Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. V olja : za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Ipravništ vo „Mira“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. ' - ' 'J:, * - 'Leto XX. ~ S.’"- ' _______________ Kmetovalec, pomagaj si sam! V današnjih težkih časih gre se pred vsem za to, kaj naj kmetovalec stori, da zboljša svoje stanje. Ali naj čaka pomoči od zunaj, od države in dežele ali pa naj sam poprime za rešilni motvoz? Koliko se je zanašati na tujo pomoč, to vidimo in skušamo vsi; kdor se sploh zanaša na druge, ta je po navadi sam zapuščen. „Samopomoč!“ in „Z združenimi močmi!" V teh besedah tiči rešitev in zveličanje kmetijstva na zemlji za prihodnost. Vse njegovo mišljenje in teženje mora biti obrnjeno na zadružniško zjedinjenje. To ga bo ojačilo, da lahko premore vse zopernosti in nevarnosti, ki so mu prirasle od strani mednarodnega kapitala in tujezemske konkurence in mu še vedno grozijo. Vzemimo si za vzgled danskega kmeta! Ni od vlade došla danskemu kmetu pomoč in rešitev, kakor to pričakujejo drugodi, ampak kmečko deblo samo je pognalo krepke mladike pogumno delavnosti in z občudovanja vredno žilavostjo doseglo namen, ki si ga je postavilo. Dve reči sta zlasti, tako poroča neki znalec danskih razmer, ki vzbujata na prvi pogled pozornost potnika: vzgledno stanje na polju in mnogobrojnost goveje živine. Povsodi delujejo stroji in prvi trenutek bi človek vsekako mislil : gotovo je vse kmetijstvo na Danskem v rokah bogatih veleposestnikov; ali kmalu se prepričaš o ravno nasprotnem; veleposest, ki je v prošlem stoletju res vse obvladovala in držala kmeta v brzdah robote, je padla skoraj na ničlo in na njeno mesto so stopile kmetijske zadruge. Vsled te izpremembe se je blagostanje dežele tako dvignilo, da je dandanes Danska najbogatejša dežela za Anglijo. In za ta veliki, lepi uspeh se imajo danski kmetje v prvi vrsti zahvaliti svoji edinosti, svojemu čutu za celokupnost. Tu ne najdeš bahatih kmetov, ki si domišljujejo, da so Bog ve koliko več, nego njihovi manjši sosedje ali celo kakor poljedelski dninarji. Pri njih velja načelo: „Kmet je krnet11, pa naj ima veliko ali majhno posestvo ali naj celo za plačilo pomaga delati drugim. Seveda pa tudi ni tam toliko politikovanja in modrovanja po gostilnah, kakor pri nas, kjer se ravno v »oštariji11 kaže modrost polizobražencev v vsej svojej pomanjkljivosti in oni, ki so sami preleni, FQBUSfll, Proletarec.* (Sličica iz dunajskih ulic. — Ruski spisal Silv. JaričevsTcij. Poslovenil Svečan.) Poglejte novodobnega proletarca vesele obdo-navske stolice! Njegovo podobo najdete v vsaki učni knjigi za naravoslovje. Štejejo ga k četvero-nožcem. Veliko iz njegovega rodu jih živi v blagostanju in zató se je tudi njihova podoba izpreme-nila. Eden del je navadno male rasti, s kratko dlako in odlikuje se z majhnim razvitjem onega telesnega uda, s katerim jé. Ta-le del ima veliko pravico do salonov bogatih gospd in gospodov. Spi v gosposkih sobah, vdihuje prijetno dišavo gosposkih sob, napolnjenih povsod z raznimi dišavami. Najbolj te-le božje stvari ugajajo starim, velim lepoticam in vdovam. Dobivajo le najboljšo hrano začenši od belega kruha do najslastnejše pečenke, ki jim jo ponuja bela, mehka, fina ročica. Odlikujejo se z bojazljivostjo, pomanjkanjem poguma in raznovrstnimi boleznimi. Drugi njih del so večje rasti in kakor pitani. Stanuje tudi v sobah in poveličujejo jih z imenom „Lord“ ali pa z imenom, ki nas spominja trojanske vojske — jjHektor11. Hrana tega drugega dela je tudi izbrana, kakor pri prvih, samo da je primerna njih moči in velikosti. Obadva roda živita, kakor smo že omenili, v blagostanju. * = siromak. Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! V Celovcu, 9. maja 1901. Štev. 19, da bi kaj samostojnega mislili z velespoštovanjem poslušajo budalosti, ki se jim ravno razlagajo. Kajti na Danskem je pri vseh kmetovalcih enako in zato vsak sam izprevidi, kaj zahtevajo koristi njegovega stanu in mu torej ni potreba še-le učiti se, kako naj se drži. Danski kmetje namreč popolnoma spoznajo in vedó ceniti temeljit pouk v ljudski šoli. Dà, nahajajo se tam celo mnogoštevilne ljudske visoke šole, ki imajo namen, med kmetovalci širiti višjo stopinjo duševne omike, ne da bi jih pri tem odtujili njihovim stanovskim dolžnostim; vsako leto sta na taki višji šoli dva tečaja, eden za mladeniče, drugi za dekleta. Na leto se vdeleži teh tečajev kakih 10.000 mladih ljudij v d6bi 18 do 25 let in ker obstoje ti tečaji že dolgo časa, zato si lahko mislimo, na kakšni stopinji izobrazbe mora pač že biti kmetsko ljudstvo na Danskem. Razven tega obračajo Danci največjo pozornost na strokovno izobrazbo; v to jim služi 15 kmetijskih šol v zvezi z vzornimi gospodarstvi. Z neverjetnim naporom so spremenili 310 štirjaških kilometrov morja, močvirja in pustinje v rodoviten svet, na katerem se je zadnjih 30 let naselilo 20.000 kmetskih družin. Cela ravnina danskega kraljestva je prevlečena z veliko mrežo zadrug in mlekarn. Skoro povsodi nadomestuje parna moč človeško delo in kmalu bo tudi parno silo potisnila elektrika v kot. Danski izvoz je vsled tega neznano narasel. Dočim je šlo leta 1870. 