prijateljstva, pozornosti tn povezanosti je bila deležna. Ob boleči Í2^bi diage mame, sestre, svakinje, sestrične, tete in botre PAVLE ČERNOŠA roj. Potočnik iz Bistrice pri Lesiûiem / St. Georgen v Schwarzwald u se iskreno zahvaijujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem is znancem, ki so jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. darovali sveče in cvetje ter Izrazili soža^a. Zahvaljujemo se gospodu Hribemiku in gospodu l>ukiču za lepo opravljen obred in govor. Zahvala tudi pevcem za odpete ža^ostinke in Žaiuioči: llioci: sil onižiiio. govorniku Daniju, sm Robert z MiJvo. z MUvo. sestra Karolina brat Marjan z dniiino ter vsi njeni S1MPAT1QU, vitko in za^ CeM^ srednjo »I0,40 let, zdi pnlote^a. Telefon 04124^47; ogennjo Super Alon. 3332 3(Metna momka, i modrimi očmi. enim otrokom, zefi resno zven z nxddm do 50 let. Telefon 041 248447; ogendla Super Alan. 3332 ^rSzpIâSn^ôsredôvSnjâ ze f enske do 46 let. Posretiovalmca ZAURAMJIE 03 S7-26-319, 031 830-370 ^^ogol^Oresnil^j^^fflbold ^^©nrtn^ôsrëdovaînîc^" ZAUPANJE zd vs« osamljene 03 031I 909-499 OSAMUDi, Še mkidosten 654etni moški, z dobrfm srcem, stonovonjem zelispozno* li iskreno pniotelpco, ki ji ni glovni vir bogastvo, t«nvec drežbo, prijoteljsNo. Pisne ponudbe po^jile no Novi tednik pod šifro VDVOJE JE LEPŠL 3346 624etQi vdovec, upokojenec, m kme&o vdovo do 60 let, ki bi priUo no ma jhno kmetijo kot gospodinjo brezobvezností. Će zelis bifi sp^ovono in ljubljeno, p^ pisno ponudbo no Novi tednik pod šifro ZRElAlfJA. 3340 ZAPOSLITEV ISCEMd^: pomot pri kuhonju pospravi jo-flju, likanju, no območju Griz, Petrevi, P<^ele.Telefon041 32S040. 3340 Pri nas je kvaliteta na 1. mestu Ali I VmUlBM Bradite novo ali MkwlVwlwlBPi obnavljate staro hišo? So Vaša okna dotrajana? imate težave s tesnenjem? REŠITEV: PVC in ALU OKNA. VRATA. ZIMSKI VRTOVI -S TRADICIJO "t- Celje, Lava 7 e, 3000 Celje www.alukomen.eom ftl u ko m e n-ce @ n luko m e 11 .co m • 03/ 425 49 39 * 041/ 345 378. 051/ 343 2?5 novi tednik MALI OGLASI - INFORMACIJE 29 Cebžiul^ije sigaiohi, mjwgo pretrpela, veliko pr^kaia. ob vsem hudem se tudi nasmejala. AnakûTioipoSlesotinwû inzapríatmdnesiočL ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustila riBŠa draga mama, stara mama, taSča, teta in prababica MATILDA STRNAD ro). Centrih iz PiUtanja 57 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno soža^je ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Šmarje. Hvala tudi vsem. ki ste jo pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njeni 334$ Sonte topîû bo sijaio in budih rosni cvet, nikdûr tebi v sončno jutro 7ie odpre se već pogled. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice tašče in tete FRANČIŠKE VENGUST roj. Založnik (2L 12.192S-I0.6.2009) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom» znancem in prijateljem za spremstvo na njeni zadnji poti, darovano cvetje, sveče, sv. ma§e in izrečena sožalja. Posebej hvala g. Zvonetu Stormanu» sodelavcem hotela in gostišč Štorman. TVS Splošne bolnišnice Celje, Mercatorju. p. e. Polule, g. Bezenâku za gardjive besede slovesa, g. Župniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Zagajšek. Vsem in vsai^emu posebej še enkrat iskrena hvala. žalujoči vsi njeni 5M IZFOSÛiA ADjev ZD roznovTshu M obrli. (rodbervdrarstvo in ra^ih vzdiievolnih omogoča izposoiml-flico ift nopiov SAM v (Hudi-flja). Ul. bratov Di^rotinskov 13, !elefon 0416294HS414^11- n STiaûVOOIt tdebn^monfcfiiinmerttw strelovodov, ioie Klíne, s. p., Gledoll^l trg 7, (die. telefon 041 736-229. CVAlAMÛnem>oizkopov(màopo(, m bogn). rušenje objektov, izgradnjo dvori« osiolo 9radber>Q ddo. Telefon 051 377-91X1. Gmg Vinder, d. 0.0^ Zodo-brova12fi,32l1^f|cvos. 30s3 POU&UM VM vnlB poHcetovz bniienfem in lokimnjem lominotov, plute, pvc podov, topliii podov 1er ostolih tobih, stefi^h in strepnih oblog. Stefan Salomon, i p., Gomilao 80 o, 3303 Gomil-skii, telefon 041 377-620. 