novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bi s/70®'o • Tednik / settimanale • Cena 600 lir
Leto XII. št. 24 (288) • Čedad, četrtek 27. junija 1985
ŠPETER
Bogat program za «senjam»
Festeggiamenti di S. Pietro
Anche quest’anno in San Pietro al Natisone la festa del Patrono si svolgerà puntualmente nei giorni 28-29-30 giugno. I Gruppi ed i Clubs promotori di tutte le iniziative, dopo un quinquennio di esperienza, evidenzieranno, tramite rassegne di prodotti tipici, l’evolversi delle attività locali.
Il mondo dello sport sarà presente con gare ciclistiche, tennis, trial e con l’incontro di calcio tra l’Udinese anni 65-75 ed una selezione di giocatori delle Valli del Natisone.
Per gli intendimenti che gli organizzatori si propongono, la Festa del Patrono di S. Pietro va al di là di un semplice momento consumistico (chioschi con vini e birra, giostre e balli, ecc.), per entrare di proposito nei problemi più vivi ed attuali della vita sociale della nostra gente. È un modo di ricreare lo spirito dopo le fatiche settimanali all’insegna dell’amicizia e dei valori culturali propri della nostra terra, rappresentati per l’occasione dalla mostra di pittura, dalla ex tempore, dal canto corale, musica e dalla valorizzazione del dialetto sloveno locale.
Parallelamente la festa della gubana e delle iniziative sul territorio comunale testimonieranno la volontà della gente a realizzare in modo unitario un futuro migliore. La gara di falciatura a mano ed il concorso «moja vas» infine, svilupperanno il tema delle tradizioni e del Folklore.
Renato Qualizza
XII. praznik »Moja vas«
V Špetru so stekle priprave na XII. praznik »Moja vas«, ki je namenjem otrokom, udeležencem deželnega natečaja v slovenskem narečju.
Medtem ko žirija pregleduje predložene prispevke, del katerih je bil odposlan tudi iz goriške in tržaške pokrajine, se nadaljuje zbiranje nagrad za udeležence natečaja. Najboljši bodo seveda prejeli tudi najvažnejša darila, nihče pa ne bo ostal praznih rok.
Jasno je, da pregledovanje tekstov ni lahko delo: sestavljajo jih vse narečne variante naše dežele: koroška iz Kanalske doline, rezijanščina, narečja iz Terskih in Nadiških dolin in iz Goriške, iz Brd in narečne variante s Krasa. Gre torej za nekakšen »babilonski stolp«, ki v majhnem odraža veliko raznolikost slovenskih narečij.
To bo prišlo do izrava tudi v brošuri »Vartac«, ki bo izšla na 32 straneh in v kateri bodo objavljeni nekateri prispevki in veliko risb, ki so jih prispevali posamezni otroci in šole.
Praznik XII. izvedbe »Moje vasi« bo v nedeljo, 30. junija, ob 15.30 v telovadnici srednje šole.
Naivka Dorbolò bo razstavljala v Špetru
Naivna slikarka Loretta Dorbolò iz Biarca (v občini Špeter), ki je poročena in stanuje v Concordii (Modena) bo razstavljala svoje slike na veliki razstavi, ki jo pripravlja Študijski center Ne-diža skupno z Združenjem umetnikov iz Benečije.
Razstavo bodo odprli v atriju srednje šole v Špetru v petek, 28. junija, ob 19.
uri, ob sodelovanju pevskega zbora »Lipa zelenela je« iz Ljubljane. Predstavljala bo, po oni iz leta 1978, povratek naivke v Nadiške doline, ki so navdihnile njeno žensko nostalgijo in njene umetniške sanje. Z Loretto Dorbolò bodo na razstavi prisotni tudi novinarji iz Modene, Reggio Emilie in Milana. Prisotna bosta tudi predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev in pesnik Marko Kravos ter tržaški slikar Klavdij Palčič.
Isto razstavo bodo nato odprli v Kraški galeriji v Repnu.
Uspeh letošnjih »Podob iz Nadiških dolin«
Letošnja udeležba na slikarskem ex tempore »Podobe iz Nadiških dolin« je bila zadovoljiva, kvalitetno pa boljša v primerjavi s prejšnjimi leti. Na njem so se v celoti odražale težnje raznih področij in kultur: dobro zastopani sta bili furlanska figurativna smer in post-mo-derna ljubljanske šole, ki so jo predstavljali mladi slikarji, ki so se izšolali na akademiji umetnosti.
Gotovo je, da razstava ne zaostaja za drugimi podobnimi prireditvami tudi zato, ker predstavlja zanimivo kulturno soočanje, še posebej če upoštevamo, da na njej sodeluje preko 60 slikarjev, nekaj tudi zelo zvestih. Še toliko bolj je zato važno vabilo Združenja umetnikov iz Benečije, naj si razstavo ogleda čim širši krog javnosti.
V Centru v Špetru jo bodo odprli v soboto, 29. junija, ko bodo ob 19. uri v prisotnosti oblasti razdelili nagrade in priznanja. Razstava bo nato odprta vsak dan od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30 vse do 8. julija.
NA POSVETU O MANJŠINAH V TRSTU
Cerno o Slovencih videmske pokrajine
Na simpoziju o manjšinah ob meji, ki ga je v Trstu organiziral Inštitut «Gramsci» je imel svoj poročilo tudi prof. Vilijem Černo, ki je spregovoril o nerazumevanju vprašanja Slovencev v videmski pokrajini. Referat je prof. Černo osredotočil na vprašanje jezika, oziroma narečji. Dokazal je, da so teze, ki skušajo ločevati na podlagi narečji sam izvor Slovencev v videmski pokrajini (očiten primer je tu Rezija), znanstveno neutemeljene. Sodobni slovenski in italijanski slavisti so pač dokaj dokumentirano izpodbili takšne teze o različnih izvorih pa tudi o tem, da bi bila narečja v videmski pokrajini neke nedoločene «parlate locali».