4'5 milijonov kilogramov surovege masla na tuje, je znašal leta 1894. izvoz 35 milijonov kilogramov in še vedno narašča. Skoro polovica vsega surovega masla, kar se ga porabi na Angleškem, prihaja iz Danskega. Sto in petdeset kmetijskih zadružnih mlekarn se je zvezalo skupaj v eno velikansko ekspertno (izvozno) družbo, ki namerava sedaj po angleških mestih napraviti lastna skladišča (magazine) za puter. Ravno tako se je povišal izvoz žive in klavne živine. Na angleškem trgu stoji Dansko kot do-davatelj (liferant) svinjske masti na drugem mestu. Po 100 tisoč živih prašičev, ravno toliko goveje živine, in po 14.000 konj pošljejo vsako leto v inozemstvo. Poleg teh družb obstoji še polno kmetijskih pekarn, pivarn in zadružnih mlinov in skoro vsaka občina ima svoje konsumno društvo. In to hrepenenje, popolnoma iznebiti se prekupstva in tujega posredovanja, gre tako daleč, da so tu in O tem ne vé ničesar, ali pa če vé, zelo malo — naš proletarec. Ali to dobro vé, da mora zelo zgodaj vstati in niti se spodobno ne umivši vleči mali voziček, v katerega ga vpreza dvonožni proletarec, ki se v naravoslovju imenuje človek — »homo sapiens11. Ta-le drugi, dvonožni proletarec, ki mu je nebo podarilo dar globjega premišljevanja, je proletarec, ki vodi voziček, ali z drugimi besedami daje smer poti, na kateri morata oba razvoziti razne reči za štacune; naloga prvega proletarca je samo vleči, vleči, več nič. S početka gre naglo, da voziček skače po mestnem tlaku. Cetveronožni proletarec leti veselo, vleče zdaj še lahko, saj moči so še sveže. Tu in tam zalaja, kedar zapazi drugega takšnega proletarca, dobrega znanca in miglja v pozdrav z onim udom telesa, ki se pri njem imenuje rep, ter leti dalje. Običajno delo in običajna enoglasna pesen. Akopram enoglasna, vendar zelo glasna, ker četveronožni proletarec je močnejši od svojih prvih in drugih prej omenjenih sorodnikov: rast pri njem je srednja, udje močnejši, bolj mišičavi, navajeni vročine in mraza. Tu in tam vtihne ropot vozička; obstane pred kakšno štacuno ali zavodom, pri katerem se odloži del peljanega blaga. Dvonožni proletarec vrže če-tveronožnemu tovarišu kakšno staro cunjo pod ne-obute noge, ta se vleže, počiva ter — premišljuje. Ali res more in zna o čem premišljevati? Premišljuje po svojem : ali bode tu dolgo počival; ali je še daleč vodnjak, v katerem se bo ohladilo z mrzlo vodo njegovo vroče telo; ali bo v kratkem južina; ali se ne bo dobra volja njegovega tam postavili že lastne kmečke banke in kmečke zavarovalnice, katerih uradniki so izvoljeni zopet iz sredine kmetijstva samega. Na ta način imajo danski kmetje največji vpljiv v državi in ker imajo poleg tega še mnogo zastopnikov v zbornici, ki njihove koristi krepko zagovarjajo, zato tvorijo v prav dobesednem smislu v državi svojo lastno državo. Prav je imel torej nek danski politik, ko je izrekel ponosne krilate besede: „Kedar se bodo tje v prihodnjem stoletju enkrat kmetje velikih držav zavedli svojih državljanskih pravic in prišli do spoznanja napredka, tedaj bodo morali v danskem kmetu spoznati prednjo stražo velike osvoboditve kmetov.11 „Ndr. Gosp.u Državni zbor. Dné 1. maja je bilo na dnevnem redu poročilo grajalnega odseka v zadevi dr. Šušteršič-Stein. Nemški radikalec Stein je bil v prejšnji seji na grd način razžalil dr. Šušteršiča in ta je zato zahteval, da se skliče omenjeni odsek. — O obravnavi sami ne maramo kaj pisati. Dosti žalostno je bilo, da se domač prepir od liberalne strani na tak oduren način vleče v državno zbornico in tam na široko razpravlja le v veliko veselje našim nàrodnim nasprotnikom ! Čudno je bilo gledati, kako so se ob tej priliki družili liberalci najraznejših nàrodnostij, drugače si še toliko nasprotni ! Državni zbor je v minulih sejah rešil predlogo o prenaredbi volilnega reda za trgovinske zbornice in glede ponarejanja surovega masla (margarina). _______ Dopisi. Železna Kapla. (Skrunitev cerkve.) Milostljivi naš g. knezoškof poslali so na vse župnije oklice zavoljo svetega leta, ki naj se pribijejo na cerkvenih vratih. Kakor povsod, tako se je zgodilo to tudi v Železni Kapli, kjer so dali nabiti te oklice na vsa štiri vrata, a to je bodlo nekaterim posebno v oči ; niso mogli pustiti kaj takega pri pokoju, morali so pokazati sovraštvo in zaničevanje do vseh takih stvarij. Kaj so tedaj naredili ti pobalini? Prinesli so iz župnijskega hleva krav-jeka ter ž njim poblatili vse štiri oklice, nadalje tudi zunanjo stran za velikim oltarjem, in na ve- dvonožnega tovariša izpremenila v slabo in bo on dobil nekoliko udarcev, kakor se godi skoraj vsak dan ? O vsem tem premišljuje glava četveronožnega proletarca. Drugi proletarec je že izšel iz štacune. Peljejo dalje. Voziček je malo lažji. Solnce pripeka, vročina je velika. Naš proletarec pomoli iz gobca jezik; dobro vé, da se s tem njegova vročina olajša in se iznebi potu. In dalje leti. Glej, tu je na srečo vodnjak, pri katerem tramvajevi sluge napajajo konje. Dvonožni tovariš vzame škaf z vozička, napolni ga z vodo in dà četveronožnemu tovarišu piti. Ah, s kakšno slastjo hlastà on to vodo. Kako prijetno se razliva po vročem grlu in po vseh udih. Cel život čuti sladko ohlajenje. In še enkrat napolni dobri tovariš škaf z vodo ter — hlast! Brrrr! — voda se je razlila po celem životu proletarca in ga ohladila. Zelo, zelo prijetno. Pripekajoče solnce je zopet posušilo s svojim vročim jezikom to blagodelno hladnost z njegovega života, ali on zato ne mara. Zakaj v kratkem pridejo do kraja, kjer ga čaka počitek in — južina. On dobro vé za to njemu tako drago mesto. Glej, so že tu. Tovariš-človek vstopi v gostilno, iz katere se slišijo glasovi ljudij in voj jedij. Za nekaj časa mu prinese skledo, katero vedno kot neob-hodno potrebno posodo vozijo s seboj, polno jedilnih odpadkov. Na, južinaj! — Četveronožni proletarec jé z jezikom, grlom in repom, s katerim miglja v zadovoljstvo ------okoli njega jedo tudi drugi ; tu je njih skupno počivališče. likem razpelu zunaj na steni so nametali čez noge cestnega blata. Onesnažili so cerkev tudi še na drugih krajih. Drugi dan začela se je takoj preiskava in so tudi že jednega zaprli, ker je precej na sumu. — Vsi ljudje se zgražajo nad tem grdim početjem in Kapelčani sami obsojajo odločno to pobalinstvo ter obžalujejo, da se je zgodilo kaj takega med njimi. To početje je pač sad onega socijaldemokratičnega in nemškoradikalnega duha, katerega so se navzeli nekateri v Železni Kapli, in ki sili — „proč od Rima“ ! Lansko leto vrgli so podobo sv. Janeza Nepomuka v vodo in sedaj zopet to ! — Kavno isto noč, t. j. od 2. do 3. majnika, vrgli so tudi mnogo desk