30323033 IfljUlUáatovte prenove kopdtMC in Stan» vonj. Kopolnice Striter, Molgojevo 20, telefon 041826-594. 3Ó05 'IZLET* IZOLA-PORTOROŽ O^iedt 9 OO -«ni. po dofA'oni PiMrtMÉc 21.00 fosACDNi&rvo VASHMLASI Ula* XFVAUé 12. CaJE SftTTîû bila je tvoja Življenjska pot. veUko ježalostnih dniže minilo, s cvetjem tígrob krasimo, S kamniie ploščečri^enemo gyvoríjo, da svečke zateže sedem let gorijo. V SPOMIN Z žálostjo smo se 2B. julija 2002 za vedno poslovih od tebe, dragi STANKO MIHELČIČ iz GoriČice 9» Šentjur 23. jnlijâ 2009 je minilo že sedmo leto, kar si nas zaradi hiide bolezni za vedno zapustil. Hvala vsem. ki sega spominjate In mu prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji 0332 Le malo je sreče življenje ti dalo, srce lUrujerw je tvoje 2û$palû, ZAHVALA Od nas se je za vedno poslovila naâa ljuba AMALIJA STANISLAVA JOŠT iz Šentjurja, Na tičnico 5 (18. Z1929-12.7.2009) Ob boleči izgubi ljube žene, mame. babice in prababice se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje» sveče» izraženo sožalje in sožalne telegrame. Posebej hvala osebju interne intenzive, g. župniku Conču> govorniku, pevcem za zapete žalostinke in zaigrano Tišino. Hvala vsem. ki ste jo imeli radi in jo v tako velikem Številu zadnjikrat spremljali na njeni poti. Neutolažljivi: mož Franci, sin Rafko, hčerka Danica, vnukinji Aleksandra in Nataša ter štirje pravnuki Pll£MQ6, zrio ugodno, z doslovo. Te^on 041 279-187. PrmzniitvDVloiliniirPer-nek, s. p., Sedbšek 91 Pomnik. QBOONy AWW f . VZUJZ' SPLOŠNO KlfPARSTVO - KROVSTVO KRK Ti>#iniri162.6igt GSM: 031 307 780 K^MMkdan URVANJE, izdelovo Posod, slikopleskonke delo, odoptacijo pro^rov. Kakovostno in ugodno. Mn 041 524^23. Dro-goslov StojokowC ^ P'< 11, Soflipeter. 3265 HOSIE>X^c, G^io 15Q,Zdecdn-posfeljno sobo s*** zvezdioimi, samostojno enoto, zelenje, sprehodi, pohodi, koWnenje oil nvljenje koi lab, bbu lerm Dobrno. Infomooje po telefonu (03)5728-101,041 72B-554; ^«Ui: hojzkotS^gmall.com. XK2 ZA okopavanje - pletje peso. S ik é EUI(/un. l^l|o^.Pokliate031 747-m n UBOJSTVA Celje v celjski porodnišnici so rodile: 15. 7.: Avreiija HABJAN iz Prebolda deklico, Lidija DRAŽNrK iz Žalca • deklico, Nihâdâ D0HRAN0V1Ć iz Celja • deklico, Alenka MARKO VIČ iz Žalca - deklico. 16. 7.: Mateja HREN iz Slovenskih Konjic - deklico, Azemina ZORONJIČ iz Slovenskih Konjic - deklico. 17. 7.: Anlomja BRATEC iz Jurkloštra - dečka, Anita KOVAČlC iz Velenja - deklico, Dubravka TEPEŠ iz Rogatca - dečka, Mateja ČRE-MOSNÍK lzSkof]evasi-deč-ka, Alenka 2UGEU Iz Slovenskih Konjic - deklico, Te-ja ŠKET iz Šmarja pri Jelšah • deklico. Sandra ŠABIČ iz Celja - deklico. 18. 7.: Miša SOTOŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini • dečka, Urška DOUNAR iz Celja -deklico, Gordana MJLOVA-NOVrČ iz Velenja • dečka, Petra JANE2IC iz Slovenskih Konjic - dečka, 19.7.; Anja LAZAR iz Šentjurja - deklico, Mojca RAK iz Loč- deklico, Tatjana KLOPČIČ iz Laškega - deklico, Monika CERAR z Vranskega - dečka, Ivana VRHOVŠEK izSkofje vasi - dečka, Janja ANDROiČ iz Rogaške Slatine - dečka. Tea PIHLER z Gomilskega - dečka, Lidija KOLAR iz Celja • deklic o. Šentjur pri Celju Poročili so se: Matej VIDERGAR iz Celja in Natalija GORIŠEK iz Laškega. Matjaž KOŽEU iz Planinske vasi in Simona BRILEJ iz Šentjurja. POROKE K Celje Poročili so se: Jakob KOŽUH in Majda GORIŠEK iz Vojnika, Rajko DORNIK in Maja DOUNSEK iz Lokrovca. Celje Umrli so: Adolf ŠKOBER-NE iz Loke pri Planini, 61 let. Angela LAPORNIK iz Ce-Ija, 85 let, Andrija HEREGA iz Trnave, 89 let. Drago TO- Il- Kogar imaš rad. nikoU ne umre. M le daleč je. »M «řV-r V 64. letu je umrla naŠa diaga ŠTEFKA MOTORE roj. Guček na Lokah pri Planini Od nje smo se poslovili 20. julija 2009 na pokopališču Log pri Sevnici. 