t*o pošti prajaraan: celo leto naprej 26 K —h ool leta , 13 , — , ietrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V upravniitvu prajaman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta , 10,-, •etrt , , o , - , mesec , 1 , 70 , Zd pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in ' inserate •prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vrafiajo, nefrankovata pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 124. V Ljubljani, v soboto 1. junija 1901. Letnik XXIX. Vabilo na naročbo. S I. junijem se pričenja nova na-ročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" veKa za ljubljanske naročnike v upravništvu: Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „ Četrt ieta . 5 kron. Jeden mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec. Po pošti pošiljan velja: Vse leto 26 kron. Pol leta 13 ., Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 b Plačuje se naprej. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira. Upravništvo „Slovenca". Proslava dela. Pod tem naslovom piše »Slovenski Narod« : »Čas je zlato. Te tehtovite in pomembne besede si je izbral za svoje življenjsko geslo mož, ki se je ves čas svojega življenja ravnal in se še danes ravna po tem prelepem pravilu, ki je vsled delavnosti, odločnosti in značaj nosti dosegel pri vseh dobromislečih Slovencih neomejeno zaupanje in ugled, katerega di-čijo lepe vrline duha in ki zasluži, da se ga danes spominjamo na tem mestu. »Ljudsko organizacijo vodi z energiško in krepko roko in jo je vsled svoje nevtrud-Ijive marljivosti in dosledne vstrajnosti pri-vedel do sijajne višine. Koliko samozataje-vanja, skrbi in truda je veljalo, koliko je bilo treba premagati predsodkov, predno se je mogla »Ljudska posojilnica« v Ljubljani iz malih in neznatnih početkov razviti tako mogočno, kakor se je v istini raz vila! Le mož s Šusteršičevimi svojstvi, z njegovim v enomer snujočim duhom, in z njegovim pristnonavdušenim trajnim vese- ljem do dela je mogel doseči tako izredno lepih uspehov kot voditelj ljudske organizacije. Kako neverjetno in velikansko se je množilo število ulog za dobe njegovega na-čelovanja ! . . . Vedno širših tal si je poso-jilništvo pridobivalo vkljub obrekovanjem iz-vestnih gospodov povsod, kjer je začelo poslovati, in ni najmanjša zasluga Šusteršičeva ta, da je osrednje vodstvo s svojim daleko-sežnim delokrogom in s svojimi sijajnimi uspehi izvrstno pripomoglo do tega, da je celokupna gospodarska organizacija v teku svojega obstanka napredovala tako, da je med prvimi v Avstriji. »Delovanje Šusteršičevo kot načelnika ljudske organizacije je pa tesno združeno ž njegovim politiškim in ostalim niegovim mnogostranskim delovanjem, kajti Šusteršič ni morebiti kak navaden enostranski in šab-Ionski posojilničar, ampak mož, ki ima odkrito srco in oko za vse težnje in potrebe našega naroda . .« Tako piše »Narod« ? Da, tako piše, samo mesto besede Šusteršič stoji povsod — Hribar, in mesto ljudsko organizacije — banka »Slavij a«. Dovolili smo si ta dovtip, da prav drastično pokažemo razloček med liberalnim in med ljudskim naziranjem. Danes praznuje zastopnik »Slavije« pet-indvajuetletriico svojega — agenistva — in liberalci praznujejo to seveda kot — važen dan za slovenski narod. Hribar se proslavlja, ker je delal za kapitalističen zavod, kateri ogromne svote denarja vsako leto dobiva iz naSe dežele, a isti ljudje ubijajo može, ki delujejo za javni blagor, za ljudsko blagostanje. Kapitalistične banke prinašajo svojim delničarjem velikanske dobičke, in ti se stekajo v blagajne kapitalizma ; a kadar pogori revež, takrat pridejo »delavni« možje in narodovi prijatelji in mu cenijo vsak opaljen štor, da se revežu ježe lasje nad »lepimi uspehi generalnih zastopstev«. Hribar je glavni zastopnik liberalnega kapitalističnega gospodarskega načela. Kako daleč zabrede liberalen klečeplazec, k-»dar hvalisa svojega kruhodajalca, se razvidi iz tega stavka v slavospevu Hribarja: »Znano in priznano je dejstvo, da le človek, ki si je utrdil svoje gmotno stališče, se more z unemo posvečevati raznim življenskim nalogam, more uresničevati svoje mladostne ideale in vspešno delati v blagor domovine. Tega se je Hribar v vsem obsegu tudi zavedal. Od nekdaj po vsem lepem in vzvišenem hrepeneč in iz čistega nagiba svoj narod ljubeč, je vpošteval resnico teh besed in si prizadeval, da si z vestnim in marnim delovanjem ustvari tako socialno pozicijo, v kateri mu bo mogoče kar največ koristiti svojim rojakom.« — Tako hvali liberalni hlinež moža, ki se je znal — obogatiti. Mi privoščimo vsakemu, kar ima, in želimo, da bi še mnogi Slovenec prišel do bogastva, a vsaj liberalni kliki moramo za-klicati na glas: Kako se predrznete vi napadati na njih časti naše može, ki nesebično žrtvujejo svoje moči za ljudsko organizacijo? Hribar se slavi, ki je glavni agent kapitalistične banke, in v zaslugo se mu šteje, da je znal sebe obogatiti — a naši možje vsi po vrsti od najmlajšega kapelana do načelnika »Gospodarske zveze« se z najostud-nejšimi lažmi preganjajo, in njih trud se blati z obrekovanjem. „Slavija" je že sto-tisočake spravila iz ljudstva, in to ' liberalci 'hvalijo. Naše posojilnice in zadruge se trudijo, da ljudstvo gospodarsko dvignejo in mu ohranijo imetje, in te se preganjajo. Pri gospodarski organizaciji katoliškonarodne stranke še nihče ni obogatel, pač pa naši gospodje po deželi sami žrtvujejo iz svojega, da si ljudstvo opomore. Poleg orga-nizatoričnega truda in pisanja še iz svojih pičlih denarnih sredstev dodajejo, da pro-spevajo zavodi. Pri nas bo kaplani, ki od svojih tri s to gld. letnih dohodkov toliko dajejo za društva, da si še časopisov več plačevati ne morejo in si morajo odreči VBako zabavo — in ti so od liberalcev razvpiti kot izkoriščevalci ljudstva, kot goljule in sleparje in ljudske pijavke, kot može umazanih rok jih obrekujejo liberalni pobalini. Mož pa, ki si kot liberalec in uslužbenec kapitalističnega zavoda zna pridobiti bogastvo, se hvali javno in se mu to še šteje v zaslugo! Taki nazori se morejo roditi le iz krogov, ki so k o r u m p i r a n i. In »Narod" je svoje ljudi že tako korumpiral, da so nezmožni za vsako javnemu blagru koristno misel. Vpili bodo i nadalje, da ima Šusteršič „umazane roke", a Hribarja bodo slavili, ker »si je utrdil gmotno stališče". Preganjali bodo i nadalje ljudsko organizacijo in hvalili kapitalistične tuje zavode. Gojili bodo i nadalje frazo in pobijali delo ... A mi gremo mimo dalje, ker vemo, kdo ima čiste roke in kdo jih nima. Državni zbor. Dunaj, 31. maja. Vodne stavbe. Sicer slaba, a stara navada je v avstrijski zbornici, da se nadrobne razprave gibljejo v okviru glavnih razprav. Vzrok