V osrednjem delu svojega posega je prof. Černo povedal naslednje misli: «Problem narečji, ki naj bi jih ne razumeli s književnim jezikom, je predvsem politična izbira, ki noče prepoznati in priznati neke čisto določene identitete, ampak jo želi porušiti in zanikati. Noče se torej ohraniti niti tistega, kar je, ampak utopiti vse v partikularnosti in segmente in si tako pripraviti lažjo pot za dekvalificirati obstoječe. Takšno početje nam ponujajo kot «pravilne, norme, ki so primerne za našo stvarnost», v resnici pa te norme odklanjajo rabo slovenskega jezika v Italiji.
Jasno je, da so takšne izbire nasprotne načelu — pozitivne zaščite —, pa tudi tistim idealom, ki vidijo v navezanosti na svoje korenine in v rabi lastnega jezika neovrgljivo človekovo pravico».
Potem ko je prof. Černo poudaril človekovo pravico, da raste iz svojih korenin in da uporablja materin jezik, je dejal: «Jasno je, da zahteva ta poglobitev v lastno kulturno stvarnost in
boljše poznanje lastnih korenin določene pogoje, inštitute in pa norme, ki jamčijo takšen tip šolanja, ki ohranja jezik in kulturo.
Ob zaključku svojega posega je prof. Černo poudaril, da iz vsega povedanega «raste zahteva, po istih pravicah, ki jih imajo večinske skupnosti, kajti tudi slovensko govoreči ljudje imajo enake potrebe, in sicer to, da jim ni treba zavreči lastnega jezika, da ovrednotijo lastno zgodovino, da okrepijo svoje gospodarstvo in da uveljavijo svojo kulturo in imajo vse tiste možnosti razvoja, ki jih lahko zagotavlja organiziranost celotne italijanske družbe».
Specogna sindaco a Pulfero
Al primo consiglio comunale di Pulfero è stato eletto come sindaco Romano Specogna, mentre i consiglieri Argentino Battistig e Carlo Marseu sono risultati assessori effettivi; Antonio Manzini, sindaco uscente, e Bruno Battistig, assessori supplenti.
Dopo esser stato eletto, Specogna ha ringraziato gli elettori che hanno dato fiducia al suo partito, cioè alla DC, e i consiglieri.
Ha dichiarato poi di voler essere sindaco di tutti e non di una parte. Ha auspicato la collaborazione con la popolazione, ma anche e soprattutto con la minoranza, pur nella distinzione dei ruoli, per poter operare nell’interesse della popolazione con l’intento di risolvere i problemi ancora aperti.
Trofeo Grassi Sport
Le premiazioni del trofeo «Grassi Sport» si svolgeranno a S. Pietro al Natisone, il giorno 29 giugno 1985, presso la Sala Consiliare, con inizio alle ore 20.30. Tutti gli sportivi sono invitati ad intervenire.
FAEDIS
Riconfermato
Romano
Romano Grimaz è stato nuovamente eletto sindaco a Faedis, mentre assessori effettivi sono risultati Ennio Sgiarovello, che è anche vicesindaco, Franco Beccari, Paolo Del Bianco ed Enzo Ursella; supplenti sono stati nominati Claudio Sione e Franco Iaco-buzzo.
Il sindaco Grimaz dopo la sua elezione ha ribadito la volontà per un dialogo corretto e serio con la minoranza.
Per una collaborazione si è espresso anche Tracogna per la minoranza DC, che ha ribadito che la DC ha ottenuto la maggioranza per le Provinciali, mentre si è vista in minoranza per le comunali.
Beccari nel suo intervento ha fatto notare che dopo il clima polemico all’inizio della precedente amministrazione si è passati a un clima più disteso, improntato alla collaborazione con prospettive di risultati migliori.
Sione per il Mf ha ribadito invece il suo disappunto per come era stata condotta la campagna elettorale. Ha concluso dicendo che il programma del Mf sarà teso alla valorizzazione dell’autonomia friulana.
XII. SENJAM BENEŠKE PIESMI
Al zapremo, Checco? Ja, pa samuo za lietos...
Liesa, 16. junija 1985
«Al zapremo, Checco?»
«Ja, kabi ku zapremo». Pa je le r.apri pohaju po odru.
Se mu nie zdielo, da je vse parilo h koncu, da je blua vse nareto, da sma mogla lahko iti damu. Dvorana je bla prazna, kandreje nomalo zmetane, «margherite», ki so začenjale na ilah kjufiet, ku de bi ble tarduo dariale do zadnjega an sada žalostno an v mieru jih je dušica zapuščala, an mier, mier ki pride za vsako silo, za vsako lepo an veselo zornado.
Je viedu lepuo Checco, da še nie-ki je manjkalo, an smo se usednili an začela...
Nazaj na tisti dan, ki nam je Antonella parnesla tisto besedilo an mu je parila Checcu parva muzika na kitaro an smo jal «tale more iti»!. Tista piesam je bla «Sanjala san nazaj», narlieuš besiede telega sejma. «Sanjala san nazaj», an mi smo začel sanjat tele senjam, sanjat ga lieuš kuk smo mogli, pa nikdar previč deleč od tiste resnice, ki smo potlé zložli kupe tele tri dni...
Giorgio je biu narbuj pridan an dobre boje za začet, pa tudi Roberto an Bepo so se naglo par jel za die-lo. So začele parhajat druge piesmi, se začel bližat pieuci, kajšan se je tudi zgubiu po pot pa rieč je šla na-pri. Massimo je parnes «Ljubezan za vse» an potle «Garmak», ki je preča ratala niek znak, da reči so šle po nieki novi pot, pot ki so tiel novi autori besedila, ku Marino, Pio al pa Franco poštin. Nomalo brez tiet je ratalo tudi, kar smo se narmanj troštal: kaseta od Sejma. Takuo je ratalo, da smo srečal tele pridne puobe iz Zugliana an vse je ratalo buj lahko.
Je ries, da smo puno letal napri an nazaj, Checco je muoru uzet ferie za se na pomotit, pa na zadnjo dielo je parneslo pardielo an muor-mo zahvalit vse tiste, ki so nam pomal.