g. Tomažiča v vodo. Preiskuje se marljivo in želeti bi bilo, da bi se dobili vsi tisti, ki na tako grd način delajo nečast celi župniji. Mohliče. (Shod. — Utonil.) Kmetijska podružnica za Rikarjovas priredi v nedeljo dne 12. t. m. tukaj v Tašekovi gostilni shod. Predaval bo g. potovalni učitelj V. Šumi. — Dné 15. apr. zvečer je rezal 8 letni učenec Jurij Lindner iz Male vasi šibe na neki vrbi pri Dravi. Z drevesa je padel v Dravo. Truplo so pozneje našli delavci ter je potegnili iz Drave. Pliberk. (Razno.) Tukajšnje citraško društvo je šlo rakom žvižgat, hočem reči: citrat. Svoje premoženje je razdelilo : 10 kron šolarjem, 12 kron revežem in 10 kron — „schulvereinu‘‘. Sedaj mora ta biti — rešen! — V Bistrici je utonil poldrugo leto stari otrok gostače Kat. Seiler v Drbesivasi. Ko je mati delala, je zašel otrok k vodi in padel na glavo v vodo. Libuče pri Pliberku. (Županova volitev.) Dné 4. t. m. je bil izvoljen v naši občini za župana s sednoimi od dvanajsterih glasov g. Janez Kolenik (Simon) v Borovju, odločen katoliški in slovenski mož, ki bo skrbel za gospodarski napredek svoje občine. Občinskim svetovalcem so bili izvoljeni: I. Podrečnik Pavel (bivši župan), II. Potočnik Tom. (Untar), III. Črnko Jernej (Bric); vsi odločni možje. S to prvo volitvijo so naši odborniki prvokrat pokazali, da so složni in da hočejo skrbeti za gospodarski napredek katoliško-slo-venskega ljudstva svoje občine. Nasprotniki (katerim se je tudi eden bivših odbornikov pridružil) pa, ki so že pri volitvi župana hoteli delati zgago, so dobili s tem svoj prvi nos. Naši možje, le ne-vstrašeno naprej! Bog Vam bo pomagal. Bistrica v Rožu. (Pošta.) Začenši od 1. maja smo dobili pri naši pošti poštnega sela, ki hodi vsak dan po vaseh : Sveče, Spodnji kraj, Zgornji kraj, Ladinje, Mače, Spodnja Bistrica. Poljana, Sale, Psinjavas, Št. Janž in Vranjica. V Svečah se je postavila poštna nabiralnica. Škofiče. (Krajni šolski svet.) Pri seji novoizvoljenega šolskega sveta je bil načelnikom izvoljen g. Ant. Čežer p. d. Janaž; namestnikom: g. Mihael Obilčnik p. d. Bidrih; odborniki so: gg. Jurij Čeber p. d. Lampi, Jožef Sima p. d. Manuž-nik, Šim. Aleš p. d. Požaričnik. Vsi možje so ka-toliško-slovenske stranke. Škofiče ob vrbskem jezeru. (Odgovor „Beljaški Urš i“. [Konec.]) 2. Dalje mi spod-tikavajo »Karat. Nachrichten" : „Da sem oznanil v nedeljo pred božičem za božične praznike za pol noč in ob 9. uri plačane zadušnice, katere je tudi Vendar je dobro imeti tako dobrega gospodarja, ki daje jesti — modruje četveronožni proletarec. Res, da je treba delati in delati, da pokajo kosti, ali pri drugih še jesti ni ! Tu pa je južina, voda, spanje — koliko dobrot! Tovariš z dvema nogama je snedel svoj golaž, popil pivo, prižgal smodčico in pristopil k svojemu tovarišu na dvorišču. Ta mu je polizal roko v zahvalo za južino in hajd — na daljšo pot. Mrači se. Oba proletarca sta zelo trudna. Dvonožni proletarec je hud na četveronožnega zató, ker se je tudi utrudil. In on revež vendar vleče, kolikor more. Celi božji dan samo letati, bilo bi težavno, kamo-li še vleči težko natovorjeni voziček! Ah, Ah! Ali mora------------- Začenja se običajno mučenje: udarci. — četveronožni proletarec ne vrača z enako mero. — On tega ne stori nikoli, on samo zacvili. Še vgriz-niti ne more, saj ima nagobčnik. — On še celo steči se ne upa. Ta „šport“ prepušča svojim bolj srečnim „tovarišem“. On je krepkih, zdravih živcev, stradanja navajen, malobeseden, pač — pravi proletarec. Zanimiv prizor. Štacunarski voziček — pri njem vprežen četveronožni proletarec. Drug proletarec sedi na kraju hodnika — bled, suh —----------- Ljudstvo hodi po hodniku po svojih opravkih; marsikdo pogleda z začudenjem sedečega moža ali večina se zanj ne briga. To je bolni štacunarski sluga. „Ne bo dolgo, v kratkem bo vse pri kraju,“ premišljuje revež — „jaz sem bolan, zelo bolan ! res semeniški duhovnik bral.“ To pohujšuje dopisnika, ki se v svoji pravični jezi huduje, češ, da je najmanj nespodobno, da v oni noči, ko je zagledal naš Odrešenik luč sveta, duhovnik za par beličev opravlja svojo pobožnost, med tem ko so vrh tega njemu v podporo pobirali denar. — Ko sem to bral, sem si mislil: Ali on, kateri to tako pobožno piše, res tudi sam še veruje, da je kdaj Odrešenik prišel na svet? Mislim, da ne, sicer bi ne bil letal okoli in hujskal, rekoč: »ker so plačane maše, zato ne grem k maši!“ Gospod! Zakaj pa niste prišli v Logovas k mašam, kjer so bile vse neplačane ; vsako nedeljo in praznik se daruje maša brezplačno za ljudstvo ; zakaj pa tako presneto redko-krat pridete? A poglejmo, koliko je na tej mašni zadevi resničnega! Jaz nisem oznanil za božične praznike nobene plačane, najmanj pa črne maše, marveč so se vse tri maše darovale za farane; in ni jih bral bogoslovec, ampak jaz sam v Logivasi. V Škofičah pa je oznanil in bral maše semeniški duhovnik g. Dragasnik, pa ne zadušnice (črne maše, Seelenmesse), ampak slovesne pete maše, in sicer ne za umrle kmete, ampak dve za farane, le ena je bila z blagoslovom za Franca Kleber-ja. Kaj pa je na tem hudega? Gospoda Dragasnika dolžnost ni bila, brati na sv. dan tri maše, kakor tudi faranov dolžnost ni, biti ta dan pri vseh treh mašah. Zakaj bi ne mogli imeti oznanjene maše, posebno ker noben človek ni obljubil za oskrbovanje kake odškodnine. Ofer, nad katerim se toliko zgražajo, so napravili še-le po minulih praznikih. In obrekovalcem v sramoto lahko rečem, da od njih ni nikdo dal niti vinarja za štiridnevno oskrbovanje škofiške fare. Denar (16 kron), za katerega g. Dragasnika zavidajo, je zdaj pri občini v Škofičah, da se razdeli med uboge. Ali pa ga hočejo imeti lažnjivci, ki pišejo v nasprotne liste? — 3. Tretje hudodelstvo je: „Jaz sem spodil iz službe mežnarja, ki je vedno vestno opravljal svojo službo, brez napovedi, le zato, ker je držal z učitelji." Zakaj daje cerkveno predstojništvo odslovilo dosedanjega