je ta, da je v avstrijski zbornici vedno mnogo strank, sedaj okoli 20, ki hočejo in morajo dobiti priliko, da glede raznih važnejših in načelnih vprašanj označijo svoja stališča. A to jo mogoče le v glavnih razpravah, ko se je treba odločiti vsaj načeloma za stvar ali proti njej. Zato bi bilo morda v parlamentarnem smislu najpravilneje, da vsaka Btranka v zbornici po enem govorniku kratko in jocnr» litempljnjo avnin cfoliui*a i, r_ obširneje navaja vzroke in razloge proti ali za predlogo. Znano je namreč, da najboljši govor v zbornici le redkokedaj odloči ali predrugači že v odsekih in klubih določeno glasovanje. A ta način razprav bi imel to shbo stran, da bi se iz običaja razvila neka oligarhija, ki bi slabo vplivala na zamenjavo raznih mnenj in izjavo proste misli. Torej je navada, da govori nekaj govornikov v glavni razpravi, a drugi v nadrobni razpravi zopet prehajajo na splošna načela in nagibe. In to opazujemo vedno in povsod, na levi in desni, pri parlamentarnih novincih in starih parlamentarnih diplomatih in patentovanih glavnih govornikih. Tako jo sinoči glavni protigovornik, češki veleposestnik dr. pl. Mettal, razvijal pri nadrobni razpravi o prvih štirih para- LISTEK. Zopet eden. Zopet eden je zapustil katoliško cerkev. France Mach iz Žatca na Češkem je šel „los von Rom". Prosimo častite bravce, da se ne jezijo, češ, kaj pa ta človek nam mari, Barnuma in Baileya prihod v Ljubljano je bil večjega pomena za slovenski narod, kakor odpad Franceta Macha, ker Barnum je Slovence par ur zabaval ter odnesel od njih „veliko tisočakov, katerih nikdar več nazaj ne bo, Machov odpad pa nas toliko briga, kakor na pr. novica, da si je glavar Indijancev rodu Otava omislil novo pipo. Počasi, častiti bravec! O glavarju rodu Otava še „Slov. Narod" ni imel uvodnega članka, o Francetu Machu pa ga je priobčil sinoči. Ako bo France Mach to izvedel, strašno bode ponosen. V ptujih jezikih poje se Machu slava. Zakaj ? Odgovor je lahek. Mach je, dasi katol. duhovnik, prestopil k starokatolikom in opravičuje ta odpad v Wolfovi „Ostdeutsche Rundschau" s pismi polnimi napadov na »klerikalce". Odkar so naši napredni v zvezi z vsenemci, postal jim je tudi Wolfov list vir modrosti. Tako so izvedeli za Franceta Macha in sinoči pripovedujejo o njem v uvodniku svoji inteligenci. Mach piše : „Na našem planetu — to je zgodovina zapisala s krvavimi črkami v svojo knjigo, je ni družbe, ki bi bila tako fanatična, tako nestrpna, tako osvetoželjna ter vsled tega tako nevarna in kulturnemu napredku in duševni svobodi narodov tako opasna, kakor je klerikalna družba . . . Črna družba ima v svoji lajni samo eden valjeo, na kateri igrajo vedno tisto melodijo : Kdor ne verjame, kar mi verjamemo, ta bodi proklet in pogubljen . . . Čim kdo s to druhaljo noče več hoditi, ali — ker se je njegovo svetovno naziranje zjasnilo in se premenilo njegovo prepričanje — ne more več hoditi, ga osebno, duševno in moralično po vseh predpisih črne umetnosti in „svete" nesvete inkvizicije secirajo . . . zakaj pošteni in nravni morejo biti (javni listi prinašajo vsak dan dokazov za to !) samo rimski menihi, celibatorji in priznani klerikalni bejni petelini". Tako Mach, in „Slov. Narod" seveda z največjim veseljem priobčuje te izbruhe. Resnica pa je, da se je katoliško časopisje začelo baviti z Machom šele, ko je mož objavil v „Ostdeutsehe Rundschau" odprlo pismo na škola v Litomericih, pismo polno navadnih protiklerikalnih fraz in očitanj. Mož se zaletava v tem pismu v celibat, očita katoličanstvu, da zatira prostost pre-iskavanja, da je nestrpno, da širi praznoverje itd. Nato začeli so se pečati s Francetom Machom katoliški časniki in prišle so na dan čudne reči. Mach je bil učitelj katoliškega verouka na gimnaziju v Žatcu ter je spiBal učne knjige za katoliški verouk na gimnazijah in sicer o dogmatiki, morali in cerkveni zgo dovini. Te knjige zadobile so potrebno apro-bacijo ter bo se uvedle kot učne knjige na srednjih šolah. Ker so doživele veliko izdaj, donesle so možu lepih novcev, kupil si je vilo pri Tešinu, šel v penzijon in „los von Rom". Katoliški listi poprašujejo, kedaj je imel Mach pravo prepričanje, ali takrat, ko je pisal omenjene knjige ali sedaj, ko piše odprta pisma ? V omenjenih knjigah je namreč strog ultramontanec. Govoreč o dolžnostih kristi-janov pravi v svoji knjigi o morali: »Kristijan naj v naukih cerkve spoznava glas Kristusa, nevidnega pr glavarja in voditelja cerkve, .... izpolnuje naj cerkvene zapovedi natanko in vestno, .... kristijan naj goji pred vsem do poglavarja, pa tudi do predstojnikov ocrkve, posebno do svojega škofa in dušnega pastirja, spoštovanje, pokorščino, ljubezen . . .« V svoji knjigi o cerkveni zgodovini uči Mach: »Države so izginile s površja zemlje, krone so padle z glav mogočnih knezov, prestoli so s-i majali in so razbili, cerkev pa je stala in stoji neomajljiva, neomajana .... Posamezni narodi ali deli teh se sicer upirajo avtoriteti skupne duševne matere .... večina ji 09taja zvesta, novi členi stopajo na mesto odpadlih in tako se cerkev bliža, dasi počasi, vender gotovo .... splošni katolici-teti. Tako tudi položaj cerkvo navzlic javni ali prikriti neveri in indiferentizmu mnogih tisočev, navzlic sovraštvu in nasprotovanju mnogih proti vsakej pozitivnej veri in oso-bito proti katoliškej cerkvi . . . nikakor ni obupen, velika večina katoliških kristijano* ima trdno katoliško prepričanje .... tudi po sklepih zadnjega vatikanskega koncila v nekterih deželah vzbujeno gibanje duhov (starokatoličanstvo, katerega pristaš je sedaj!!) gineva, in razumevanje prave vsebine teh dekretov, pravo uvaževanje njih pomena in obsega zmaguje nad napačnim umevanjem in premišljenim potvarjanjem«. Tako Mach v svojih knjigah, katere je spisal kot dorasel, zrel mož, kot profesor srednje šole. Takrat jo bil o vsej vsebin. grafih ista načela, kot prejšnji večer v glavni razpravi princ Svarcenberg, In dr. Kaizl je sinoči kot glavni zagovornik vodnih stavb v nadrobni razpravi večinoma polemizoval s princem Svarcenbergom ter rotil vse poslance s Češkega, da glasujejo za vodotoke. Pri tej priliki moram naglašati, da je vsaj sedaj to vprašanje za mladoč. stranko, ki stoji pred deželnozborskimi volitvami, bolj političnega, nego gospodarskega pomena. Kakor so čuje, so bili vodotoki ena prvih obljub, ki jim jo je dal ministerski predsed nik, da so opustili obstrukcijo. Razlika mej Mladočehi in češkimi agrarci, mej katere smemo šteti i veleposestnike, je v tem vprašanju ta, da zahtevajo agrarci najprvo uravnavo raznih rek; a ko je to delo dovršeno, bi bili pripravljeni glasovati tudi za vodne ceste ali kanale. In to stališče zagovarjajo v nadrobni