Pa uarnimose na piesmi.
Za te mladimi so paršli navadni autori, takuo je paršu blizu Marino s tisto novo an lepo ideo, ki je «Živlienje» an Glauco z Adriano s «Saruotico», ki jo je napisu Paolo; potle sestre Valentina an Angela; Aldo an Davide, te narmlajš au-
tor telega sejma, 11 liet, an dobro kaže če pomislita, de njega piesam je udobila; Franco an Guido; Rino
Ljube mene
muzika in besiede: Davide in Aldo Clodig
Lipe so zelene bele rozce cvete čisto sonce gori mi ogreje sa ree.
Puoje jo čarni kuos frišno skače viverca rieko mierno teče nam obraz opere.
Tiha je naša noč lunca milo sveti perja vetrič trese vsakemu zgane kri.
Draga si domovina dragi so naš ljudje dušo bi zgubili de bi na miei tebe.
Lepe so doline lepe so planine tepe so vasi kier ljubi moj živi.
Frišne ima oči zlati so lasje lepi fant se m ' zdi in on ljube mene.
an «Rezija»; Petar z njega «Lepa dolina». An potle pieuci, Federica, Nadia, Francesca, čeče za ljubezan; Carla, Federica, Margherita, Marinella; Anita, Ana an Martina an še an še, jih je težkuo vse zaštiet, pa so vsi uriedni naše pohvale. Hvala od vsieh naših Benečanu, ki so vse tuole paršli poslušat za tri dni na Liesa v telovadnico an so tarkaj pjuskal na ruole, da so jim paršli žuj.
na 2. strani
27. junija
Puno Beneški, nomalo manj kabaret.
Muormo reč, de od njih smo se čakal, kar so nam dal, za tuole jih na muormo ku zahvalit an se tro-štat, da puojdejo napri s kuražo.
Donas smo čul Tarzačane an njih kabaret. Zlo pridni, upamo da pridejo še med nas an da nam parne-sejo še njih ironio, smieh an veseje.
Pa jih muormo pru lepuo zahvalit zak so nam parnesli v dvorano vse naše velike beneške poglavarje, ki čenejih ne bi bluo. Takuo smo vidli naše poglavarje, ki so piel z nam an se veselil z našimi ljudmi četudi... so bli deleč, deleč od našega sejma.
Zahvalit pa muormo tiste, ki so nas paršli gledat an so bli z nam, ku Bonini, Namor, Mazzola, Paus-sa, Cerno, gaspuod Zuanella an monsinjor Gujon an tiste, ki so se opravičali, ker nieso mogli prit.
Posebno se zahvalemo tudi don Azeliu, ker nas je potarpežljivo po-slušu za tarkaj dni vaj an je imeu kuražo prit nas poslušat še vse tri vičera an vemo lepuo, de na še veliko zastope našega izika.
Se zahvalmo tudi potarpleiivim ljudem, ki žive oku telovadnice an ki telih zadnjih petnajst dni nieso spal, pa so plesal tu njih hiš al pa tu pastiej. Na zadnjo poslušauce, tiste naše poslušauce, ki mislem jih nie lahko ušafat drugod. Ti pomagajo dielat an iti napri, je pru velik «publiko».
Senjam je šu mimo, takua muormo an ist an Checco mimo čez ura-ta an kjuč, navadni kjuč zapre ura-ta, dvie kap je daža... an nomalo ajarja an vsak gre po svoji pot do druzega lieta.	AIdo	c,odig
s 1. strani
Massimo an Francesca.
Parvo vičer za odram smo bli nomalo nategnjeni, vič ku kajšan je že tresu glavo, ker judje so se tež-kuo zbieral.
Ku smo začel se je dvorana na-punla an vse je začelo tee gladko;
luči so se paržgale, SSS gost, judje pjuskat na ruoke an vse se je takuo zmešalo, de je paršlo uon no die-lo, ki je obarvalo naše vičera s takimi gorkimi barvami, da smo pre-Živiel dvie ure pru zdravega veseja.
Sabina an «Čeče za ljubezan» so nam zaparle parvo vičer s tako ar-monijo, da nam nie korla komilca za zaspat.
Drugo vičer smo še čul Sabino an smo se posmejal z Beneškim kabaretom!
...senjam beneške piesmi
An potle kakuo na poviedat ki tudi od tistih, ki so dielal oku piesmi, za de vse bo buojš teklo. Jole, ki četudi nomalo zgubjena, je vse tuole sledila an pardaržala kier je korlo; Daniela, ki še donas ji nie jasno kuo so šle reči, pa je opravla vse kar smo jo prašal brez se pre-vič vprašat kuo an kam vse je šlo; Renzo an Donatella, za šene, «pubblicità» an vse te druge reči, ki četudi s kako napako, so veliko pomole parpejat veliko judi na Liesa; an vse tiste, ki so namalal tiste sni-ce, ki so ble na palku.
Lucia, Gianfranca, Piero, Teresa, Franca, Lidia, Mirella, Pio, Vi-gi, dva Romea an še an še za prit do našega liepega sejma.
Če kajšnega smo pozabil naj nam na zamier, po telih zadnjih
Guido an Franco.
treh dneh je lahko, da imamo nomalo pamet zaspano; pa recimo, de tistim gre narguorš naša hvala.
Že čujem, da sta vsi pomislili da sam se zabu na naše «prežentator-je», Ezio an Margherita; pa nie takua, za nje sam paršparu narlieuš hvalo: se troštamo, de bota med nam še za puno liet, hvala.
Je ries čudno zahvalit ljudi, kar se diela ku oni za puno an puno dni, pa je pru poviedat, da Senjam potrebuje vse tele judi an še vič, an vič ki nas bo, buojš bo pardielo.