mežnarja, to vé cela fara, najbolj pa tisti, s katerimi je prišel večkrat v neprijetno dotike. Prav za prav smo s tem, da smo ga iz službe izpustili, izpolnili le njegovo željo, ker večkrat se je s tem bahal, da se bo odpovedal službi, in da se nikdar ne bode kesal radi tega. S plačo in kolekturo ni bil zadovoljen, posebno hud je bil na jeziku in je več faranov razžalil, neubogljiv, celo sovražen zoper svojega predstojnika, malomaren v svoji službi; pri kanonični vizitaciji kljub izrečnemu povabilu ni hotel priti pred dekana ; je kmeta K. K. tako oklofutal v gostilni, da mu je izbil dva zoba; vkljub vsemu opominjanju je ostal trdovraten, ter je 28. decembra nekega poštenega kmeta do krvavega namlatil. Tisti dan, ko smo ga odpustili, je bil zopet navzoč pri enem pretepu. Iz tega se vidi, da so pač tehtni vzroki, zakaj smo ga odslovili, ne pa samo ta, ker je bil z učitelji. Tudi to ni res, da smo ga odpustili brez odpovedi, ker zadnje opominjanje v pričo cerkvenih ključarjev je bilo tako strogo, da je bilo ob enem za njega odpoved službe, ako se po njem ne bode držal. Ko je cerkveno predstojništvo bilo tako prisiljeno Kul-nika izpustiti iz službe, sem mu še jaz hotel priskrbeti mežnarsko službo v Lipi, in sem tudi že storil potrebne korake. Pa v svoji prevzetnosti ni Žena in otroci .... Škoda tega sveta, škoda! Nisem ga veliko vžival-------“ Otemnela so očesa, ugasnile zadnje besede: „Škoda sveta; škoda 30 gld. mesečnega zaslužka, škoda!" Obrnil se je na bok, omahnil na zaprašen hodnik .... Zalajal je njegov tovariš pri vozičku, nepotrpežljivo se je vrtel, obrnil se k svojemu krušnemu gospodarju, potegnil ga je za rokav, še enkrat je zalajal in potem je začel britko cviliti. — Obstala je truma mimogredočih, pristopil je stražnik javnega reda. — Dvonožni proletarec je bil mrtev. In njegov četveronožni tovariš je še vedno cvilil z žalostnim, britkim glasom. Mrtvega so vzeli na rešilno postajo, živega proletarca z vozičkom pa so peljali na policijo in odtod k novemu gospodarju. A ni bil nikoli več vesel. Znabiti je s svojim čutom slutil, da tudi on enkrat omahne, kakor njegov dvonožni tovariš in za njim ne bo nihče žaloval, zakaj on je — pes, običajen pes-proletarec, ki vleče štacunarski voziček v veseli, obdonavski stolici. Smešničar. * Priden šolar psu. „ Sultan, tebi se dobro godi: umivati se ti ni treba, česati tudi ne, naj-menj pa v šolo hoditi." * Modri pes. Gospodar pride iz krčme še precej trezen domov. Njegov pes se hudo va-nj zaganja in jezno laja. „Kaj pa je danes psu, da tako laja nad menoj?" — Žena: „Danes te gotovo ne pozna, ker si trezen prišel domov." je hotel prevzeti. Še potem smo mu dali prostovoljno stanovanje v mežnariji skoz dva meseca, in obljubil sem celo ga vzeti nazaj v službo, če polovica faranov to zahteva ; pa pola za podpise ostala je menda prazna. Kaj naj potem storimo ? če bi ga vzeli nazaj, bi vstregli volji enega, se pa zato deseterim zamerili. Pa od dné do dné bolj raz-vidimo, da smo prav storili! — 4. Četrto zločinstvo, katerega me obdolžuje liberalni list, je: „da sem oznanil volitev cerkvenih ključarjev in prišli so nekateri možje volit; ko sem pa videl, da hočejo moje nasprotnike voliti, sem baje rekel: „Ja, kaj pa hočete; vi morate vendar le take voliti, kateri so tudi meni prav." Tako piše list. Če bi bilo res vse tako, kakor poroča časopis, bi po mojem mnenju s tem odgovorom nikomur nobene krivice ne bil storil, ker farani smejo cerkvene ključarje le predlagati, ne jih pa sami imenovati; imenuje jih dekan, in on res le take može more potrditi, katere dušni pastir priporoča. A tudi one vrstice nasprotnega pisača so povsem lažnjive in zavite. Resnica je ta-le: Y nedeljo dné 17. marca t. 1. sem po pridigi v Logivasi oznanil : Danes po sv. maši bode volitev cerkvenih ključarjev za Škofiče in Logovas zdaj, zato naj pridejo nekateri farani iz Škofič in Logevasi zdaj po maši v farovž, da povejo ali so z dosedanjimi ključarji zadovoljni, ali pa hočejo druge imeti! Po sv. maši, ko grem proti farovžu, vidim tam pred durmi zbranih kakih pet mož iz Paprač (škofiške fare), med katerimi so bili nekateri, ki jih „Karnt. Nachr.“ prištevajo k tako imenovani učiteljevi stranki. Jaz pridem do njih in jim prijazno rečem: „Pojdite v farovž, da poveste, katere ključarje hočete imeti." Jaz grem v farovž, oni pa še nekoliko postojijo, kar pride do njih g. Šorn, in vsi grejo ž njim naprej. To se mi je dozdevalo kaj čudno. Le eden sam kmet iz škofiške fare je prišel ter se je izrazil za dosedanja dva ključarja, katera sta meni že obljubila, da sprejmeta volitev. To „jednoglasno“ volitev sem sporočil takoj že predpoldnem na kn.-šk. dek. urad ter prosil za potrditev dosedanjih ključarjev. Popoldan sem imel blagoslov v Škofičah. V gostilni, kjer sem spregel, me naprosi eden rekoč, da imajo z menoj kaj govoriti. Res sem šel, in kmalu so bili okrog mene zbrani skoraj ravno tisti, kateri so stali predpoldnem v Logivasi pred farovžem, pripravljeni za volitev. Med njimi je bil tudi gosp. Šorn. Najprej so mi prigovarjali, da bi prejšnjega mežnarja Kulnika vzel nazaj v službo. Pritrdil sem, če je za njega polovica faranov, in njim povedal nekatere vzroke, zakaj ga je odslovilo cerkv. predstojništvo. Nato so hoteli voliti cerkvene ključarje. Jaz jih kar zavrnem, sklicevaje se na to, da je bila volitev predpoldne v Logivasi oznanjena, da je le eden prišel, da sem že pisal dekanu. Rekel sem, zakaj niso prišli predpoldnem, ko so vendar že bili pred farovžem zbrani in sem jim še posebno prigovarjal, da gredó z menoj v farovž. O kaki volitvi tu ni moglo biti ne sluha ne duha. Za ključarja so hoteli imeti g. Šorna. — Dopisnik v „K. N.