1 Vsi njeni ^^ 1 Umrl je upokojeni sodelavec JAKOB BERDNIK Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Banka Celje. d. d. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame in stare mame IVANKE VOVK (26.10.1934-8.7.2009] se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in bivKm sodelavkam, ki ste z nami delili bolečino in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter ji darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tudi osebju Splošne bolnišnice Celje za skrb m nego v času njenega zdravljenja. Še posebej bi se radi zahvalili dr. Bohancu, dr, JeremiCu in dr. Marku Zupanu z nevrološkega oddelka za izredno strokovno pomoč in human človeški odnos. Zahvaljujemo se tudi celotnemu osebju Pegazovega doma v Rogaški Slatini, ki ji je s svojo prijaznostjo in skrbno nego zelo polepšalo zadnje dni življenja in tolažilo tudi nas v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja gospodu Branku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter vse sočutne besede, ki nam bodo še dolgo v tolažbo. Mož Silvo, hčerka Silva in vnuk Janez 3311 MAŽlC iz Zabukovice. 73 let. Franc MEŽNAR iz Celja, 79 let, Marija FERJANC z Rožnega Vrha, 86 let. Frančiška MOTOH iz Celja, 80 let, Justina JAGER iz Za-dobro ve. 78 let, Štefanija GORŠEK iz Gotovelj, 95 let, Janko HLACAR iz Zabukovice. 54 let. Franc LEMUT iz Košnice pri Celju, 72 let. Emestlna OGRADI iz Ceija. 86 let, Franc B02lČ iz Celja. 80 let, Jožica TOMIN-SEK iz Celja, 54 let, Viljem KOŠEC z Glinskega, 73 let, Kristina VTŠNAR iz Celja, 74 let, Marija TEMISTOKLE iz Vojnika, 81 iet, Herman PODPEČAN iz Trnovelj pri Celju. 66 let, Antonija PLEVNIK iz Celja, 84 let, Rudoif VIZJAK iz Celja, 91 let. Marija DROFENIK iz Celja. 77 let. Šentjur pri Celju Umrla je: Frančiška VENGUST s Proseniškega, 83 let. 30 NOVI TEDNIK KINO 20.30 Žičkaitamizija PLANET TUS $pof«dod24d»ni KÎMnnlBQnfi ti piiJrZiiiii« pravica do tlKomorti» progroni. Hsnv Potttf in princ m^im krvi Jiat 1500. ÍB.OO. 21.00. AsotS B ůmon. krim^alra dnma 15-15 Bffino, komadija JJSL 15.45.17.«. 19.45.2145.23.40 HutMb Montiu, komadi)« JjUIL «-85 Utftta doba 3: Zon dinotowov. rànrvn komadT;! • sínhforiairan 11,pq. 15.10.17iO Laéano ůáié 3r Z«ro Awsnm, airitrirant komeđja* sinlinnizjran 3 O MLtiiLieJM. 18.30.20.5B. UJO lîifeÉDiD, mmantiCM dnma 1400 18.5a 21.10. Prakrakana bo£. komedija 19.30,21.40. ^.A? Prtrehba, zneistvarfrftntutiéna drami 16.20 Translonnoip & MaSítmia ^idWi • inansrvar« fantastična pustoiovi6na J25Q, 18.40 V irolii poUa. grozljivka 21.35. 2aim hiia n M. grtal^ {16«) JÍ2ÍL 16.56,18.10.21.36.^3.55 laoiftáa: pfeditiva SO vsakdan BíffeM » iatetP.in origijo. pmírtBV9SO¥peíBkávsaůoío METROPOL rerw. 24. r 21.00 IjubaSH v Bartaloni, rwnanti&rta drama / komeđja NBKUA. 26.7. 21.00 MhImzm v Boftaloni romantiina dtama / kafna^íe SLOVENSKE KONJICE NEDEUA. 26.7. 20.00 Dfiavnika igre. kriminalka PRIREDITVE PETEK, 24.7. 10.30 (in 16.30) MuzQ aov^Se zgodovine Cgljg_ Živeti V Celju demonsrma^ obrti urarja BoŽaCod-ruka 19.30 ŠoiaRadmirje Predstavitev brodure Aleksandra Videćnika prireditev Floíankega bala 20.00 ZdiaviliJka dvorana Dobma Koncert ruskiii baladin romane nûslopaîaSvetlarui Kuznetsova • sopran in KnnneGishyoji - kUiuir 21.00 pred Domom kulture Velenje Cubifilmo korwerthivaikâskupîjiâ SOBOTA, 25.7. 10.00 Muze) Dovej^ zgodovine Celje Zakaj leće pes za zajcem lutkovna predstava v izvedbi lut-kûimega gledališča Nebo 10.30 Cankarjeva uJica Velenje__ Kako se kuJia pravl|ica o Rdeči kdpid pyyT^q/pw f^t/A'f^jytgg^ tífiflňhi^ V^ lenje 14.00 Goiov{)epn2aicu_ 2. tractor pulling 20.00 VrbjevLjubnem Flosiest rok feštaz Mi2 in Kingstorú 20.00 OŠ Prevorje Etnoklarinetno koncert etno in džez glasbe 21.30 Laško Vodna simfonija rruihnrifdiiskapredstauaDObrtivod-na vila se prebodi fliEOCUA,26.7. 