razpravi posamezni člani raznih Btrank. Skoraj v vsaki stranki so različna mnenja glede prednosti uravnave in plovitbe rek. Večina je seveda za vodne ceste in se je cb enem odločila tudi za uravnavo rek z ozirom na. glasne in opravičene zahteve poljedelskih zastopnikov, in ker so vodne ceste brez uravnave glavnih rek in mnogih pri tokov divjak brez hlač, a z dragim cilindrom na glavi. Nocoj je seja trajala do 1. ure. Danes je zbornica nadaljevala nadrobno razpravo o velevažnem paragrafu 5. ki določa, da se morajo pričeti uravnave vseh rek v Avstriji, v kolikor je potreba, in se v ta namen zviša državni prispevek za melioracije. Ravno ta paragraf more tudi slovensko - hrvatske poslance sprijazniti s predlogo, ker je upanje, da bodo višji državni prispevki pospešili zboljševalna in urejevalna kulturna dela v posameznih deželah. K § 5. sta danes govorila še dr. bto-jan in Polesini, nato je zbornica z večino vsprejela ta paragraf in odklonila Met talov predlog, naj se prične z uravnavami rek pred zgradbo kanalov, in sicer v dogovoru z dotičnimi deželnimi zastopi. O naslednjih paragrafih do 13. so go- ,w.ii: i\r „ ; i 1. M o jr v a fl P r. cher, Biankini, Schlegl in poslanec S t w i e r t n i a. Schlegl je zopet predlagal, naj se ves načrt zakona vrne odseku; zbornica je ta predlog odklonila. Ti paragrafi določajo: Ako dež. zbori pritrdijo, se prične gradnja vodotokov najpozneje 1. 1904; delo naj se izvrši v 20 letih; pri delu naj se, kolikor mogoče, porabijo domači tehniki in delavci; vlada sme najeti na 90 let potrebni denar po 4%, in sicer za prvo dobo od 1. 1904 do konca 1912 največ 250 milijonov, od teh pa sme 75 milijonov porabiti za uravnavo rek na Češkem, Moravskem, Gor. in Dol. Avstrijskem, v Šleziji in Galiciji, kjer se bodo gradili vodotoki; vlada more delo pričeti in nadaljevati le v dogovoru z dež. odbori ter polagati vsako leto račun o porabljenem denarju. Ob 3. uri je predsednik Sejo pretrgal do 7. ure zvečer. Rešiti je treba še 4 paragrafe. Ako zbornica danes ne dovrši dela, bode seja tudi jutri, da se izvrši tretje branje te predloge ob enem z zakonom glede železnic. Češki poslanci namreč niso preje dovolili tretjega branja železniške predloge, dokler ni dovršen zakon o vodotokih. Torej: do u t d e s! V ponedeljek pride na vrsto začasni državni proračun. Ker odsek ni dovršil razprave o rednem proračunu, mora zbornica dovoliti začasni proračun do konca tekočega leta. To je točka, pri kateri se redno razvije dolga politična debata. A ravno te debate se vlada ne veseli, a bi jo radi preprečili tudi možje, ki so za silo omogočili delavno zbornico. V tej zbornici je še vse mogoče, da namreč nagajivci z vsemi zvijačami vržejo vlak zopet s tira. Zato se trudi vlada, se trudijo razni načelniki klubov, da bi se zbornica srečno ognila tudi te nevarne čeri. Včeraj so ugibali in določili, da v imenu vsake stranke, katerih je 20, govori le po eden govornik k večjemu pol ure. Torej bode treba za to debato gotovo dve seji. V torek pa naj bi zbornica rešila tudi predlogo o držav, žganjarini, katero je gosposka zbornica vrnila. Vlada namreč nikakor ne dovoli, da bi se poobdačenja oprostilo ono žganje, ki ga posestniki skuhajo iz domačih pridelkov za domačo porabo. Ta predlog je stavil Thurnher s tovariši in ga danes v odseku zopet ponovil. Sedaj ta predlog v poslanski zbornici gotovo pade, ker bodo vsi češki in poljski poslanci glasovali proti predlogu, samo da rešijo glavno stvar. V ponedeljek se hoče min. predsednik z načelniki klubov tudi dogovoriti o na-daljnem dnevnem redu. Dunajski antisemitje odločno zahtevajo, da pride na dnevni red poročilo o premembi paragrafov 59 in 60 obrtnega reda. Wolf s tovariši hoče antise-milnm skaliti to veselje. \n Cc irooa, S SUo preprečiti to razpravo. Mnoge stranke zopet želč, da pride na vrsto predloga o lokalnih železnicah. A tudi temu mnogi nasprotujejo. Trebalo bi torej Kurenta, ki bi s svojo lajno zavrtil vse v dir in daj. Da, politika ima svoja pota! Posl. P f e i f e r je sinoči predlagal naslednjo resolucijo: „C. kr. vlada se poživlja, da hitro izvrši uravnavo Save do hrvaške meje. Ob enem naj se prične z uravnavo Krke, da se prepreči opustošenje rodovitne zemlje, katero preplavljajo vsakoletne povodnji, in da se zatr6 vsled stoječih voda nastale človeške in živinske bolezni. Konečno naj se z uravnavo Save pripravlja plovitba do hrvaške meje." Posl. R o b i č in tovariši so včeraj vlo- katoliskega nauka prepričan, papež, Vatica-num, vse, vse mu je bilo jasno, vse je veroval. Sedaj zabavlja vsemu temu, vstopil je v ločino, ki je baš naperjena proti papežu in naukom vatikanskega koncila. Potem se pa jezi, da mu očitajo nedoslednost, in strašno zabavlja. Posebno zabavljanje celi-batorjem naj bi bil previdno raje opustil, saj je bil dosti star in je vedel, kaj dela, ko se mu je reklo: coeleb3 manebis, sila se mu torej ni zgodila. Tak je torej duševni položaj moža, kateremu je »Slov. Narod« posvetil sinoči uvodnik. Kaj hočemo ! „Štrajk". Slika iz naSih dnij. Spisal Anton Kopač. (Dalje.) Poslopje Gruberice je stalo nekoliko oddaljeno od druzih hiš. Odposlanci so se vračali molčč in poparjeni proti vasi, kjer so jih pričakovali v gostilni drugi delavci. Bilo je predpoldnem po maši; nekateri so se naveličali čakanja in so odšli domu h kosilu. Perotnik je stopil prvi v gostilno in vsi so mu poznali že na obrazu, da ni opravil ničesar. Večina je bila o takem vspehu že prej na tihem prepričana. „Kakó je bilo? Kakšen odgovor?" „Štrajk!" Perotnik je izustil prvi to besedo, ki je od začetka vse nekako čudno dirnila. Nekateri so zmajali z glavó, drugi pa so molčali in gledali nekako osramočeno predse. „Kaj nam ostane druzega? Zdaj smo stopili na pot in kdor ni šleva in straho-petnež, mora stopati po tej poti naprej. Ali se nam ne bi po pravici v obraz smejali, če se ponižno in pohlevno vrnemo in prosimo odpuščanja? Kaj je pomagalo vse govorjenje in kričanje, vsi shodi in dogovori, če se strašimo že svojega prvega sklepa?.. Da nam radovoljno ne dovolijo ničesar, to si je lahko vsak že sam mislil. Dokler jih ne prisilimo, ne moremo pričakovati od njih niti trohice. Ali jaz sem prepričan, da se bodo dali še radi omehčati, kadar bodo videli, da jim teče voda v grlo .. . Samó ne obupavati, samó ne dvomiti in premišljati; niti za stopinjo nazaj! Naša pomoč in rešitev je zdaj štrajk! Če nočejo svojih delavcev plačevati, kakor se spodobi, pa naj zavihajo rokave in delajo sami!" žili interpelacijo na poljedelskega ministra zaradi uravnave Pesnice na Štajerskem. Že 1. 