“ svoj dopis zmagoslavno konča z besedami: »Upam, da zadostujejo zdaj enkrat ti-le zgledi v dokaz, da nam ni treba lažij izmišljevati zoper gospoda Singerja." S temi „dokazi“, gospod dopisnik, ste pač slabo dokazali, če nimate drugih! Pokazalo se bo že tudi na drugem mestu, kje je resnica! Vprašam pa: Ali je tako pisarenje pošteno ? Na svidenje drugokrat, a glejte, da se dotlej z resnico bolj sprijaznite ! Zelo bi me pa veselilo, da naznanite tudi imena tistih, kateri so baje oni članek podpisali ! K „Leistungsfahig-keit", katero ste z onim lažnjivim člankom dokazali, pa vam čestitam! Žal mi je, da sem moral take osebnosti objavljati, pa bil sem prisiljen, ker je bilo treba pokazati, na kak način se neka klika vojskuje zoper slovensko duhovščino! Stefan Singer, provizor. Gozdanje. (Druga občinska volitev. — Početje naprednjakov.*) Nasprotni listi, posebno pa lutrovska „Bauernzeitung“, trobijo med svet nezaslišane »krivice", katere so se bojda pri zadnjih volitvah od krščansko-slovenskih volilcev delale našim naprednjakom. Zaradi tega smo prisiljeni resnicoljubnim bralcem „Mira“ volitveno zadevo v pravi luči razložiti. Dné 22. dec. 1900 so pri volitvi v občinski zastop zmagali krščansko nàrodni Slovenci. To je bil nepričakovan vspeh, ki je naprednjakom kar glavo zmešal. Vsedli so se za nekaj časa za peč in so nabirali „toploto“, katero so pri volitvi zgubili. Le včasih smo imeli srečo katerega izmed »bistroumnih" videti, kako je stopal s povešeno glavo skozi vas. Dolgo so kuhali za pečjo mastno jed — pritožba je bila vložena. V kakih 10 točkah so streljali zajca, zakaj skoro vsi so izurjeni lovci (prigodi se, da včasih kateri še ob nedeljah med sv. mašo lovi), a še-le po dolgem obupnem čakanju je zajec izletel iz grma — iz grma, v katerem ga niti slutili niso. V volilnem zapisniku je namreč bil zapisan Simon Falle ; občinski tajnik ga je klical k volitvi, a * Radi pomanjkanja prostora zaostalo. Uredn. mrtvi se ni pustil motiti v svojem mirnem spanju. Mi pa smo (po pooblastilu) pozvali še živo njegovo ženo, katera je volila — volila postavno! A v volilnem zapisniku niso prepisali imena, namreč Marija namesto Šimen. Važna točka za pritožbo! Ta glas nam je bil vzet, a ne zaradi tega, ker so se pritožili naši posili-Nemci, ampak, ker ni ne Šimen, ne Marija posestnik, ampak njuni otroci — in ti še niso polno leto posestniki! Črtan nam je bil ta glas iz zapisnika; vse drugo ostane pri starem, ker deželna vlada volilnega zapisnika ni popravila (H); k volitvise vabi že 20 let mrtva Frančiška Goričnik, na boj se kliče Buckwalder, ki je pa boj že prestal — pred kakimi 7 leti ; voli naj Anton Weiss, ki 10 let ni več posestnik. Voliti sme Andrej Lesiak za svojo osebo, dasi je že v prvem volilnem razredu oddal veljaven glas. Nehote nam pride na misel, da si je sestavljatelj volilnega zapisnika dozdeval, da sklicuje žive in mrtve k zadnji sodbi, in tudi take, katerih glasov mu je silno potreba. Jedeu glas večine samo smo imeli, ta je nam zavržen, na vsaki strani ista moč ! Drugi zajec zleti iz grma. — Ena posestnica je dala pooblastilo ; a navzoč je bil samo jeden naprednjak — sam. Žena ne zna pisati; a čemu je treba druge priče! Modri nese samo križ, druga priča pride dovolitve. Vest ga vendar malo peče; zopet se podd k ženi, vzame seboj tovariša; a žena ima obisk, ne mara se z volitvijo pečati. Dobro — pooblastilo je postavno! Stvar dobro vedoč, smo pooblastilo pri volitvi zavrgli ; pooblaščeni volilec (!) je moral celo pred c. kr. komisarjem priznati, da ni imel priče; a glej, ta je bil drugi zajec, v katerega so streljali in kateri je tudi padel. Kakor je lovcev veliko, je bilo zajcev še mnogo, a bili so tako medli, da se ni splačalo jih postreliti. Vprašamo vas naprednjaki, kakšne goljufije in krivice ste nam dokazali?! — Volitev je bila za 3. razred razveljavljena. Prav satansko veselje je zaigralo na obličjih nasprotnikov. Krščansko-sloven-ski možje se morajo zasmehovati! Štirje izmed takozvanih „črnih“ so se podali po razglašenju razveljavljene prve volitve k županu, da bi pregledali volilni zapisnik. Med tem, ko so bili v občinski pisarni, se je zunaj, v lopi županove hiše vpilo „heila. A najlepši sad naprednjaške omike je ta, da je za njimi, ko so prestopili hišni prag, prifrčalo — jajce! Par dnij pozneje, ko sta dva slovenska volilca govorila z g. županom, pa je menda eden stebrov nemškutarije stal za durmi in — pljuval; ni pa slišati, da bi bolehal na jetiki! — Zdaj pa na noge, staro in mlado, zakaj zmaga mora biti na strani novih osrečevalcev ljudstva, t. j. nemčurjev. Posvetovalni shodi so pri županu ; tja ima zanesti vsak svojo raco, katero je vlovil. Gredó jih pa lovit daleč okrog. Na jednem kraju se kupi hiša, a prodajalec mora kupovalcu dati tudi glas ; sploh se tako dolgo kupno pismo ne naredi, dokler volitev končana ni. Gospodar-napred-njak, ki si je sam noge že do krvi zmučil, pošlje svoje dekle (!) z ukazom: idite in recite očetu, da voli z menoj, sicer nikdar nisva dobra. Če ta posel ne opravite, ste slabi otroci ! ! Mladeneč, ki je menda še le suh postal za ušesi se trudi in leta: „dajte mi pooblastilo, smo ja v sorodstvu, grdo bi bilo, če bi volili s črnimi Slovenci4*. Učen naprednjak je letal in pihal: V Domačalah tam stanuje pristen Nemec, ta mi dà gotovo pooblastilo; a povesi glavo še globokejše kakor jo nosi sicer, ter se grozno opeče. Pristen Nemec je spoznal, da je boljše se okleniti krščanskih Slovencev, kakor posili-Nemcev. A v Štanfah, tam pa bo! tako si misli učenjak, in dobil je pooblastilo od moža, ki je posestvo v občini prodal in le slučajno tam stanoval. Učenost njegova pa je bila prekratka! — Pa ne samo posamezni naprednjaki so brusili svoje pete po občini, cele trope smo videli hiteti, ki so potem planile na — enega. Posebno zanimiv je bil sprevod 12. aprila po končani šoli. Štirje hrabri možje so hiteli proti Črešnjam. Mislili smo, da gredó lovit, a ko so prišli v gozd, nič ni pokalo — puške so bile premokre. Učitelje smo v tistem času videli skakljati po potih, na katerih jih sicer ne vidimo. — Pride usodepoln dan volitve. Na poročilo pridejo žandarji iz Vrbe, tuji gospodje prihrumijo — vsak oborožen — s pooblastilom. V komisiji so združeni možje — nosilci naprednjaške luči. Za krščanske volilce je sodni dan — vemo pa, da bode enkrat prinesel več pravice. Župan naznani pričetek volitve, a pristavi: Kdor se mojemu povelju ne upogne, tega pustim odpeljati!! Na nas je mož napravil utis, da nemški cesar ravno odpošilja svoje vojake na Kitajsko. Zdaj se na-tanjko pregleda vsako slovensko pooblastilo ; župan slovenske krvi ga prebira, a tako, da bi ga prekosil šolar prvega razreda. Vrši se ena krivica za drugo. Volitev je končana, zmaga je na strani naprednjakov. Pijani od veselja in znanega — duha, so se menda stepli med seboj ; žandarji torej niso bili poklicani zastonj! „Heil!