16.00 MtžzejDOvejSe Zgodovine Celje Nedeljski muzejsU mozaik c&iÁtev alke obrtnikov, kosmmi-rano i'Dd5tu:>. družinska usrvaijai-ním 16.00 Radmifie 170-letnica Šolstva v Radmirju 17.30 Kulturni dom Radmirje_ Pevci Ifudskih pesmi korv^rt ob Flosarskem balu 19. go Dom sv. Jožefa Celje_ Večer džeza JakaKopaČ-saksofim in Sai/aMUê-tiČ-kiavir PONEDEUKIC27.7 18.00 Ribnik Vrbje_ Počitniški lonec doživetij poletnadožive^ ob ribniku Vrbje 19.00 Kulturni dom ijubno_ Ene Rodenstein • Exstremno kolesarstvo prireditev Flosa/skega bala, 21-00 PloSčad pred Domom kulture Vetenje_ Morilca na kolektivca poletne fíbnskeprrýekdfe kinaZifez-depodzvezdami RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosd Celje: Marian KfolI • Koncept Fenix: Vrt Nar, do 26. Z Mu2ej novejSe zgodovine Celje: Kralj Aleksander med nami, do 6.9. Osrednja knjižnica Celje, Boji za severno Slovenk mejo in general Rudolf Master, do 3Î. 8. ' Zgodovinski arhivCelje: Kranjski de-želniprivilegii 1338-1736,do30. 9. Galerija likovnih del mladih Celje: razstava iz 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let, do SO. 6. Dom sv. Jožef Celje: Platna; razstava Valentina Omana Avla Eiektro Celje: Mravljica -Tihožitje 2009, do 3/. 8. Galerija Volk Celje: Celjske poletne ve-dute - XI. poletni slikarski ex-tempore, do 318, Galija Nikca Celje: Dela Nika îgnjati-ča - pc^umna razstava Savinov likovni salon Žalecr Nova fo-tograĎja • Prostori: skupinska razstava fotogr^j (Abadžić, Lenan, Kerbler, Ku-sterle).do3i. 8. Muzej premogovništva Velenje: Prostorska instalacija Jureta PoSe Grad Podsredar Spodnje perilo ven. razstava zbirke starinskega spodnjega perila iz zbirke Irene íne Čebular» do 26. 7. Kulturni dom Šmarje pri Jelšah, Cvetoči vrtovi » razstava del Janka Orača, do 9- 9. 7. astronomska noč pnřdflva/ve dr. Karia Crtana: Po poteh Oriorut Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem» Mavrični svei Sdititzo ve kàamike, Kultumo- in umet-nostnozgodovinska zbirka, SvedŠČa ob reki Svet bogov. Arheološka klet v Knežjem dvorcu. Pokrajinski muzej Celje. Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi, ipavčeva hiša Šentjur Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej I^ško: I^o - potovanje skozi čas: Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje • Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: ^veti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brk»g: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Gèrâaka Crije» razstavni prostor Salona pohištva Trípex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Ceteiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršoka. Galerija Dan: prodafna razstava del raz-Uùûh avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna rastavaizdelkcvizseiij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Ru-dolfašpanzla na temo Celjski grofi. MinoritskisamostanPodčetrlek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine-zdra-vilr^ zelišča, stalna razstava MarijeCa-ber. POLETJE V CELJU n:rEK. 24.7. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 18.00-21.00Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno meijenje maščobe * 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami * SOBOTA, 25. 7. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 22.00 Knežji dvorec: Juno • komična drama; predstava kina pod zvezdami -predfilm: Obrazi/faces, avtorja Roberta Hutinskega in Staneta špegla MLUtLlA.2fi.7. 7.30 Mestna plaža: Vadba Pinati * PONEnElJEK,27.7 730-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maščobe • 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami * • - v primeru dežja odpade Sobou, Z5. julij» ob 9.30 vP2 (športni park}: vaje vokalne skupine ŠKjvÉ Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park]: petki 15.00-17.