1898 je vlada obljubila prispevati 89.000 gld.. Dotični zakon je dež. zbor sklenil I. 1896, načrti so gotovi, a država stvar za-vlača. Zato vprašajo poljedelskega ministra, ali hoče vendar že pričeti to delo. Politični pregled. V Ljubljani, 1. junija. Razprava o proračunskem provi-zoriju je na dnevnem redu prihodnji teden in moida bo v dveh sejah popolno dognan». Na pred log zborničnega predsednika se je namreč sklenilo, da govori tekom razprave samo 19 govornikov, vsak kvečjemu po pol ure. Tako bi prišla na vrsto vsaka parlamentarna skupina po jednem govorniku in sicer po naslednjem redu : contra : 1. vst-nemška zveza, 2. liberalni Slovenci, 3. češko narodni soci-jalni demokratje, 4. Italijani, 5. socijalni de-mokratje, 6. hrvatsko-slov. klub (posl. Ploj), 7. češki agrarci, 8. Mladočehi, 9. Rusini. Kot progovorniki pridejo na vrsto: 1. nemški nacijonalci, 2. krščanski socijalci, 3. konservativni veleposestniki, 4. liberalni veleposestniki, 5. nemški liberalci, 6 centrum, 7. nemška kmečka stranka, 8. slovanski centrum (vitez Berks), 9. Poljski klub, 10 Rumun». Razprava bo završena v dveh sejah. JDeželnozborsko zasedanje S3 prične v drugi polovici meseca junija. Večina deželnih zborov prične z delom 18. t. m Zborovanje bo trajalo k večjemu tri ledne. V tej primeroma zelo kratki dobi bodo rešeni večinoma le proračunski provi-zoriji, vsa daljša dela bodo prihranili deželni odbori za jesen. Glede nižje-avstrijskega in češkega deželnega zbora se je izražala želja, naj bi trajalo sedanje poletno zasedanje vsaj do konca julija, toda večina se ne strinja s tem načrtom, ker se vrše nove volitve šele v novembru in bo torej dovolj časa za razprave v jeseni. Delegac.ijsko zasedanje bo prihodnji teden završeno skoro na celi i*-rti, jo,lino eUlapn-A s^ja ne vrSi še v ponedeljek 10. junija ali pa naslednji torek. Bud-getna odseka obeh delegacij sta že včeraj dovršila svoje delo. Vsi proračuni skupne vlade so seveda vsprejeti brez vsake pre-membe. Zunanji ter vojni minister sta sicer čula precej trpkih opazk, a ker sta takih že navajena in se jio navadi ne ozirata na-nje, jih bota tudi sedaj le prerada preslišala. Wolf za mohamedance. Kaj takega pač še nismo doživeli v katoliški Avstriji, kar se je zgodilo v zadnji seji budgetnega odseka avstrijsko delegacije povodom razpravo o okupacijskem kreditu. Delegat Wolf je pozival ministra Kallaya, naj kaj stori v obrambo »zatiranih« moha-medanov, da se »država obvaruje sramote, da se bodo morali nekatoliški Bošnjaki in Hercegovci koncem dvajsetletne okupacije obrniti za pomoč na sultana, da Perotnik ni govoril toliko iz pravega prepričanja in iz resničnega čuta za slabo stanje svoje in svojih tovarišev, — temveč mnogo bolj iz srda in osvetoželjnosti. Postavil se je takoj v začetku na čelo vsega nezadovoljstva in upiranja, zato je čutil, da bi zvrnili vso krivdo nanj, če bi se ponesrečil takoj prvi korak. Zdelo pa se mu je, da bi prenašal vse drugo lažje, kakor sramoto in razna očitanja. Res je nekoliko čutil, da peha morda v nesrečo sebe in druge, toda otresel se je te misli in govoril in vspodbujal tem glasneje, — kakor da bi hotel prevpiti slabo vest, ki se mu je pričela vzbujati v srcu. Tudi druge je priganjal nekakšen sram, da so se dali pregovoriti, četudi ni bilo pri današnjem razgovarjanju pol toliko navdušenosti, kakor teden prej. Vsem sc je zdelo, kakor da jih neka nevidna roka peha po spolzki poti dalje. Na vso nesrečo niti Dra-garja ni bilo poleg in z njim nekaterih druzih, ki se že od začetka za vso stvar niso brigali veliko. Torej štrajk! Po vsem Leševju je vrelo. Prejšnji večer — v nedeljo — popivali so pri Zalc-telu pozno v noč. Vsi so govorili hrupno se obvarujejo zelotizma (!) nadškofa dr. Stad-lerja in uradnega poročevalca vladnega svetnika Trešolca«. Lepe reči smo doživeii i Odpadli katoliki se družijo s Turki in Brbskimi popi! Tolaži nas le zavest, da so stebri turške armade obstajali svojedobno tudi iz janičarjev, krščanskih renegatov. — In s takimi ljudmi se družijo slovenski liberalci ! Pomenljive besede nemškega cesarja. Nemški cesar Viljem je imel te dni pri nekem obedu, kateremu je prisostvoval tudi francoski general Bonnal s svojim pribočnikom, pomenljiv govor o ncmško-franco-skem prijateljstvu. Cesar je najprej-prebral brzojavko ruskega carja, ki mu čestita, da je tako naglo pospešil v Kini sklep miru, potem pa, kazoč na prisotnost francoskih častnikov naglašal, da so se na kitajskih tleh nemške in francoske čete prvikrat skupno borile proti skupnemu sovražniku v najboljšem prijateljstvu. Cesar je napil obema francoskima častnikoma, na kar je general Bonnal napil nemški armadi in nje vojaškemu cesarju. Loža in politika. Znano je, da se framasoni javno nikakor nočejo pečati s politiko, marveč njih namen je vselej in povsod strogo »humanitaren«. Njih društva so sama „dobrodelna" društva, o politiki ne marajo ničesar vedeti. To pa velja seveda le v širši javnosti, ker v resnici je politika jedini cilj in namen frama-sonskih lož. To je pokazal tudi kongres tri-pičnih bratov vzhodne Francije v Maconu. Zborovalc-i so namreč poslali nadžidu in framasonskemu poglavarju Wa"ldeck-Rou-sseau-u nastopno brzojavko: Na kongresu v Maconu zbrani zastopniki 65 lož vzhodnega dela Francije pošiljajo ministerstvu za narodno hrambo svoja voščila za vse, kar je že ukrenilo, in je poživlja, da vstraja na tej poti, da bodo čim prej potrjeni zakoni o društvih (!), delavskem preskrbovanju, učnem monopolu in republikanizovanju uprave. — Loža kot strogo »nepolitična« izreka torej zahvalo francoski vladi, da je tako naglo zadala udarec izvečine katoliškemu prebivalstvu. Mir v Kini se je konečno vendarle uresničil akoravno za sedaj še samo na papirju. Cesar K\vangsu je s posebnim odlokom interesovanim velesilam zagotovil 450 milijonov taelov vojne odškodnine s 4odstotnimi obresti vred. Takoj na to pa so velesile reducirale svoje moči na najnižje, neobhodno potrebno šte vilo. Najprej je izdal naredbo v tem smislu nemški cesar Viljem, ki je baje storil sploh največ korakov v pospešitev miru, za kar mu je ruski car izrazil svojo brzojavno zahvalo. — Nemiri v Kini so trajali le nekaj dnij manj nego jedno leto. Nemški vojni oddelek je odšel proti Pekinu še pred 11; in in 20. junijem, ko sta bila umorjena japonski in nemški poslanik. Prve čete je poslala na lice mesta Japonska, sredi julija, potem Rusija, Anglija in Francija. Tekom mesecev avgust in september je došlo v in veselo kričali s hripavimi grli, kakor bi se hoteli šiloma osvoboditi nekega čudnega, neljubega bremena, ki jim je tožilo srce. Sklenili so, da ne pojde v ponedeljek nihče na delo. Zjutraj niso nikjer spali dalj kakor navadno. Ko so zasijali na nebu prvi slabi solnčni žarki, bilo je po Leševju že vse živ6 in glasno. Delavci so se zbirali na cesti in po