“ Malošče. (Naš gospodarski napredek.) Tudi pri nas vedno bolj občutimo pomanjkanje de- lavskih močij. Vse gre za boljšim (?) zaslužkom v mesta in na tuje. Na kmetih ostanejo le še bolj stari delavci in ženske. Bojimo se, da bo naša železnica nas kmete v tem oziru še hujše zadela. Veliko upanje stavimo v nove gospodarske naprave, katere nam omogočijo tudi z manjšimi močmi obdelovati naše polje. Naša mlekarna deluje prav vspešno, čeravno tudi ne manjka raznih težav in nasprotnikov. Vse bode premagala, ako bo vodstvo in ude navdajal pravi krščanski duh. Pri takih podjetjih je treba veliko dela in truda zastonj, iz gole ljubezni do bližnjega. To ljubezen pa pomori liberalni duh in zaradi tega nikjer ne procvitajo naprave, v katere se vgnezdi liberalizem, kakor jasno kaže tako naglo pokopani „Bauern-Konsum“ v Bačah. Komaj se je to dete rodilo, ga je že stresla smrtna mrzlica in kljub vsej nem-škutariji je zginilo, čeravno so ga z vsemi mogočimi „žavbami“ mazilile razne nemško-liberalne babice. Tega liberalnega duha naj se mlekarna boji in vzdržala se bode kmetom na veliko korist. Veliko premalo še znajo naši kmetje ravnati s travniki; pri marsikateri hiši gre po nespameti najboljše gnojilo — gnojnica — namesto na travnik, v Orno morje. Oe bodo pa s časom videli, da mleko več nese, kakor pridelovanje žita, se bodo gotovo še bolj poprijeli novih naprav in naj bi prišlo zaradi delavnih močij še hujše, kakor je sedaj, vsak kmet bo lahko s svojo družino obdeloval polje, ker bode mnogo manj dela, kakor sedaj. Pred vsem je pa treba, da se varuje kmet tujega liberalnega nemškutarskega duha in ostane, kar je, namreč zvest Slovenec in veren katoličan. V tem je njegova edinost in moč, in le na tej podlagi je mogoč gospodarski in duševni napredek. Izpod Bekštanja. (Naše razvaline. — Cesa je kmetu treba?) Kdor prvokrat pride v naš prijazni kraj, se rad ozre na razvalino gradu Bekštanja, kateri čuva nad nami liki mogočni ka-meniti čuvaj okolico. V njegovem zidovju vlada smrt in vse je zapuščeno. Po celi okolici so naseljeni kmetje, ki se še komaj zmenijo za svojega zapuščenega soseda. Pa vedno ni bilo tako. Bili so časi, ko je vladalo v gradu življenje. V lepih sobah so stanovali vitezi in njih gospe ; z nekakim strahom se je kmet obračal na grad, kamor je moral nositi svoje trdo prislužene krajcarje. Ali vse je proč. Proč so vitezi, proč tlaka in desetina, zginilo je v gradu vse življenje, proč je do malega grad sam, le eno je ostalo skoz vsa stoletja, in to je naš — slovenski kmet. Trdnejši toraj, kakor moč mogočnih vitezov, je moč poštenega, delavnega kmeta; gradovi so v razvalinah, kmetje pa še živč. — Ali še druge razvaline imamo. Nekaj večjih posestnikov v Maloščah, Mlinarah in še drugje je šlo s svojim gospodarstvom rakovo pot in na njih domovju je zapel — boben. Nekaj časa so se širokopirili, povsod so imeli ali vsaj hoteli imeti prvo besedo, z nekakim zavidom so se drugi ozirali na njih navidezno blagostanje, ali konec te slave je bil vendar le žalosten ; zapustiti so morali dom svojih očetov in ta leži sedaj zapuščen ali pa vlada tam tuj posestnik. Ta prikazen bi sama na sebi še ne bila kaj posebnega, ali čudno je na vsak način, da so prišli na kant ravno oni večji posestniki, kateri so se med drugim odlikovali posebno po svojem nemško-liberalnem duhu. Vedno so imeli usta polna „fortšrita“ in glej — sami so po teh naukih prišli ob svoja posestva. Kmetje, ali ne vidite, da mora nauk teh liberalcev, ki se vam vsiljuje, biti tudi vaš pogin, ako se ga primete? Glejte na te gospodarske razvaline in spoznajte, da je obstanek kmeta zagotovljen, ako bo ostal pošten, veren, delaven in varčen. Tuji liberalni duh se pač marsikateremu dopada, a s tem pride na pot, katera pelje do pogina. Veren, delaven kmet je preživel mogočne viteze; hiše, kjer se držijo vere in slovenske poštenosti, stojijo trdno tudi v naših hudih gospodarskih razmerah, stale in ohranile se bodo tudi še naprej vse one kmetije, pri katerih se ne bo vzgnjezdil brezveren liberalizem. Kdor ima oči, naj gleda !_ Bače pri Beljaku. (Frankfurtarica in še nekaj.) Gospod urednik! Poročali ste že o posvečevanju novih zvonov in tudi o prismodariji nekaterih prilizunov (ali ker jim nemščina prav posebno diši : ,Speicheìlecker‘), kateri so hoteli pokazati svoje „fortšritlarsko“ mišljenje s tem, da so na stolpu skrivno razobesili izdajsko frankfurtarico. Dovolite še nekaj besed k tej zadevi. Nek dopisun se v „Beljaški Urši“ razkorača nad mojo osebo in mi hoče eno prizadeti s tem, da se prav po „fort-šritlarsko“ — laže. Pravi, da sem jaz snedel besedo, ker sem menda nekemu fantu (buršu) obljubil goldinar, ako sname iz stolpa frankfurtarico. Ta je pa predebela! Veste vi „fortšritlarski“ Bačani, zato bi jaz ne bil obljubil niti krajcarja, še manj pa goldinarja, ker taka prismodarija je le omilo-vanja vredna. Ker imam srce za našo Avstrijo, me je to lizunsko početje bolelo in dal sem sporočiti cerkvenemu ključarju Tondru ter rekel mež-narju Kuku, naj se prusovska zastava odstrani. To je zahteval tudi domači g. župnik. Oni fant, kateremu sem menda obljubil goldinar, naj se pri meni oglasi, kedar zopet