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v Iponnem paricu, odboj ka na igrišču pred OŠ Hruševec Svetovanje otrokom, mladosmikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni tjg 5, Šentjur. rr^c Redno dogajanje v dvorani: tae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.uri, vodi Grega TferŠek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana: breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gr^; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. Redno dogajanje: Vsako sredo med 11. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski 2: Prodaja študentskih bonov wiiiniir.railiocelje.coni smoii Petek. 24. ?.. ob 22. uri, občinsko dvorišče v Laškem: Letni kino Ibrek, 28. 7.: Odbojka in nogomet na mivki v Rečici, odhod ob 9. uri Sreda,29.7.: Obisk ^valskega vrta. odhod ob 9. uri Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, vsoboto med 9. in 12. uro ter med 15. in20. uro. V ponedeljek zaprto. Aktualno: • možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ^OCL) •brezplačen tečaj računalruštva za začetnike [ŠMOCL. mobilna uálnicaT -SMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim •SMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15. ure -brezplačne inStrukdje matematike za osnovno- in srednješolce -igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka -brezplačen interaktivni tečaj francoskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let -možnosi nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi Življenje brez Novega tednika je kot limona. Lahko je zdravo, a je kislo. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT • Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni cCTiter in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel. št. 03/428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-2RTVENAS1UA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhonemeOi-524-19-93, druStvo-soa^drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CEimR ZA POMOC ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEIJE Dodajali življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8. Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefoni 03/492-55-80 Skupine: za starSe. za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fízičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrrve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudems težavami v duševnem zdravj u. Kocenova ul. 4.3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT CTEOS 031 555 844, www.eteos.si, infQ<5>eteQs.si. Gosposka ulica2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstrdkov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC. d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjele opravlja časopisno-založnlško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax; [03} 54 Al 032. Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je Í EUR petkovega pa 1.25 EUR. Tajnica: Tea Poapečan Veler. Narc^nlne: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199.20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, RADIO CEUE direktor Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5^ davek na dod^o vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Klara Štefanec Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednikS^nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.lednik<§>nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urranica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@>nt-rc.sL E-mail v studiu: info(^radIoceÍje.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ, Brane Jeranko, Spela Kuralt, Rozmarl Petek^ Urška Selišnik, Branko Stamejčič. Simona Šolioič, Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostcúe agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar. Viktor Klenovšek. Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Tax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agendja^^t-rc.si Nagradna križanka Çf ^aL« AIGTA-japonská luka nas7Hoi^uja;AUA,Rjiiiiz-slbans]d|»liiik(ra9^^ dlOVflrCcK* OGI, Adâlf • Švicar^ potmk; PTA{H) - san^pi. varuh umetnikov in rokodelca SrrOVCC - močvirska rasUina s Jčetmastmil listi. Nagradni razpis 1. nagrada: ddrílni bon 2â 20 evrov v Weilnessu Aspara v Šernjurju in vstopnici zâ 2 osebi zâ [etno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje 2. nagradâ: vstopnici zs 2 osebi za Rogaško Riviero 3.-5. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut v Tre-merjah pri Celju Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jili bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&KC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka. 30. julija. Danes objavljamo izid žrebanja križanke» ki je izšla 17. julija. Rešitev nagradne križanke iz st. 55 Vodoravno: OKLOP, KLIMA, LITER, ENOTA. POT. APAČI, MAJ1> ALF, SPLIT» SMRKAVKA, KLICAR, UDARNINA. RAJH, OČKA. RUTAR» ČK. ABBA, BAKALA, KAMERAD, MAH. RIK, ATI- LA, ARA> FRA, AJDA, ALTAJ, ROMA, LEJ» KWAN, EDICUA» KOC, ID, BK. KVAS, ONESTEP, EUSA, TOK. TEKST. KORONA. MOŠT, AKI, ANANAS. ANT, REČ. Geslo: Od nas sta se poslovila na isti dan. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Weilnessu Aspara v Šentjurju in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje, prejme: 2an Samec. Kocbekova 32. 3202 Ljubeč-na. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Riviero, prejme: Martin Ša-]ej. Pod kostanji 16, 3000 Celje. 3.-5. nagrada: darilni bon za 8 evrov Romana Brgleza s.p. z Vranskega, prejmejo: Primož Koren, Ljubljanska 12, 3320 Velenje; Peter Jane, Lahomno 20, 3270 Laško in Žiga Knez, Ljubljanska 58, 3000 Celje. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. i 2 4 4 S 1- > & , 1 1Ô s— 21 22 S— M 26 P B 29 Ime in priimek: Naslov; _ OVEN Ona: Neprijeten dogodek vas bo spravil v precej slabo voljo, vendar se bo kaj hitro na^el pri-jalelj, ki vas bo znal prav lepo potolažiti. Odprite svoje srce in se nikar ne bojte, da boste razočarani. On: Prepričani ste bili. da vam ne more nič več spodleteli. zato boste nad nastalo situacijo še toliko bolj presenečeni. Tbda bodite prepričani, da vse skupaj ne bo dolgo trajalo, zadeve se bodo zelo hitro uredile. i m Ona: Spoznali boste prijetnega neznanca, ki vam bo pre-cq popestril prihajajoči vikend, za kaierega niste vedeli, kaj bi počeli. Sedaj pa se vam bodo odprle povsem nove alternait-ve. ki sploh ne bodo tako slabe. On: Kritíčno obdobje je že za vami. zato nikar ne ornahujte. Htfra m premišljena poteza vam lahko prinese dolgoročno varnost. torej hitro ukrepajte in izkoristite priložnost. Ne pozabite, čas je denar'. Ona:Nekdo, kivamjeiedol-go zelo blizu, se vam bo naprej zameril, nato se vam. bo povsem odtujil Izgubili boste prijatelja, za katerega sle nekoč menili. da bo postal kaj več. Človek obrača, življenje obrne! On: Sprejeli boste povabilo osebe, ki si že dalj časa vztrajno prizadeva priti v vaSo bližino. Spozrmli boste, da je v njeni družbi prav prijetno, kaj veČ pabo pokazal čas. Splača se potruditi. OruL Čustva vam bodo pok-varíla načrte za konec tedna, vendar bo gledano dolgoročno to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopustite, da se vam izmuzne iz rok. Konec koncev se bo vse uredilo! On: Nikar ponovno ne nasedajte tistim, ki so vas nedol^o tega že pustili na cedila, Poskusite raje drugje in spoznali boste, da je lahko neznanec veliko bolj zanesljiv kot pa prene-kateri dolgoleten prijatelj. DVOJČKA ^ ■ strelec ^ Ona: Dobronamerne kňtike s strani sodelavcev vam bodo odprle oči in ravno zaradi tega vam bo končno uspelo rešiti problem iz preteklosti. Poskusite se jim oddolžiti na način, ki bo pňjeten za vse vas. Orv Pričakovanja rm ljubezenskem področju se vam