žganjarijah. Mnogim se je na tihem tožilo po delu, ali vsakdo se je trudil, da je kolikor mogoče prikrival svojo zadrego in slabo voljo. Največ se jih je zbralo pri Marinu, kamor je prišel tudi Perotnik. Njemu se je poznalo na obrazu še mnogo bolj kot drugim, da je veliko prestal te kratke dni. Obrvi so se mu pod čelom stiskale in ježile, oči so gledale temno in megleno in lica so mu precej upala. Zena mu ni rekla ves čas ničesar, niti ga ni opominjala ali prosila. On pa je videl dobro iz njenih pogledov in iz njenega molčanja, da zaupa vanj, v njegovo vest in pa • met. To ga je težilo silneje, kakor vsaka ostra ali nezadovoljna beseda. Zatrt se je odpravil od doma kolikor hitro je mogel, da bi nc gledal njenega tihega trpljenja. (Dalje prih.) Taku 19.000 Nemcev Od 10. do 26. junija se je vršila znana Seymourjeva «ekspedi-cija«, 17. junija se je podal Taku, do 5. avgusta so se vršili boji okolu Tientsina in 14. avgusta so evropske čete zasedle Pe-kin. Pozneje se je vršilo še več manjših bojev in še grof Waldersee, ki je 27. oktobra došel v Taku, je imel dovolj opravka. Ta mož se sedaj v kratkem vrne v Evropo, ostale čete mu pa slede še le v dveh mesecih. Cerkveni letopis. Obiskovanje cerkva v sv. letu. Glede obiskovanja cerkva v svetem letu nastajajo razni dvomi. Naj slede tu nekatera pojasnila. 1. Ekspoziti in kurati sinejo določiti svoje cerkve za obisk, ako so od župne cerkve zelo oddaljene in so pota slaba. 2. Ako je v župno cerkev predaleč, ložje pa je v župno cerkev sosedne fare, sme se tudi župna cerkev sosedne fare določiti, toda voditi jih mora lastni duhovnik. 3. Ako bo v župniji res 4 cerkve, se ne zahteva, da bi se morale vse štiri obiskati, ampak zadostuje, če se obišče župna cerkev na pr. dvakrat in dve podružnici po enkrat, ali župna cerkev trikrat, podružnica enkrat in tako dalje. 4. Zadosti tudi, če so določi za eno stran fare: župna cerkev in podružnica te strani, za drugo stran pa župna cerkev in podružnica druge strani. 5. Pomniti pa je, da župnik, ako je že odločil cerkve, ne sme določila samooblastno izpreminjati. Ako se je na pr. pri prvem obisku pokazalo, da je pot predolga, da sla-botneji omagujejo, naj se obrne do ordina-rijata in prosi za Bpremen. 6. V tuji duhovniji obisk ne velja, ampak mora biti v domači župniji, razun če domači župnik tujega za to pooblasti (sub proprii Parochi vel alteris sacerdotis ab eo deputati duetu). 7. Dušam v vicah v prid se ta odpustek ne more obrniti. 8. Odpustek se moro dobiti le enkrat. 9. Spoved in sv. obhajilo se sme opraviti v poljubni cerkvi. Tudi druga dobra dela se smejo opraviti deloma v eni duhovniji, deloma v drugi, ako se kdo preseli v drugo duhovnijo ali iz kakega pametnega vzroka ondi prebiva. Tedenski koledar. Nedelja, 2. junija: 1. pobink., Sv. Trojica ; evang.: Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. — Ponedeljek, 3. junija: Klo-tilda, kralj. — Torek, 4. junija : Frančišek Kar. sp. — Sreda, 5. junija: Bonifacij šk. — Četrtek, 6. junija: Sv. Rešnje Telo, Norbcrt šk. — Petek, 7. junija: Epifanij šk. — Sobota, 8. junija: Medard šk. — Solnce izide 5. junija ob 4. uri 17 min., zaide pa ob 7. uri 41 min. — Lunin spremin: Ščip 2. junija ob 10. uri 51 min. dopoludne. — Música sacra v nedeljo, 2. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo op. 5. v F dur zložil dr. I. Benz, gradúale Ant. Foerster, ofertorij Kaspar Ett. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Mašo v čast sv. Antonu Pad. v A-moll zl. Jos. G. Zangl, gradúale »BenedictU8 es- zl. Ant. Foerator, ofertorij zl. J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 1. junija. Vsenemci proti slovenskemu kmetu. Dr. Schalk in njegovi tovariši so v državnem zboru skoro gotovo po naročilu slovenskih liberalcev in tistega gospoda, ki se gorenjskim kmetom vedno usiljuje, stavili na vlado interpelacijo proti temu, da bi se bohinjskim občinam prodalo nekaj sveta verskega zaklada in bi se tako ustreglo davni kmet-ski želji in kmetskim pravicam. Ta nastop Vsenemcev kaže, kako ozke so njihove zveze s slovenskimi liberalci in da dobe v boju proti našemu ljudstvu od slovenske liberalne strani snovi za napade. — To je zopet nov dokaz vsenemško slovenske liberalne zveze proti slovenskemu katoliškemu ljudstvu! — Wolfoveo dr. Schalk jo v Rvoji interpelaciji na poljedelskega ministra zahteval, da se mora brž razdreti kupčija, po kateri se prodaja b o h i n j 8 k i m kmetom nekaj planin verskega zaklada v 1 a s t Dr. Schalk pravi, da je to za gozd škodljivo, da je cena prenizka in daje ta kupčija samo ministrov dar klerikalni stranki, da se utrdi njeno gospodstvo in da se poravnajo denarno težave konsumnega društva v Srednji vasi. Zraven se zaletava ob Gospodarsko zvezo, češ, da ta hoče uničiti kmetijsko družbo. To je najnovejši izbruh liberalne podlosti. Po posre do vanju naših poslancev je že Clary obljubil, da se v nekoliko polajšajo krivice, ki se godé bohinjskim kmetom glede na planine. Določil je načelno, da se jim planine, kjer že zdaj uživajo pašno pravico, prodadé v last. Te mrve pa niso mogli mirno gledati naši liberalci. Po tisti poti, po kateri se je izvršil napad na dr. Šusteršiča, se je izvršil tudi ta. Hvaležni smo zanj ; vzdramil bo še bolj naše ljudstvo, nego ga je prvi. Spoznali bodo, da se v boju nasproti našim liberalcem ne gre samo za njihova sveta načela, marveč za njihov obstoj. In to je dobro ! f Pavlina Pajkova. Danes po noči je umrla gospa Pavlina Pajkova, najplodo vitejša med slovenskimi pisateljicami. Bila je rojena 9. aprila 1854. v Paviji na Italijanskem od slovenskih roditeljev. Njen oče Jos. Doljak je služil takrat v Italiji kot c. kr. sodniški svetnik in je bil I. 1848—1849 državni poslanec na Dunaju. V šestem letu je osirotela in prišla k stricu Matiji Doljaku, županu v Solkanu. Jako zgodaj je začela pisateljevati. Najprej je zlagala pesmice za „Zoro", pa tudi v druge listo pošiljala mnogo spisov. L. 1876. se je omožila z urednikom „Zore" dr. Jankom Pajkom, ki je tudi nedavno umrl v Ljubljani V tej dobi je mnogo pisala. Omenjamo le povesti : „Odlomki žen skega dnevnika" (1876) „Očetov tovariš" (1884), „Povestnik v sili" (1883), „Blagodejna zvezdica" (1881), „Roka in srce" (1881), „Mačeha" (1882), »Arabela" (1885). Za družbo sv. Mohorja je spisala več povesti : „A dneva ne pove nobena pratka", „Najgotovejša dota", „Dora", „Domačija nad vse". Tudi poučne stvari je pisala ; posebno se je ba-vila z ženskim vprašanjem. Opisala je živ ljenje George Sand, spisala „Nekoliko besed k ženskemu vprašanju", „Ženska pisma prijatelju". Pred tremi, štirimi leti so jo ostro napadali novostrujarji-naturalisti. Njen soprog dr. Pajek je ostro nastopil v njeno brambo in