pridem v Bače, in dal mu bom kar en — stotak, če mi zna dokazati, da je v Bačah laž resnica. Dopisun pravi, da so bili vsi „stramme Faaker44 kar pijani samega veselja, ker so mene menda tako razjezili. No, naj imajo svoje veselje in jaz sprejmem to ravnanje za plačilo za svoj trud. Sploh pa jaz poznam Bačane in vem, da niso vsi taki. Večina, in menim, tudi „fortšritlarji“ sami, ne vé, kaj pomeni frankfurtarica; če pa eden ali drugi, vendar le tako daleč seže s svojo modrostjo in se je res veselil nad to nemško prismodarijo, ki je prava sramota za čisto slovensko vas, potem mu pravim: »Heil preusischer Bauchrutscher!44 Jurij Trunk, župnik. Dunaj. Odbor slov. katol. akad. društva „Da-nica“ za letni tečaj se je na občnem zboru dnó 25. aprila konstituiral sledeče: predsednik cand. iur. Ivan Sinkovič; podpredsednik cand. med. Ivan Hubad; tajnik stud. iur. Ant. Kralj; blagajnik stud. phil. Rudolf Pregelj ; knjižničar stud. phil. Janko Grafenauer; gospodar stud. iur. Miha Pintar. Novičar. Na Koroškem. Trda jim prede, celovškim mogočnežem namreč, pri sedanjih občinskih volitvah. V n e m-škem (?) Celovcu malone ne morejo več dobiti „dobrih, nemško mislečih44 kandidatov za občinski odbor ! ! Tega ne trdimo mi, marveč nacijo-nalni list „Kàrtn. Wochenblatt44. Nihče noče več sodelovati pri občinskem gospodarstvu ter prevzeti odgovornosti za-nje ! Mesto se približuje hudim časom in zgodili so se hudi pogreški, zlasti baje pri novih električnih napravah! — Volitve vodita znani „šriftlajtar“ Lakner in lekarnar Hillinger. Da ljudstvo nima prav nobenega zanimanja za volitve, kaže to, da je k volilnemu shodu III. razreda od 854 volilcev prišlo celih 27, k volitvi sami pa 111. In to se zgodi v naprednem, nemškem Celovcu ! Heil ! Prvi maj je minul mirno pa — deževno. V Celovcu so socijaldemokratje predpoludnem napravili dva shoda. Bivši učitelj in sedanji urednik Rie s e je govoril o pomenu prvega majnika za delavce, ponavljal znane čenče in napadal zlasti klerikalce. Konečno so zborovalci sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo — jubilejne procesije! Pravijo, da so te procesije le — politična demonstracija!! Ko bi se premodri gospodje sodrugi vendar hoteli potruditi do kakih cerkvenih vrat ter se tam poučiti o namenu teh procesij, ki so vendar strogo verska naprava. S tem napadom pa socijalni demokratje sami zopet osvetljujejo svoje geslo: „Vera je zasebna reč.“ Pa niti izvirni niso socijalni demokratje v tem, ker niso sami stuhtali, da so te procesije „politična demonstracija44, marveč so to iznašli vsenemški kričači na Dunaju. K tem torej hodijo socijalisti v šolo! Svarilo. Razni tuji podjetniki, banke itd. deloma pismeno, deloma po agentih ponujajo svoje srečke in obetajo visoke dobičke. Zlasti z Oger-skega in Holandskega ali Nemškega prihajajo take ponudbe. Deželna vlada opetovano svari pred nakupom takih srečk, ker cela stvar ni drugega, nego navaden „švindel44. Torej naj vsakdo kratkomalo zavrne vsa taka pisma, nadležnim agentom pa naj pokaže vrata. Kmetijske zadeve. Na gospodinjski šoli c. k. kmetijske družbe bo prihodnji tečaj od 1. julija do 31. decembra. — Na podkovski šoli bo skušnja za kovače dné 2. julija. — Deželna zavarovalnica za živino šteje sedaj 44 krajevnih zvez; zavarovalo je živino 1198 oseb, zavarovalna vrednost iznaša 1,333390 K, zavarovane živine je 8085 repov. Zavarovalnine se je doslej plačalo 3434 K v 46 slučajih. — Nova kmetijska podružnica se je vstanovila v Rožeku. Pazite na otroke! V Lólingu je 2-letna deklica rudarja J. Rekseisen sama igrala pri koritu na dvorišču. Padla je v korito in utonila. — V Rublandu je šla majhna deklica preblizu ognja, ki so ga zažgali na polju. Vnela se ji je obleka in po strašnih mukah je kmalu umrla. Duhovske zadeve. C. g. V. Pindur, pro-vizor v Vižah, je stopil v stalni pokoj. Župnijo Viže bo oskrbovala duhovščina v Greifenburgu. Osebne novice. Notar R. Róssler v Svincu se je odpovedal službi. Notarsko mesto tam je razpisano do 18. maja. Drobiž. V fari Spodnji Dravograd se je sama zastrupila neka kmetica, ker jo je njen mož preveč trpinčil. Vzela je mišnico, a ni bila takoj mrtva in je pred smrtjo še mnogo trpela. — Pri Žnicu v Spodnjih Buhljah pri Grabštanju je konj tako nesrečno udaril hlapca M. Mandiča, da je ta par dnij pozneje umrl. — Ministerstvo notranjih zadev zopet svari pred izseljevanjem v Brazilijo. Bržkone bodo agentje v bližnjem času zopet na- tirali izseljence. Eazmere v Braziliji so pa za izseljence še vedno skrajno neugodne. Po slovenskih deželah. „Narodni dom“ v Trstu. Tržaška posojilnica je kupila za svóto 320.000 K hišo Colle-danovo na trgu Caserma, kjer je Dolenčeva tiskarna, v to svrho, da se postavi tam „Narodni Dom“, katerega tržaški Slovenci živo potrebujejo. Slava! Povsod prezirani! Delavska zavarovalnica zoper nezgode za Štajersko in Koroško v Gradcu razpisuje uradniško mesto. V razpisu se želi znanje laščine, ne pa tudi slovenščine. Torej na tuje delavce, Lahe, se ozira vodstvo imenovane zavarovalnice, ne pa na domačine — Slovence! Radi bi vedeli, koliko dobi zavarovalnica denarja od Slovencev in koliko od Lahov, da se pač ozira na te, ki so tuji državljani, ne pa na Slovence-Avstrijce! Iz slovanskega sveta. Tudi Rusinom v Bukovini noče naša vlada dati šol. Med tem, ko se Nemcem in Židom, ki so v Bukovini v veliki manjšini, zidajo in ustanov-Ijajo šole na vseh straneh, se Rusinom niti ne dovoli, da bi si je z lastnimi stroški vzdržavali. Kakšne razmere šotam, vidi se iz sledečih številk : V Bukovini je 268.000 Rusinov. 