XII. SENJAM BENEŠKE PIESMI
Ottimo il livello
Domenica 16 giugno scorso ero presente alla giornata finale del XII Senjam Beneške Piesmi che si è svolto a Liessa nella grande sala parrocchiale diventata ormai insufficiente a contenere le numerosissime persone che accorrono a questo annuale appuntamento. In una fantasmagoria di luci e di colori, tra l’entusiasmo della folla plaudente ed i visi sorridenti dei cantanti, degli attori e degli organizzatori che l’hanno animata e predisposta si è chiusa questa dodicesima edizione che ha raggiunto ormai contorni e fisionomie di ottimo livello sia sotto l’aspetto culturale - musicale sia sotto l’aspetto della tradizione e del folclore a cui si aggancia automaticamente anche il discorso ed il messaggio turistico.
E un messaggio che si trasmette attraverso la nostrana terminologia dialettale valligiana fatta di parole dolci nel suono, gioiose ma velatamente ma-
linconiche quasi a testimoniare significativamente la vita non facile di questa tenace gente che si è espressa attraverso sacrifici, duro lavoro ed emigrazione.
È un «Senjam» che è destinato senz’altro ad avere numerosissime edizioni future perchè la volontà e la capacità degli organizzatori, il sostegno convinto dell’amministrazione comunale, la partecipazione dei giovani e l’orgoglio della gente del Comune di Grimac-co sono sicura garanzia in tal senso.
Con queste caratteristiche la stessa Azienda Autonoma di Soggiorno e Turismo di Cividale e delle Valli del Nati-sone esprime, attraverso la mia persona, il sincero compiacimento e l’apprezzamento per tale meritoria manifestazione e può tranquillamente ribadire la continuità del suo sostegno e della sua partecipazione.
Giuseppe Paussa
Liet os	je
lieuš ku lan
Lan smo pravli, de tajšnega Sejma nia blua mogoče napravt.
Lietos je biu lieuš, ku lan. In drugo lieto? Ki se bo moglo, z velikim trudam, zbuajšat, pa ne dost.
Bo težkua napravt buojš muziko, pieuce in vse ostalo.
Zak kar smo videl lietos, piesmi, kuo so piel, šeno in takuo napri je bluo ki posebnega.
Kar se je pokazalo v telim Sejme,
in je dost zanimivo, je velik interes te mladih. Senjam je ratu sada pravi Senjam. Je trieba, de sada vsi za-stopjo važnost telega kulturnega srečanja.
Bi bluo tud lahko, in pametno, de tisti ki pravjo, z besiedami, de ejejo branit našo kulturo (naša je tud njih) zavihnejo rokave in dajo no roko.
Fabio Bonini, garmiški župan
Sanjala
sam
nazaj
Nagrada za narljeuš besiede
besiede: Antonella Rucli muzika: Checco
Bliža se nuoc
mala luna, zvezde an vietar so same priče.
Moje ugasnjene oči
nje maj o veselja
male suze tečejo po obrazu..
ki šele se trošta.
An zmislem se na te na te k’ s’ pustu miesto za to jo drago planjo sada te nie vic.
Sada je ostu samuo spomin spomin na te
na tojo roko tu mojih lasieh spomin na toje oči, kier gledala sam se an vid/a veseje.
An je že dan na videm vič zvezdi luna j’ poblediela sonce je že ustu sanjala sam nazaj.
PATRONATO INAC Dl CIVIDALE - U.E.S.
Assemblea informativa il prossimo 6 luglio
■ ■ :i
Spoznavajmo naše kraje
Liste c
a confront
La lista civica di S. Leonardo, invitando tutte le liste civiche della comunità montana delle Valli del Natisone, si è riunita il giorno venerdì 21 giugno presso il bar Centrale di Scrutto.
Durante l’incontro a cui hanno partecipato circa una cinquantina tra consiglieri, sindaci dei vari comuni delle Valli, nonché una rappresentanza dei partiti che hanno sostenuto la formazione delle liste civiche stesse alle elezioni amministrative del 12 e 13 maggio, è stata fatta un’ampia analisi del voto nei vari comuni e si sono dati degli indirizzi per una fattiva futura collaborazione tra le liste stesse al fine di raggiungere quello sviluppo socioeconomico che la gente delle Valli si aspetta da troppo tempo.
Dal dibattito è emerso che le liste civiche sono ormai diventate una realtà del nostro territorio sia per i programmi che esse propongono sia per la capacità e serietà dei propri rappresentanti che provengono da aree progressiste ed indipendenti.
Alla fine si è stabilto che queste riunioni dovranno ripetersi trimestralmente per trattare in maniera coordinata ed organica i problemi più importanti che riguardano la nostra comunità.
La lista civica di S. Leonardo
Il Patronato I.N.A.C. di Cividale e l’Unione Emigrati - Immigrati Sloveni e familiari F.V.G. organizzano per il sabato 6 luglio 1985 alle ore 10.00 presso il Convitto nazionale «Paolo Diacono» (piazza Chiaruttini 6 - Cividale), una assemblea informativa.
Durante l’assemblea saranno trattati i seguenti temi: situazione attuale e previsioni per il futuro dei pensionati dal Belgio, nuovi provvedimenti sulle malattie professionali ed esposizione e applicazione della Legge 1115/62.
Interverranno il responsabile del Patronato I.N.A.C. di Cividale Ado Cont, il Presidente della Centrale Sindacale dei minatori dr. Lucien Charlier, il direttore del INAIL di Udine dr. Giuseppe Lo Porto e il Presidente dell’Unione Emigrati Immigrati Sloveni e familiari del F.V.G. Walter Drescig.
Tema della discussione sarà anche la lettera che il Patronato I.N.A.C. di Cividale ha mandato al ministero del lavoro sul problema dei minatori silico-tici rimpatriati dal Belgio.