se boril proti umazani naturališki struji. Postopanje novostrujarjev jo je globoko užalilo, in pokojni dr. Fr. Lampe jo je privabil k »Dom in Svetu". V ta list je na pisala več daljših spisov. Omenjamo le: povest „Prijateljev sin" (1894), „Aforizmi o ženstvu" (1894), povest „Judita" (1896), „Spomini tete Klare" (1895), „Uslišana" (1900) in ob smrti dr. Lampetovi „Spomin", ki priča, kako globoko jo spoštovala tega moža, ki ji je zlasti v pismih dal mnogo dobrih nasvetov in mnogo pripomogel, da so se ji izčistili in utrdili nazori. Umrla je po jako kratki bolezni. Pogreb bo jutri po poludne ob 6. uri. N. v m. p! Deželni predsednik baron Hein je sinoči odpotoval na Dunaj. Pogreba dvor. svetnika Merka se je udeležil tudi deželni glavar g. Oton pl. D e t e 1 a. Sestanek delegatov »Slovenske kršč socijalne zveze« bode o priliki so-cijalnega kurza »Gospodarske zveze«. Krščanski socijalci na Šmarno goro! Odbor „Slov. kršč. soc. zveze" je v svoji včerajšnji seji določil vspored izleta na Šmarno goro, ki bode 16. junija in h kateremu se vabijo vsa bratska društva v Ljubljani in okolici ter vsi somišljeniki in vse somišljenice s svojimi ro-dovinami. Ob 10. uri dopoludne dne 16. junija bode na Šmarni gori sv. maša s cerkvenim govorom g. dr. Kreka, na to li-tanije, potem se pa prične ob 1 uri popolu-dne na planinici ljudska veselica z raznimi zabavami. Preskrbljeno bode dobro za zabavo starih in mladih izletnikov, pa tudi za zabavo njihovih otrok. Torej: Krščanski socijalci in s o e i -jalke, pripravite se dne 16. junija s svojimi rodbinami na pot na Šmarno goro! Župnik Jožef Tavfiič f. Iz Celovca, dnč 31. maja. Danes, 31. maja ob pol 10. uri predpoludnem je v prijaznih Vogrčah ob Pliberku preminul blag starček, vzgleden duhovnik, iskren slovenski domoljub, preč. g. Jožef Tavšič, vpo kojeni župnik in zlatomašnik. — Porodil se je pokojni gospod dne 15. dec. 1824 v Št Jakobu pod Celovcem, v mašnika je bil posvečen dne 22. jul 1849. Dolga leta je bil župnik v Hodišah nad vrbskim jezerom. L. 1898. je stopil v stalni pokoj ter so naselil v Vogrčah Pokojnik je bil jako blag značaj, visoko spoštovan od svojih duhovnih so-bratov. Iskreno je ljubil svoj ubogi slovenski rod. Rad in požrtvovalno je podpiral narodna podjetja, zelo mu je bilo mar za napredek slovenski stvari. Ganljivo je bilo videti, kako se je častitljivi starček brigal za usodo koroških Slovencev, kako je čutil in obžaloval neugodni njih narodni položaj. Slovenci ohranili bomo župnika Tavšiča v hvaležnem spominu. — Pogreb bode v nedeljo dne 2. jun. popoludne v Vogrčah. Blagemu pokojniku naj sveti večna luč! Poročil se bo v ponedeljek v frančiškanski cerkvi fin. svetnik gosp. Herm. N i c k e r 1 pl. Ragenfeld z gdč. Marg. Petritsch. Smrtna kosa. Poroča sc nam iz Sarajeva, da je bil dne 29. t. m. z največjo vojaško častjo pokopan gendarmerijski straž-mešter pri kornem poveljništvu Anton Dolenc. Mož, rodom Slovenec iz Višnje Gore, je bil nedavno odlikovan z zlatim križcem. Kako priljubljen je bil, pokazal je sprevod k zadnjemu počitku. Nad 40 vcncev je krasilo krsto, vsi oficirji z žcncralom in moštvom in privatniki ga je sprcmljevalo. Ob odprtem grobu mu je v slovo govoril njegov bratranec župnik g. dr. M a u r i n g. Vsem so igrale solze v očeh, ko je govornik povdarjal njegovo požrtvovalno delovanje za Bosno, novo njegovo domovino. R. i. p.! Občni zbor „Slovenske Matice" bo prihodnji ponedeljek, dne 3. rožnika t. 1. ob petih popoldne v mali dvorani „Mestnega doma". Za sklepčnost jc treba po društvenih pravilih navzočnosti 40društvenikov. Dnevni red smo že objavili. Šestkratni častni občan. Župnika pri Sv. Juriju v Slov. goricah, g. Antona Sijanca,je imenovalo šest občin častnim ob čanom. Družbinsko potovanje slovenskega planinskega društva v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno. Po naročilu občnega zbora stopa odbor »Slovenskega planinskega društva« pred slo venski narod s projektom skupnega potovanja v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno, ki bi se naj izvršilo v dobi 10 dni od 29. avgusta do 7. septembra t. 1. Odbor si je prizadeval, da sestavi zanimiv vzpored in prernotri denarno vprašanje. Ko je potrebne te priprave dognal, vabi odbor s tem Slovence in Slovenko, da se zglašajo k udeležitvi pri tem potovanju. Prvo veliko potovanje je to, ki ga pripravlja sedaj »Slov. planinsko društvo« v 8. letu svojega obstanka. Da se jo izbralo kot cilj prvemu društvenemu potovanju slovenski jug, more vsakdo tembolj odobravati, ko so odlikujejo ravno Dalmacija, Črna gora, Hercegovina in Bosna po tolikem prirodnem krasu, da sluje izlet v te deželo že dolgo kot jeden najzanimivejših. Potovanje po morju prevlada v potnem vzporedu, kliče za to po skupnosti, ki bi jo družila prijateljska voz na ladji. Za potovanje po morji najamemo poseben salonski parobrod, ki popelje izletnike do najlepšega, česar ni smeti prezreti pri obisku slovanskega juga. Na kopnem priskrbi planinsko društvo vozove in vlake, isto pri skrbi tudi že v naprej prenočišča in hrano tako, da nc obteži posameznega izletnika nikaka skrb in mu bo marveč le uživati ob priskrbljenih udobnostih in radovati ho kra jev, ki mu jih pokaže vsak dan novo obilico. Stroške potovanja proračunil je odbor vsega skupaj na 240 K in so v ta znesek vračunani vsi izdatki za vožnjo iz Trsta po- čenši po morji po železnicah, z vozovi in pa za hrano brez pijače ter prenočišča, vstopnine, napojnine in vodstvo ves čas potovanja tja do Zagreba, kjer se družba raz-ide. Dlet ob takih najnižjih stroških omogoči le zadostno število izletnikov, to je 90 in poživlja za to odbor vnakogar, ki bi bil voljan, poseliti dežele južnih naših slovanskih bratov, naj se javi »Slov. planinskemu društvu« do 20. junija. Do 3. julija je vpo-slati društvu 80 K predujema, ki se vračuni izletniku na dobro. Predujem zapade pa društvu v korist, ako odstopi priglašenec in ni izkazal, da mu brani le neodložljiva ovira, udeležiti se izleta. Ostalih 160 K je vplačati društvu najkasneje do 15. avgusta. Ker jo največje število izletnikov, ki se jih sprejme, 90, svetuje se, naj se vpošlje oglase čim preje, ker se na oglase, segajoče čez to število, ne bo moči ozirati.. Za primer, da ne pride do izleta, so vrne vpo slani denar. Objavljajoči v nastopnem nadrobnejši vspored potovanja, želimo, naj bodi prvo naše društveno potovanje vsem vdeležencem v koriat in veselje, narodu našemu pa v dostojno reprozentacijo v tujini. — Program potovanja: I. dan. Odhod iz Trata ob 7. zjutraj. Vožnja ob obali islerski v Pulj, kjer si ogledamo prvo avstrijsko vojno luko. — Obisk Malega Lo-šinja, najvažnejšega našega zdravišča na jugu. II. dan. Zadar. Ogledovanje