bodo več kot izpolnila, saj vam bo uspelo osvojiti srce osebe, ki vam je zadnje čase povsem zmešala glavo. Počutili se boste naravnost odlično. Ona: Posvetite se bolj zadevam, od katerih si obetate večjo korist. Zaradi neodločnosti vas bo nekdo pošteno izkon-stil. Nikar se preveč ne prito-žujte, saj ste si to skuhali čisto sami. Obstajaprav imeniten izhod. Orv Ujeli boste zadnji vlak pri uresničevanju posbvnih zadev, vendar ne bo uspeh zato nič manjši Proti konai tedna si boste končno uspeli privoščiti tudi neki^ časa zase in za partnerko. Ona: Poprimite za delo, saj bo kmalu končano, potem si boste lahko privoščili dolgotrajen počitek, ki ga res potrebujete. S prijateljem se boste domenili za prijeten kon&: tedna, ki bo Se dolgo ostal v spominu. On: Od nekoga lahko pričakujete marsikaj in s tem niso mišljene samo dobre stvari. Sicer ste na nekaj takšnega lahko računali še preden ste se podali v trenutno poslovno avanturo, ki ne obeta nič dobrega. DEVICA ^ Omi: Sedaj nt čas, da bi rta-sedali groZnjam. Če boste odstopili od prvotnih zamisli, boste zabredli le Še v večje težave. Zakaj ne bi poskusili z bolj tveganimi potezami; mogoče je ravno to tisto, kar potrebujete^ On: Parmerka vas bo prevarala. ker se bo želela tako maščevati. Nc^bolje bo. da se i; miru razideta z lepimi spomini. Sprva vam bo sicer hudo, vendar se boste vendarle sprijaznili z novo situadjo. Ona: Prišlo bo do nepričakovanega srečanja, ki vam bo odprlo povsem nove alternative. Jn to tako v ljubezni kot tudi poslovnosti, kjer že vse predolgo zanemarjate povsem lepe priložnosti. Odprlo se vam bo! On: Partnerka bo sicer zamudila na zmenek, a ne povsem po svoji krivdi. Nikar ne bodite tako strogi in neusmiljeni, ampak obrnite celo zadevo na »/îecw, pa bo tudi zamera kaj hitro utonila v pozabo. KOZOROG Ona: Kňtično obdobje je za vami, a vam nihče r\e more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrai ste jo odnesli poceni, a kako bo naslednjič. Še najbolje bo. da se posvetite malo boljši preventivif On: Z dobrim razpoloženjem se boste prikupili družbi, pa tudi osebi, kip že dolgo opazujete z vame distance. Če boste pametno ukrepali, boste preveli čudovit vikend, poln zabave in divjih ûi'û/irur VODNAR ^ Ona: Žalost je le prehodne narave, saj boste prav kmalu srečali novo ljubezen, ki vas bo navdihovala v prihodnosti. Nikar se ne obirajte, saj so vaše možnosti več kot odlične. Tako se vam obeta prav zanimiv teden. On: Dejstvo je. da se boste morali nekaterim stvarem prilagoditi, drugim pa odpovedati, drugače boste ostali brez prijateljev, kar se vam je nekoč že zgodilo. Izredno nespametno bi bilo to tudi ponoviti. Ona: Pazite na nepremišljene poteze prijateljev, saj vam lahko nakopljejo obilico težav. Reševati jih boste morali prav vi sami. zato malce previdnosti ne bo odveč. Caka vas pri' jetno presenečenje! On: Nekdo vas bo sicer precej kritiziral, vendar pa ga boste kaj hitro postavili na povsem realna ila. lezakajvam bi vsakdo io/i/ pamet, ko pa vendar dobro veste, da vam ti nevoščljiva ne sežejo niti do kolen. ASTRO. Ptin. 4. C«l]e 090 S ^ Priložnostni kvartet iz Obsotelja Tako je, če sedejo skupaj štirje pomembni možje za veselićoo mizo v RogaSki Slatini: en kleni Gorenjec ter trije daleč po Sloveniji znani občani RogaSke Slatine. Pni z leve je Jože Rebec, ki ima že sedem križev, vendar je že od leta 1980 uspešen predsednik Balinarske zveze Slovenije, prav tako je podžupan Radovljice, do marca letos pa )e bÚ še podpredsednik Plavalne zveze Slovenije, kjer ostaja Član izvršnega odbora. Za mizo mu sledi predsednik Športne zveze Ro- gaška Slatina, dolgoletni direktor steklarske šole Branko Pucelj, ki je bil v zadnjih letih med drugim predstavnik kapitala v nadzornem svetu Pozavarovalnice Sava. Na drugi strani mize je veliki gradbeni podjetnik Ivan Cajzek iz