PODVArŠČ (it. Podvarschis), v Podvàrscu, iz Podvàrsèa, podvàrSki, Podvarščanji. Vas leži na desnem bregu Nadiže (Nadmorska višina 185 m.) ob potoku, ki priteka iz arbeškega območja in blizu mostu, ki jo povezuje z Logom na nasprotnem bregu Nadiže. Na jugo - zahodu se dviga hrib Sovrn-jak. Skozi vas pelje cesta v hribovske vasi Arbeč, Zapotok Gorenja vas, Kal, Pačejda in Črni vrh. Tu se začne tudi cesta, ki povezuje vasi na desnem bregu Nadiže tja do Mostu. Ob vasi je malo obdelovalne zemlje in to velja tudi za zaselek Špehonje, ki stoji v neposredni bližini, ker obe naselji sta stisnjeni med Nadižo in prvimi obronki arbeškega hriba. Redki kmetje oddajajo mleko ažliški mlekarni. Občina, šola (3-4-5 r), zdravnik, pošta Podbonesec
1.5 km., karabinierji Brišče 2 km., otroški vrtec, šola (1-2 r) Tačet 3 km., župnija Laze 2,5 km., železniška postaja, sodnija, bolnica, policija Čedad
14.5 km. V zaselku, ki šteje 15 ljudi je tudi gostilna. Priimki: Birtig, Butterà, Camugnero, Medveš.
ŠPEH0NJI (it. Specognis), pri Špe-hónjih, od Špehonj, Špehuončanji. Tudi za ta zaselek ki šteje 15 ljudi veljajo splošni podatki, ki smo jih navedli pri obravnavi PodvàrSèa, ker razdalja med zaselkoma je minimalna. Nadmorska višina 185 m. V Spehonjih je ena restavracija. Blizu vasi je «Toninežova jama» in «Suostarjeva jama», kjer so našli ostanke predzgodovinskega človeka.
Pri Nadiži je stal velik mlin, ki ga je podrla silovita povodenj v petdesetih letih. Priimki: Specogna, Jerset in Crudi. Vasi Stupica, Spehonje, Podvaršč in bližnji Log z Linderjem so bile svoj-čas zelo poznane zaradi številnih voznikov (Furmanov), ki so iz teh krajev vozili drva v Čedad, Videm in Polma-do. Prebivalci teh vasi so poznani tudi kot «Kotarji», ker živijo v «kotu», to je v stisnjeni in ozki zgornji nadiški dolini. Lokalni vodovod iz Vodnjaka oskrbuje Podvaršč, Špehonje Linder in Log.
Ledinska imena okrog Špehonj in Podvaršča: Ravan, Par čele, Tau robe, Senožeta, Za praponco, Lot, Ožurp, Za jezan, Rebra, Za muost, Vodnjak, Cierkunca, Dobca, Pod Stalo, Polog, Poličica, Pod liešče, Za drasta, Kama-lont, Žukinca.
Pri Špehonjih je živela Mjuta Specogna, ki je bila rojena v Črnem vrhu in je umrla 1. 1951, stara 80 let. Poznala je na pamet veliko slovenskih ljudskih pesmi. Anton Cuffolo, župnik iz Laz jih je 1. 1949 zapisal več kot 300, od katerih jih je čez sto nabožne vsebine. Vse te pesmi, ki jih je povedala Mjuta Specogna, so še v rokopisu in po vsej verjetnosti jih je podedoval od rajnkega Cuffolija kak slovenski duhovnik. Mjutino fotografijo je objavil mons. Angelo Cracina v brošuri Čostumanze religiose di nostra gente, Gorizia 1965, str. 33.
B.Z.
27. junija
PISE PET AR
MA TA JURA
Profesorju «De» delajo Slovenci na Krasu «skifo»
Poznu sem gospoda v Čedadu, ki ni biu v uradni, statalni službi. Biu je adan od tistih gospodov, ki je živeu na stroške, na speže naših gorjanov - Beneških Slovencev, ki pa jih je vsedno sramotno zaničevau.
Razkretnjeno, prepotentno, prešerno se je sprehaju po ulicah Čedada z njega debelim trebuhom. Ko je zagle-dou našega slovenskega kmeta (ga ni te-ško prepoznat po obnašanju, po obleki, obutvi in ponižnosti), se je zaleteu v anj.
Potem ga je nahrulil, začeu arjut nad njim, da je kmet zaleteu v njega in v pričo čedajskih meščanov popihau na rokav svoje jope, kjer je prišlo do dotika z našim kmetam, kakor, da bi s tem gestom teu odstraniti okužbo, oskrumbo, ki naj bi jo biu dobiu od našega slovenskega gorjana. Potem je šeu ponosno, z dvignjeno glavo in debelim trebuhom naprej.
Čedajci niso odobravali, niso apro-val njega obnašanja, pa on je vsedno mislu, da ga imajo za protislovenskega heroja. Ta gospod je že zdavno šu dajat ratingo Bogu za njega rasistične in protislovenske grehe. Troštu sem se, da ne bom vič srečjavu al pa brau o taj-šnih ljudeh, pa sem se zlo zmotu.
Na žalost so ljudje na odgovornih mestih, u statalnih službah in nas še tako gledajo kot tisti gospod iz Čedada.
Eden od takih je profesor De Col Tono iz mesta Belluno. Tist njega «De» nam priča, da pripada h nobil družini. Da bi hudič usmradnu njega «nobiltà»! Imenovan je bi za člana maturitetne ko-
misije na Inštitutu za geometre v Trstu. Še prej pa ko je paršu u Trst, je dau gardo izjavo (dichiarazion), ki jo je pu-bliku tržaški «Meridiano». Med drugimi neumnostmi je jau tudi, da mu delajo Slovenci iz Krasa «schifo». Hitro me je spomnil na leto 1936, ko Hitler ni hotel stisniti roke na olimpijadah u Berlinu amerikanskemu črnemu, ki se je pisal Jesse Owens in ki je udobil 4 zlate medalje. Hitlerju je ta narbuojš športnik sveta djelu «schifo»!
Še dobro, da za neumnimi pridejo na vrh tudi pametni ljudje. Adan od tistih je trieštinski šuolski proveditor dr. De Rosa, ki je hitro zameniu srboritega in protislovensega profesorja u maturantski komišjon za geometre. To bo ko-štalo Italijo nekaj več, ker se je muoru novi komisar, prof. Luciano Fratta, parpejati iz Rima in se parpejat iz Rima so večji stroški, kot če se parpeješ iz bližnjega Belluna. Ma, veste, kaj vam povjem, dragi brauci? Še nikdar ni Italija takuo lepuo zapravla tisto odvič spežo, ku za tuo, daje pustila doma rasistično spako in pošjala namest nje prof. iz Rima.