mesta. Vožnja v Sibenik. u malim parobrodom po Prokljanskem jezeru v Skradin (Scardona) in potem k slapovom Krke. 111. dan. Tro-gir (Traun) Ogledovanje tega glede bene čanskih stavb najvažnejšega mesta v Dalmaciji. Vožnja skozi divni Kaštelanski zaliv (Jetto castello) v Spljct. Ogledovanje mesta, osobito pa Hvetovnoznamenite Dioklecijanove palače. Z železnico v izkopano rimsko mesto Solin (Salona). I V. d a n. Obisk Ilvara (Lesina), starodavnega mesta Kor čule in Gruža (Gravoso) Izlet z malim parobrodom v llijeko (Oinbla), gledovanjo Dubrovnika in pohod otoka L >kruma (Lo-croma). V. dan. Boka - Kotornka. Vožnja skozi najlepši zaliv v Kvropi v Kotor (Kat-taro). Odtod s kočijami po krasno izpeljani cesti ob Lovšenu na Krstac, Njeguč in Ce-tinje, kjer si oglodamo vse znamenitosti junaške Črne gore VI. dan Odhod iz Ko-tora naravnost v Metkovič, kjer zapustimo parobrod. Iz Metkoviča po železnici v Mo star. VII. dan. Ogledovanje Mostara in velezanimiva vožnja v Sarajevo. VIII. dan. Ogledovanje Sarajeva, Ilidža itd. IX. dan. Odhod iz Sarajeva z železnico preko Bosanskega Broda v Zagreb. X. dan. Zjutraj prihod v Zagreb, kjer so družba razide. Natančni program sledi. Oglaso sprejema »Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani. Iz Celovca, dne 30. maja. Binkoštna praznika je bilo v tukajšnji stolnici 1171 b i r m a n c e v in sicer 540 fantov ter 631 deklet. Meseca maja je bilo vkup (t. j. z vi-zitacijami) 3281 birmancev, 1679 fantov in 1G02 dekleta. — Binkoštni ponedeljek je nj. ekscelonca knezoškol dr. K a h n podelil 13 bogoslovcem prvega leta tonzuro in nižjo redove. Poleg teh so sprejeli tonzuro in nižje redove tudi štirje konviktisti iz I n o -mosta, namreč gg. : Lamb. E h r 1 i c h iz Žabnic, Jož. O' Coner in V. Cremer iz Amerike in P. O s m u t iz Valdeka. Skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro je bila včeraj v Opatiji. Denarni vspeh preteklega leta jc bil prav povoljen. Lani je bilo za družbo nabranih 32.000 kron. Sprejme sc resolucija, naj vlada stori odločne korake, da sc ustanovljcnju hrvatskih in slovenskih šol v Istri nc bodo delale zapreke. 501etnlca Vrazove smrti. Dne 24. t. 1. jo minulo 50 let, odkar jo umrl štajerski rojak, hrvaški pesnik Stanko Vraz. Shod v Vevčah. Včeraj zvečer ob 6. uri so je vršil v Vevčah ljudski shod, ki je bil prav dobro obiskan Govoril je Go-stinčar o potrebi zavarovanja za starost in onemoglost delavcev, ter o političnem položaju. G. Rihar je bodril delavce k vzajemnosti in pozitivnemu dolu. Delavci četudi raznega mišljenja, naj opuste osebna zba-danja. Vsprejela ae jc Boglasno resolucija za uvedbo delavske zavarovalnico za onemoglost in starost. Veselica na korist spomeniku pokojni eosarici v Trstu bo dne Ž. junija t. 1. v dvora-ii „Rokodelskega doma" v Št. Vidu nad Ljubljano. Povišanja tržaških okoličanskih učiteljic. Iz druge v prvo plačilno kategorijo so povišane učiteljice na slovenskih ljudskih šolah v okolici: gospice Evelina Valenčič, Angela Se t ni čar in Gabrijela Ko m e 1. Vlak v Ognju. Današnji popoludnevni poštni vlak je na Kresnicah zadela mala nezgoda. Iz dimnika so priletele iskre na vla-kove stopnjice, ki so se hipoma unele. Vlak je že vozil s postaje, a so ga morali vstaviti, da so ogenj pogasili. V apnenci zasulo in zadušilo je dne 31. majnika ab 11. u. na Bohinjski Beli 341etnega posestnika Janeza K u n č i č a. Ob času nesreče bila sta dva delavca in ena delavka v apnenci, iz katere je bilo malone že vse apno izpravljeno. Ko se je začel nad njimi obod, narejen iz prsti, podirati, izbe-žala sta dva srečno na prosto. J. Kunčič ni mogel več najti izhoda. Vaščani so takoj prihiteli na pomoč. A preteklo je nad */» ure, preden so prikopali do ponesrečenega. Kakor hitro so oprostili glavo, podelil mu je nav-zočni župnik pogojno sv. poslj. olje. »Sudmarkin« kres bodo tudi letos žgali v Celovcu, in sicer dnč 23. junija. Da se stvar dobro posreči, zato se že sedaj krepko poteguje uradna '„Ce-lovčanka", ki prva izmed vseh listov opozarja svoje bralce, uradne in neuradne, na vsenemško demonstracijo! Sploh celovški uradni list z uprav občudovanja vredno vnemo podpira in zagovarja vsako nemško-nacijonalno in radikalno početje, naj je to tudi kar naravnost namerjeno zoper vlado. Zlasti iskreno se poteguje za nemški „sehul-verein" ter za „Sudmarko", društvi, katerih delovanje je naravnost naperjeno zoper Slovence. Nagla smrt Pokopali so danes po-poludne v Pulju azistenta južne železnice gosp. Frana A r n š k a rodom iz Vidma ob Savi. Služboval je na postaji v Zalogu pri Ljubljani; binkoštni ponedeljek odpeljal se je kot reservni kadet k 28dnevnim orožnim vajam v Pulj. Dohitela ga je smrt; zadela ga je srčna kap. Ranjki bil je med kolegi in znanci jako priljubljen. Toča na Trebelnem. Komaj se je stajala toča, ki je padala 27. maja, uže je dva dni pozneje 29. maja ob '/»5 nova toča prihrula. Pobila je deloma po druzih krajih, kakor prvikrat, vendar ni bila sedaj škoda tako občutna, kakor prvikrat. Omeniti je še tega. V sredo 29. maja zvečer so naš oče župan, ki zraven svojega županskega dostojanstva jako skrbno izvršujejo posel muzi-kanta, prav pridno pritiskali na harmoniko, menda iz samega veselja, da je toča pobila, in „dobro ginjeni" so po pivnici vršali, da se je daleč okrog slišalo. Stavka pri Komu v Ljubljani je končana. Gospodar je stavkujočim krovcem v vseh zahtevah ugodil. Akcijska družba „Leykam Jo-sefsthal" je imela v preteklem poslovnem letu 1900 čistega dobička 1,025.970 K 66 v. Jedno leto prej je imela družba dobička le 870.419 K 76 v. Barnum in Bailey je prišel danes po noči ob 12. uri 40 minut v Gradec, kjer ostane tri dni. Krščansko socijalno delavstvo na Štajarskem. Šesti sestanek delegatov zveze katoliških delavskih društev sekovške škofije se je vršil 26. in 27. maja v Gradcu. Storili so se važni ukrepi za razvoj organizacije in agitacije. Stavka žensk. V stiskalnici olja pod Skednjem v Trstu je stopilo predvčerajšnjim v stavko 140 delavk, ker gospodarji niso hoteli ugoditi neki zahtevi njihovi. Te delavke so namreč čistile mandlje, iz katerih se dela olje; očiščene mandlje so morale spravljati v vreče in nositi v zgornja nadstropja, kar pa je bilo za nje preveč težavno ter so radi tega zahtevale, naj bi težaki odnašali vreče. Včeraj zjutraj so šle stavku-joče delavke zopet pred tovarno in vprašale, dali so pri volji, ugoditi njih zahtevi? Obljubilo se jim je, da se jim ugodi, vsled česar so se zopet podale sa delo. Defravdacije na Reki. V delavski bančni družbi so prišli na sled defravda- cijam. Knjigovodjo banke Spadonija so zaprli. Potrjena obsodba Kasacijsko sodišče je potrdilo smrtno obsodbo nad 21 letnim vagantom Jožefom Paulom