Svetega Florijana, direktor in lastnik družbe GIC Gradnje, ki je med množico gradenj zgradila ljubljansko bežigrajsko knjižnico, apart-majska naselja v Žustemi in Banovcih ter obnavljala Vilo B^ed. daleč najpomembnejša pridobitev pa je seveda GIC- ova izjemna vinoteka v rogaškem dvorcu Strmol Gostitelj vseh treh je župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič, ki je tudi predsednik sveta Savinjske statistične regije, vse štiri pa sta povezala gradnja ter odprtje nove dvorane za balinanje v Rogaški Slatini. Pa Še tor na veselih mizi so zaenkrat le roke pomembnih mož, vendar je resnici na ljubo treba povedati, da pijače nekoliko pozneje nili približno ni zmanjkalo in to kljub Goienjčevi prisotnosti. BJ, foto: SHERPA Navijači Ko gre za nogomet, skoraj ni moškega, ki mu ne bi za* drhtelo srce. Nekateri so vse življenje samo navijaâ, druç •so kdaj celo trenirali, vsi pa so se gotovo za rekreacijo po- dili za okroglim usnjem. In ko pridejovCdjean^eŠki nogometni zvezdniki, se oa tekmi najdejo vsi: od občinskih uslužbencev, gospodarstvenikov do kulturnikov. Z ïeve: vodja občinskega oddelka za okolje in prostor Roman Kramer, direktor knjižnice Branko Goropevšek, Kra-merjev predhodnik, zdaj direktor v Mariboru Silvo Ple-soik in direktor celjskega VO-KA Marko Cvikl. Foto: SHERPA Kozarčeic po remiju Nogometaši MIK CM Celja in Queens Park Rangers (QPR) so se na prijateljski tekmi v sklopu proslave 90. obletnice nogometa v Celju razšli ob neodločenem izidu 2:2. Po zanimivi tekmi in »prijateljskem« remiju v Areni Petrol se je kozarček rujnega prilegel predsedniku kluba Marjanu Vengustu in njegovim gostom. Levo od njega stoji meoedžer Gianni di Marzio. desno pa Gianni Paladini, Še pred desetletjem stoodstotni lastnik QPR, ki je večinski del prodal slovitima možakarjema iz formule 1, Ber-nieju Ecclesioneju in Flaviu Briatoreju. OdStela sla 45 milijonov evrov, moštvo pa še vedno nastopa v an^eškem drugoli^kem tekmovanju in ga med elito ni že od leta 1996. Londonski klub, ki je star kar 127 let. je v Celje zvabilo podjetje Condor Travel, čigar solastnik je Miran Krajne (stoji povsem desno). DŠ> foto: SHERPA Dokler se še lahko mastimo s potko ... Cvet žu panov se na nedeljski proslavi ob dobjanskem občinskem prazniku ni mogel upreti domači potici, pod katero so se Šibile mize. »H ja, če nam bo recesija po občinah bolj tanke »Šrute« kruha rezala» bomo pa potico jedli»« so si verjetno mislili- A ne le recesija, župani imajo Še druge skrbi. »Ti, ki si pri državnem koritu, bi lahko kakšno dobro besedo tudi za Kozjansko in Obsotelje zastavil,« so [obirali pri Šentjurskemu županu in poslancu Šteianu Tislu. wlb že lahko» ampak prod višjim silam pa nič ne morem,« je odvrnil županom Kozjega Andreju Kocmanu, Bistrice ob Sotli Jožefu Pregradu ter Podčertrka Petru Mišji, in verjetno nuslil na točo, ki jim je lani in letos neusmiljeno tolkla hiše in pridelek po občinah. »O, joj, samo toče in neurij ne,« se je zgrozil poveljnik Šentjurske gasilske zveze Martin Cmok. »Bomo gasilci brez dopusta osta-D...« Foto: Grup A Dobri odnosi med cericvijo in občino PtJESKiUltSXVO Fi^SAI>ER8XVO ^KUGUR Da rek «bogu, kar je božjega. in cesarju, kar je cesarjevega« še kako drŠ, se zavedata tudi dobjanski župan Franc Salobir flevo) ter tamkajšnji nedeljski duhovni pomočnik Janez Puhan. Očitno je dobjanska občina pred desetletjem ob samostojnosti in odcepitvi od šentjurske dobila krepak »Ž^en«, ki se je drži Še vse do danes, saj, kot ugotavlja Salobir, prav dobro uspeva. »Poleg tega naš gospod Župnik lepo skrbi za državne in občinske simbole. Zastave je postavil pred cerkvijo tako, da se daleč vidijo,« je Puhana, ki je na veselico prišel kar v »civilu«, ogovoril Salobir. Foto: GrupA Tf^ Kosovelova 1Ó 3000 CELJE GSM 041 éSX OS* M O» 490 PtU PROMETNI TELEFON RADIA CELJE