Tudi proveditorjev preimek v Trstu se začne z «De», pa kajšna razlika, kaj-šna velika diferenca med nobili, med «De» in «De»!
Pomislite, kajšne ocene, kajšne vote bi biu dau našemu narbuojšem študentu iz Krasa, če bi biu on sodu u maturantskem komišjonu!
Jaz mu ne odpustim, ker mi je užalu na tavžente in tavžente prijateljev s slovenskega krasa.
Škoda, da nisem Krašovec, čene bi ga tožu. Peljal bi ga pred sodišče! V pričo sodnikov bi mu povedal, da njegove ideje smarde bulj kot kraška in beneška gnojnica; niso ideje za človeštvo, za «umanità», so ideje za kloako!
Vas pozdravja vaš Petar Matajurac
Slovencem na Krasu
Vi, ki ste zrastli iz skale,
vi, ki ste granit slovenskega ponosa
vi, ki živite od vašega truda,
od vašega potu,
od vaših žuljavih rok,
vi, ki ljubite človeka,
vi, ki ste najbolj zdrav del
naše napredne človeške družbe,
ne smete dopustit,
da vas žalijo in blatijo,
kakor se vas je lotil
profesor De Col Tano!
Vi, ki ste namočili vaš Kras s krvjo vaših najbojših sinov za vašo svobodo, za svobodo sinov in vnukov,
ne smete dovoliti, da vas tako ponižujejo sejalci
narodnostne maržnje!
Tožite ga!
I. Predan
Izlet na Koroške
Tel judje, ki so se takuo nasmejano postavli pred fotografa so samuo an part vsieh tistih, ki so bli šli 25. maja na liep izlet na Koroško, ki je bla organizala Zveza bivših rudarjev. Samuo an part smo jal, zak vsi te drugi Buoh vie kot so jo špancjeral!
Fračarijada v Idrskem pri Kobaridu
Gara s fjondo
V nedeljo, 30. junija 1985 ob 16. uri bo v gostilni «Pri Jazbecu» v Idrskem pri Kobaridu že
4. fračarijada.
Vabljen vsi prijatelji iz Benečije, ki še niso pozabili kako se nategne frača (fjonda).
Leta starosti niso važna, s seboj prinesite le doma izdelano fračo in kup dobre volje. Med tekmovalce bo razdeljenih kup lepih nagrad. Za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
Zvečer pa se bomo zavrteli ob lepi domači muziki in skupno zapeli kakšno poskočno. Plesale bodo tudi lepe deklice (Plesna skupina Marina).
TROFEO
Ecco i vincitori!
Trofeo «Grassi Sport» Cividale a Carlo Liberale (Valnatisone - Giovanissimi).
Trofeo «Grassi Sport» Cividale a Servidio Gianfranco (Pulfero).
Trofeo «Pizzeria al Cavallino» di Crucil Graziano a Miani Giuliano (Valnatisone).
4° Class.: Geretti Luca (Under 19) 5° Class.: Rot Žarko (Savognese) 6° Class.: Paravan Alberto (Audace) 7° Class.: Vogrig Simone (Esordienti)
8° Class.: Becia Gabriele (Pulcini)
Premi speciali
Targa «Novi Matajur» a Claudio Scaravetto Targa a Sergio Moreale Targa a Nereo Vida
Miglior difesa
Minitrofeo a Renato Moreale (rapp. Giovanissimi)
Giovani promesse
Minitrofeo a Federico Terlicher (Under 19 - Allievi).
Minitrofeo a Dorbolò Emiliano (Esordienti).
Premio fedeltà
Minitrofeo a Tomasetig Pio (Audace).
Minitrofeo a Podorieszach Romano (Savognese).
Minitrofeo a Coceano Francesco (Under 19).
Risultati
Girone A
Torneo dei Bar di Cividale
Premi di riconoscimento
Barbiani Cristiano (Under 19 - Allievi), Barbiani Massimo (Esordienti), Osgnach Lorenzo (Giovanissimi), Mot-tes Luca (Pulcini), Qualizza Stefano (Pulfero), Stulin G.F. (Savognese), Ga-riup Marino (Audace), Crucil Matteo (Pulfero).
Altro pari e... finalmente un successo per gli allievi
Pareggio con il Passons, una rete per parte, e il successo esterno di ben tre reti a zero a Udine con la capolista Nuova Udine per gli «Allievi» della Valnatisone. La formazione sanpietri-na, con il rientro di Giuliano Miani, ha disputato una gara ricca di orgoglio e determinazione surclassando in maniera netta i padroni di casa. Così termina il Post-Campionato allievi per la squadra di Nereo Vida; una esperienza positiva in vista dell’immediato futuro.
Allenatore... cercasi!
È solo una battuta spiritosa: la Valnatisone sta delineando i propri organici dei Tecnici che nella prossima stagione guideranno le varie categorie. L’avvocato Beltrame non allenerà più la prima squadra, mentre nel settore giovanile è stato riconfermato Nereo Vida; siamo in attesa di conoscere i nomi dei restanti allenatori, quindi «allenatori... cercansi»!
Torneo notturno a Cividale
Con interesse sempre maggiore si sta svolgendo il torneo Notturno dei Bar presso il campetto del Convitto «P. Diacono» al quale partecipano alcuni Bar delle Valli. Ad aprire la serie è toccato alla Pizzeria al «Sombrero» di Ponte S. Quirino. I campioni uscenti, seppure con qualche cambiamento di giocatori, hanno travolto il malcapitato bar «Ai tre scalini» sotto una «valanga» di reti. Quattro Sedi, quattro Gottardo, ed una Titti Miani sono il biglietto da visita dei ragazzi di Mario So-lazzo.
Nella seconda gara il bar «Giardino» di S. Pietro ha vinto contro l’agguerrita formazione della Gelateria «Bussola» con reti di Miano e Martinig. Ottimo esordio della formazione di Luciano Mottes che, nonostante sia partita con lo spirito Decubertiano andrà certamente avanti nelle qualificazioni.