208.000 Rumunov in 130.000 Nemcev in Židov. Nemci in Židi imajo v Bukovini 4 gimnazije. Za Rumune so urejeni paralelni razredi na nižji nemški gimnaziji v Sočavi in nemško-rumunski razredi na gimnaziji v Cer-novicah. Za Rusine pa je samo edini rusinsko-nemški razred pri državni nižji gimnaziji v Cer-novicah. Tudi pravičnost! Prebivalci vzhodne Galicije so se v zadnjem času trumoma začeli seliti v Bosno in Hercegovino. Že v jeseni lanskega leta so se začela v vzhodni Galiciji širiti poročila, da ,cesar deli zastonj zemljo v Bosni". Vsled tega se je začelo nenavadno gibanje, zakaj nezadovoljni Poljaki in Rusini sanjajo o veliki sreči za gorami in rekami. Kakor trdi poljski „Przedswit“, izselilo se je do-zdaj najmanj 10 do 15.000 oseb. Vlada bojda to izseljevanje podpira, ker je to izseljevanje notranje, pri katerem država ne zgubi vojakov in v zasedene zemlje pride cesarju udan, bosenski nàrodnosti soroden živelj. —dn. Križem sveta. Švicarska trgovina s sirom. Znano je, da trguje Švica največ s sirom. V nobeni drugi državi se ga ne pridela toliko, kolikor v tej deželici. Tako je bilo izvedenih iz Švice 1. 1899. za čez 40 milijonov frankov sira, in sicer v Francijo 11.8 milijonov, Nemčijo 9'9 milijonov, Italijo 4’7 milijonov, Avstro-Ogersko 2-7 milijonov, Združene države 3'9 milijonov frankov. V poslednjem času so se začele brigati za živinorejo tudi druge države, posebno Nemčija. Zato je izvoz v to državo znatno padel. Tudi Italija pridela sedaj več sira, le na Francosko ga izvažajo Švicarji vedno več. To in ono. Delegacije so sklicane na dan 20. maja na Dunaj. — V Lvovu je zadnji čas prišlo do večjih delavskih nemirov. — Velika nezgoda se je zgodila v Griesheimu na Nemškem. V tovarni za strelivo je razneslo nek kotel, tovarna je do tal pogorela, 20 oseb je usmrtilo. Tržne cene. V Celovcu, dne 2. maja 1901. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je K V K v pšenica . . rž .... ječmen. . . oves . . . turšica. . . pšeno . . . fižol (rudeč) . krompir . . leča.... ajda . . . 10 5 7 14 12 1 13 7 10 60 30 50 60 30 12 7 9 17 15 2 16 9 62 12 50 62 60 50 12 — bik — pitana vola 28 vprežnih volov — junca 67 krav — telica — pitanih svinj 153 prascev Pitani voli so po — K Ao — K, vprežni voli po 280 K do 304' K, krave po 100 K do 230 K. Sladko seno je meterski cent po 7 ČT 20 o do 8 A — v, kislo seno po 5 ČT 40 r do 1 K — v, slama po 5 K — o do 6 A — v. Promet je bil slab. Velikovec, dné 1. maja. Prignali so : 137 volov, 69 krav, 9 telic, 6 telet. Gena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 52 do 58 kron za meterski cent žive vage. 170 ovc, 98 svinj, 2 koz. Prometa je bilo malo, Po svinjah in ovcah se je zelo popraševalo. Djekše, dné 23. apr. Prignali so: 12 pitanih volov, 32 vprežnih volov, 4 krave, 1 telico, 63 ovc, 8 svinj. Cene pitanih volov po 66 kron, vprežnih volov po 62 kron za meterski cent žive vage. Sejem je bil srednje obiskan. Kupci so bili iz Mostiča in Bistrice. Črna, dné 6. maja. Prignali so: 120 vprežnih volov, 40 juncev, 60 krav, 3000 ovc. Cena vprežnih volov 500 do 650 kron za meterski cent žive vage. Sejem je bil prav dobro obiskan, promet jako živahen. Kupčija je bila dobra. Kupci so prišli iz Bavarskega, Švice, posebno iz Tirolskega. Največ popraševali so po ovcah. Železna Kapla, dné 1. maja. Prignali so 14 vprežnih volov, 18 krav, 784 ovc. Sejem je bil srednje obiskan. Promet je bil srednji. Kupčija je bila zavolj slabega vremena bolj slaba. Kupci so bili iz Zgornjega Koroškega. Ta sejem je večinoma le ovčji sejem. Cena ovc je bila od 18 do 32 kron. Dražbe. (Kratice: vi. št. = vložna številka; d. ob. =davčna občina.) Pliberk. Dné 22. maja ob 10. uri, Micejeva kmetija v Črni; vi. št. 11, d. ob. Črna. Cena 10.845 kron, naj-nižja ponudba 7230 kron. Celovec. Dné 21. maja ob 10. uri, izba št. 85, Turkova kmetija na Plašišču, vi. št. 42. d. ob. Hodiše. Cena 13.462 kron, najnižja ponudba 9089 kron. Ustnica uprav niši vil. č. g. Fr. Lekše, župnik v Lučah na Štajerskem: Potrjujemo hvaležno prejem naročnine za tekoče leto, in sicer za Vas 4 krone in za č. g. Fr. B. Štiftarja, profesorja v Kalugi na Buškem, 6 kron. Zdravi! Hranilnica in posojilnica na Suhi ima svoj letni občni zbor dné 16. maja, ali na križevo ob 12. uri opolu-dne v hranilnični pisarni na Suhi z navadnim dnevnim redom. odbor. Loterijske številke od 4. maja 1901. Line 58 46 65 90 76 Trst 30 43 26 90 27 Ikm z ilo v Jezerci (Seehcli) nad Vetrinjem pri Celovcu. Ustanovitelj : župnik dr. Ivan Amsckl ; zdravnik : U. med. dr. Karol Blumenthal; od raj. prelata Kneippa izučeni sluge. Krasna, mirna, brezprašna, gorasta lega, lepi sprehodi. s/4 ure do vrbskega jezera, Vl2 ure do Celovca, vsaki dan dvakrat pošta. Lepe, čedne izbe, izvrstna kuhinja, in le natorna pijača ter nizke cene. Do zdaj prav lepi zdravstveni uspehi. Otvori se 1. majnika in sklene 15. oktobra vsakega leta. nng dor prodà, „Kres‘S letnik L in II., in Davorina Trstenjaka„Weriand piS|HL de Graz‘% ga prosim, naj mi naznani «»naslov in ceno. Miloš Š k e t v Šmartno, pošta Slovenjgradec. Bolj priletna kuharica išče službo v kakem farovžu. Zna dobro kuhati in se razume tudi v kmetijstvu. Zmožna je slovenskega in nemškega jezika. Naslov se izve pri uprav-ništvu „Mira“ v Celovcu. Gregor Sternig, krojaški mojster y Celovcu, mesni trg (Fleischplatz) štev. 5, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo finega angleškega kakor domačega blaga. Ker je blago kupljeno z ugodnimi pogoji, more obleke izdelovati za najnižje cene. Kolari za gg. duhovnike so v raznih oblikah v zalogi. Za obilna naročila se priporoča ____________________________zgornji. Hiša na prodaj s 4 orali zemlje (nekaj travnikov, njiv in lesa). Zraven hiše vrt z mladim sadnim drevjem. Več pové Anton Lesjak, zidarski mojster v Goričah. P. Miklauzhof na Koroškem. Proda se 30 jesenskih in 20 pomladnih svinj T župnišču r Malem Št. Pavlu (Klein St. Paul). IKST Kmetija 'USM s 24 birni posetve, v lepi legi in z dobro ohranjenimi poslopji, se najceneje prodà. Naplačati treba le 500 gld., ostalo more ostati na posestvu. Več pove Tomaž Miiller, trgovec v L a b u d n (Lava-mund), Koroško. w ošarsko blago Vaclav Kautcky, Čelakovice na Češkem. iOar Cenike brezplačno in poštnine prosto. "3ÈJt j Vabilo gtgsijU 7, t >