Pari fra il Bar da «Silvia» di Obliz-za, contro il «Cavallino» di Graziano Crucil, due belle formazioni che possono superare le eliminatorie. Ed infine la sconfitta dell’«Aquila Nera» di Vernasso contro il «Bar Sport» di Gru-pignano, l’unico neo per le nostre formazioni.
La seconda fase prevede il «derby» Pizzeria «Sombrero» - Trattoria-Bar «Giardino» di S. Pietro; Bar «Aquila Nera» - «Agli Sportivi»; Bar «Silvia» - Caffè «Diacono»; «Cavallino» -«Giardino» di Gagliano.
Quindi gli sportivi delle Valli potranno seguire delle gare interessanti e spettacolari in attesa della decisiva terza fase del torneo che qualificherà le otto squadre per i quarti di finale.
Pizzeria Sombrero - Bar Tre Scalini 9-2 Trattoria Giardino S. Pietro - Gelateria Bussola 2-1
Girone C
Giardino Gagliano - Bar Diacono 1-2 Bar Silvia - Pizzeria Cavallino 1-1
Girone D
Bar Sport Grupignano - Aquila Nera Vernasso 3-0 Rudy - Agli Sportivi 2-2
Girone B
Frasca da Gianni Sanguarzo - Nardini 2-Bellina - Derna 0-1
CLASSIFICHE
Girone A	G.	V.	p.	N.	F.	S.	P.ti
Sombrero	1	1	0	0	9	2	2
Giardino	1	1	0	0	2	1	2
Bussola	1	0	1	0	1	2	0
Tre Scalini	1	0	1	0	2	9	0
Girone B	G.	V.	p.	N.	F.	S.	P.ti
Frasca	1	1	0	0	2	1	2
Derna	1	1	0	0	1	0	2
Nardini	1	0	I	0	I	2	0
Bellina	1	0	1	0	0	1	0
Girone C	G.	V.	p.	N.	F.	s.	P.ti
P. Diacono	1	1	0	0	2	1	2
Cavallino	1	0	0	1	1	1	1
Silvia	1	0	0	1	1	1	1
Giardino G.	1	0	1	0	1	2	0
							
Girone D	G.	V.	p.	N.	F.	S.	P.ti
Sport	1	1	0	0	3	0	2
Agli Sportivi	1	0	0	1	2	2	1
Rudy	1	0	0	1	2	2	1
Aquila Nera	1	0	1	0	0	3	0
novi matajur
DREKA
Velik praznik za Kristusovo družino na Lažeh
Smo že napisali kratko novico v zadnji številki «Novega Matajurja» da je Kristus na Lažeh spet jau ja in s tem odparu novo upanje vseh ljudi dobre volje na tem svetu, posebno pa je vreden tisti novi «ja» za ženo Tonino. No, pustimo šale (škerce) na stran in pridimo na kroniko tega velikega dogodka, velikega praznika Kristusove družine.
Dolfi Cicigoi in Tonina Crainich sta v nedeljo 9. junija praznovala zlato poroko, petdeset let skupnega življenja. Za to priložnost so se zbrali okoli njih sinovi, hčera, navuodje, žlahta in veliko število prijateljev.
Vse je bilo lepuo in na veliko pripravljeno. Pred hišnimi vrati so domačini iz Laz postavli lep slavolok, por-ton, za napis na varhu portona pa je poskarbela Ivanka: Živela novoporo-čenca!
Po mizah v hiši in izbi ni manjkalo nič, že tu je bla prava ojcet.
Ko smo voščili Dolfiju in Tonini, ko
smo jim napravli naše komplimente, zatuo da so vse na velikem napravli, je Dolfi dejal:
«Ja, resnica je, da je dons vse ljeuš, kot pred petdesetimi leti. Takrat nas je bluo na ojceti samuo osim, dons nas bo puno vič. Škoda le, da nisma jaz in Tonina vič taka, kot pred petdesetimi leti, pa se imama vsedno še zmjerij rada!» se je zasmejal Kristus.
Po dobrem povžitku u hiši na Lažeh, smo se odpeljali v cerkev Marije Device na Krasu. Dolfi in Tonina sta šla pred oltar, kot pred petdesetimi leti in gospod Laurenčič je v maši spet pože-gnov njih «ja», pevski zbor Rečan pa je iz ganka pel mašo in druge pobožne slovenske pesmi.
Po končani sv. maši sta noviča prišla zadnja iz cerkve in prijatelji so jih obsuli z rajžam, ljudje so zaploskali; pred odprtimi vrati cerkve pa jih je v imenu vseh pozdravil naš direktor Do-
rič in jim je prebral tudi poezijo, ki jim jo je napisou za to priložnost in jo objavljamo na drugem mestu te strani. Po maši, kot po naši stari navadi, smo jo vsi zavili u oštarijo, h Beputu in Mau-riziu na Krasu, potem pa smo šli na
pravo ojcet na Jeronišče. Potem, ko smo se dobro založili, smo jo tudi zavrteli in prvikrat v našem življenju smo videli Kristusa plesat.
Za dobro razpoloženje sta lepuo godla Beput Šivčicjov iz Krasa in Perin Škejcov iz Ocnegabrda. Bilo nas je tar-kaj, da se nismo mogli zaštjet. Dolfi in Tonina sta se na koncu vsem zahvalila, da je tarkaj ljudi prišlo počastit njih zlati praznik. Zahvalo ponavljata vsem tudi preko našega Novega Matajurja.
Naš Novi Matajur pa se v imenu vseh zahvaljuje Kristusu, Tonini in družini za ljubeznivo vabilo na njih zlato poroko.
Vsi želimo, da bi Kristus in Tonina še puno let plesala zdrava, srečna in vesela!
Je petdeset let, od kar je bil vzet, peljan pred oltar za večni svoj dar.
Dar je Tonina in draga družina, je vsak dan skrbel za vsakega sina.
Franco te prvi,
Adele za njim,
Gino in Marija se ljubijo z njim.
Pa dragi gospodi naj tuo vam povem, da tudi navuodi so dons prišli sem.
Prišli so voščit za njih jubilej, jim srečo želijo še za naprej.
Dolfi, Tonina, ste naša dolina, ste pesem življenja nas vseh.
Zdravja in veselja še puno let, vam vsi želijo: sinovi, prijatelji, neveste in zet.
Usjali dvanajst kuintalu rib po naših rjekah
Se muora reč, da ribolovci, njih dirigent in vsa zveza «Associazione pescatori Valli del Natisone» lepuo skar-bi - ne samuo za polovit ribe, ki so po naših riekah, pač pa tudi, da bojo rie-ke saldu pune rib.
Tuo je lepuo. Ribolov, liep in pošten, je narljeuš šport na svjete. Mimo tega je riba, če jo zna kuhar lepuo narest, narbuj užitno jedilo, posebno, če je po-strovà iz naših rjek. Z velikim užitkom se jo poje, ne samuo u petak, pač pa tudi u drugih dneh tjedna.
Ljetos so posjali po naših rjekah, in to v tjednu od 15. do 18. maja kar 12. kvintalu rib. To niso tiste majhne, drobne ribice, ne! so že zadost velike
in parpravjene za tarnak, za tiste, ki imajo ličenco. Narvič so jih posjali u rjeki Nadiži, od Čedada do konfina. So liepe postarve, škoda, da jih love že prej, ko se napijejo nediške vode in čedne vode drugih naših rjek.
SV.LENART
Skrutovo
Smo že pisali, da nam je zmanjku naš dragi naročnik in bralec Berto Du-garo, ki je umaru u čedajskem špitalu u pandejak 10. junija letos in je biu podkopan na britofu Svetega Lenarta u sredo 12. junija.
Sada smo publikal njega fotografijo v dobar spomin vsem tistim, ki so ga poznali doma in po svetu.
Naj žena Luigia, sinovi Beppino in Pasquale sprejemjo našo tolažbo.
PODBONESEC
Tarčet
V starosti 73 liet nas je za venčno zapustila Emilia Cernoia. Umarla je v čedajskem špitale. V žalost je pustila bra-tre, sestro an vso žlahto. Nje pogreb je biu v Landarje v nediejo 16. junija.
Novi Matajur
odgovorni urednik:
Izidor Predan	___
Izdaja in tiska	-À	iž=Ulf
Trst / Trieste
Fotokompozicija:
Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad.
Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18%
Nasmejana noviia sta Anna an Primo Gujon, ki sta se poročila 1. junija go par Svetim Standreže. Želmo jim, da bi bla nimar srečna an vesela, ku tisti dan, ki sta se vzela.
1) Banca Agrìcola Gorizia )	Kmečka banka Gorica
Ustanovljena leta 1909
GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN
S. PIETRO AL NATISONE — ŠPETER Edilizia convenzionata
NELL’AMBITO DELLA LOTTIZZAZIONE «SEDLA» COSTRUIAMO E VENDIAMO: V OKVIRU L0TIZACIJE «SEDLA» GRADIMO IN PRODAJAMO:
Trieamere mq. 113 Trosobno stanovanje kv. m. 113
Cucina
Soggiorno
Pranzo
Biservizi
3 terrazze
Garage
Cantina
Kuhinja Dnevna soba Jedilnica Dve kopalnici Tri terase Garaža Klet
Prezzo medio - povprečna cena L. 78.200.000
Bicamere mq. 99
Cucina
Pranzo-soggiorno Biservizi 2 terrazze Garage Cantina
Dvosobno stanovanje kv. m. 99
Kuhinja Dnevna soba Dve kopalnici Dve terasi Garaža Klet
Prezzo medio - povprečna cena L. 68.500.000
MUTUO REGIONALE QUINDICENNALE Dl L. 50.000.000 AL TASSO DEL 2% MEDIO ANNUO DEŽELNO POSOJILO ZA PETNAJST LET V VIŠINI 50.000.000 S POVPREČNO 2% OBRESTI LETNO
Informazioni e vendite presso:
Informacije in prodaja:
BENEDIL S.p.A.
Impresa Costruzioni Edili
Via Manzoni 14 - 33043 Cividale del Friuli
Telefono 0432 / 730614 - 732019
Urniki miedihu v Nediških dolinah
DREKA
doh. Lucio Quargnolo
Kras: v torak an petak ob 13.30.
Pacuh: v sriedo ob 12.00.
Trinko: v torak an petak ob 14.00.
GARMAK
doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00. do 16.00.
v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00.
v petak od 17.00. do 18.00.
doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob 14.00.
PODBUNIESAC
doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do 17.30.
Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00.
doh. Giuseppe Ferretti Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00.
SOVODNJE
doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do 10.00.
ŠPIETAR
doh. Edi Cudicio
Špietar: v pandiejak, torak, četartak an petak od 9.30. do 12.30. v sriedo od 15.30. do 18.00. v saboto od 9,30. do 12.00.
doh. Pietro Pellegrini Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00.
Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00.
SRIEDNJE
doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do 12.00.
v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi: v sriedo ob 14.30.
doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00. do 16.00.
SV. LIENART
doh. Lucio Quargnolo
Gor. Miersa: v pandiejak an torak od
17.00. do 18.00.
v sriedo an četartak od 9.30. do 11.00. petak od 10.30. do
12.00.
v saboto od 11.00. do 12.00.
doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od 9.00. do 12.00.
Dežurne lekarne Farmacie di turno
Od 29. junija do 5. julija
Špeter tel. 727023
Čedad (Fontana) tel. 731163
Corno di Rosazzo tel. 759057
Zaparte zaradi počitnic
Od 1. do 21. julija
V
Čedad (Fornasaro)
Od 1. do 24. julija Premariah
VALLI OP,
*** f—n
Via Udine 54 FAEDIS tel. (0432) 728161
FORNITURA - POSA IN OPERA PARCHETTI Dl TUTTI I TIPI
ESPOSIZIONE PERMANENTE