Villo, ki je v Gradcu umoril godbenika Steinscheererja. Razstava slik v Zagrebu. Dva odlična hrvaška slikarja sta razstavila prošli mesec svoje slike v Zagrebu : Medovič in Ivekovic. Največjo pozornost vzbujajo velike zgodovinske sliko M e d o v i c e v e : »Rimski bakanal«, »Sriemski mučeniei«, »bpljetski sabor« in »Dolazak Hrvata«. Medovič je razstavil tudi mnogo študij po naravi, portretov itd. Največji je vendar, kadar se zamisli v velike svetovne ideje in s kistom diha svoja domoljubna čustva na platno. Ivckovič je pa bolj liričen značaj, ki iz šume in polja zajema svoje predrrete svojim slikam. Razstava je v umetniškem paviljonu na Zrin-skem trgu. Tudi številni učenci obeh mojstrov so razstavili svoje slike. * * Najnovejše o soprogi našega prestolonaslednika Pariškemu listu „Temps" se brzojavlja z Dunaja, da pričakuje soproga nadvojvode Frana Ferdinanda, knjeginja Zofija Hobenberg veselega dogodka. Odkritje spomenika Bismarku se je radi nagle smrti grofa Viljema Bistnarka odložilo. Zaroka na črnogorskem dvoru. Iz črnogorskih krogov se čuje, da se namerava črnogorski princ Mirko zaročiti s hčerko srbskega polkovnika Konstantinoviča, ki je bližnji sorodnik Cbrenovičev. Hčerka Kon-stantinovičeva je bila svoj čas določena za nevesto kralju Aleksandru. Knez Nikola črnogorski in katoliki Knez Nikola je dovolil nadškotu barskemu, Simonu Milinoviču, da more na Ce-tinju sezidati katoliško cerkev s stanom za duhovnika. Biskup Strossmayer je za kato lisko cerkev v Cetinju daroval 10.000 kron. Uporni gardisti. V Antwerpenu je pri vežbanju meščanske garde zasačil častnik gardista pri kajenju. Častnik je gardista pozval na odgovor, a gardist se je uprl, na kar je častnik dal povelje, naj se gardista odpelje z vožbališča. Vsi gardisti so na to obrnili puške, zapeli marscillaiso in razbijali s puškami. Policija je morala priti častnikom na pomoč, sicer bi jih bili gardisti nabili. Tragedija burskega generala. Burski poveljnik Schonman, katerega so Angleži pridobili, da je deloval za premirje v njihovem smislu, se je v sredo v Preto-riji na čuden način ponesrečil. Ogledoval si je v svoji hiši liditno granato, katero je še hranil. Granata se je razpočila in Sclion mana na mestu ubila, njegovo hčerko in ženo pa smrtnonevamo ranila. Sejmi po Slovenskem od 3. do 8. junija. Na Kranjskem: 8. v Novem-mestu, Tržišču, na Vrhniki, Št. Jerneju, Višnji gori, Svirci in Motniku; 4. v Črnomlju in na Vačah; 5. v Krškem; 6. v Vinici; 7. v Loškem potoku; 8. v Ljubljani in Rakitni. — Na slov. Štajerskem: 3. v Št. Juriju ob j. žel. in Št Juriju pod Rilenbergom; 4. v Slov. Bistrici; 5. v Ptujem in na Tinskem ; 6. v Gor. Ponikvi; 7. v Kapeli pri Brežicah. — Na Primor skem: 3. v Hrpeljah in Medeji; 6. v Gorici; 7. v Glemoni. Kaj pa pravi »inteligenca« ? Naša jako žalostna demimondska »inteligenca«, ki zagovarja prostitucijo, je našla zopet dva »črna«, katera izrablja proti katoliški cerkvi. Eden je nesrečni Bezeljak, za katerega blazne čine dela odgovornega ljublianskega škofa, češ, škof mu ni hotel pomagati. A škof je storil vso zanj, kar je mogel, celo službo mu je hotel dati pod pogojem, da je pameten, blaznik pa ni hotel. Posvetna oblastva pa so na škofove prošnje držala križem roke, dasi so ob drugih priložnostih takoj pri delu, če je treba kakega duhovnika »za šiti«. Sploh pa Bezeljak spada med liberalno »inteligenco«, ker je zabavljal čez škola, kakor Tavčar, in hvalil »Rodoljuba«. »Narod« celo pravi, da je Bezeljak od izpoved nika dobil navodilo za nenravnost. No,čobi bil k izpovedi hodil, bi no bil tako propadel, kar pa sam govori, ni verodostojno. — Drugi »Narodov« ljubljenec je neki Mach v Žatcu, ki je od cerkve odpadel in sedaj kakor kak »Narodovec« zabavlja čez »klerikalce«. No, tudi Luther je zabavljal, da »farji žro«, sam pa je bil mnogokrat pijan, »rimee« je imenoval nečiatnike, sam je bil pa isto. Tako tudi naši liberalci. Smešnej- žoga ni, nego če Machova zabavljanja »Narod» prinaša v uvodnem članku A taka je — »inteligenca« ! Današnji številki priložile so domače tvrdko brata Eberl, Gričar rf- Mejač in L. Miknsch Najnovejši vozni red veljaven od 1. junija do 1. oktobra t. 1. Cenj. naročniki in čitatelji naj ob potrebi blagohotno uvužujejo zgorajšnje trgovine in obrti. i>arovl. Za pogorelce v Gorenji vasi: Neimenovana po dr. K. 10 K. — G. Anton Notar v Plavju 5 K. - G. A. T. St. 20 K. — G. Al. Jenko, pekovski mojster v Ljubljani, 5 K. Za slov. kapelico v Aleksan d r i j i: G. Anton Notar v Plavju 5 K. Bog plačaj 1 JJiaroduo gospodarstvo. Pomen zadrug za kmetijstvo na Slovenskem. (Navodno-gospodarska Črtica.) (Dalje.) Novodobne prometne zveze so našim slovenskim pokrajinam odvzele naš poprejšnji velik zaslužek, prinesle so nam ob jed-nem v deželo tuje blago, ki v ceni in dobroti konkurira z našimi pridelki — to je za nas velik udarec Novodobna prostost kmetovalčeva, novodobna omika in napredek v kmetijstvu dajejo nam sredstva v roke, da zamoremo ta udarec po možnosti zmanjšati in odvrniti. Z napredkom v raznih panogah kmetijstva, n. pr. z umno živinorejo in ž njo združenim mlekarstvom, s sadjarstvom, vinarstvom itd. zamoremo kolikost in dobroto teh pridelkov zelo povzdigniti. Vsak obsežnejši okraj ima svoj poseben značaj, ki je pripraven, da se more v njem kmetijstvo povzdigniti. Tu pridobljeni pridelki imajo v današnjih časih takrat pravo vrednost, ako jih zamoremo kolikor mogoče veliko v denar spraviti, in to po pravi ceni. Posameznik je tu navezan na slučajno neugodne ali ugodne razmere, v katerih se sam nahaja ali njegova okolica. V tem pogledu igrajo pri nas prekupčevalci veliko ulogo. Od njih spretnosti, kapitalistično moči in predrznosti je odvisno, koliko in kakšnega kmetovalčevega pridelka se pri nas speča ter po kakšni ceni. Umevno je, da prekupec ne dela zastonj, umevno je, da se posameznik ne more vselej na njega zanašati, umevno je, da prekupec tlači ceno pridelkov pri producentu in da zahteva veliko zanje pri konsumentu, in kar je pri tem najbolj upoštevati, promet v blagu, ki se vrši po prekupcih, ni tako obširen, vsestranski, mogočen, (U bi dovolj mogočno vplival na obče hirajoči knrutovalčev položaj. To opazujemo prav občutno dandanes pri nas na Kranjskem, ko so nam dohodki iz gozdov večinoma že zginili, ko nam vožnja ne do-naša več nobenega zaslužka, ko hira trgovina, ko so zahteve, ki jih tirja država od nas, vedno večje, in ko vsled večje splošne omike rast jo tudi splošne življenjske potrebe. Na mo SS . -s' * <* » 311 9 zveó. 736 3 j 20 2 si. vzh. 1 jasno 00 . j 7. zjutr. ¡2. popol. ■}37 5 7365 16 2 28 9 si vzsvzh.l sr. szvh. 1 jasno jasno I rj----1---- i -— — ' Srednjavče-ajSnia tpmoHratnra 210 nórmale- 16-0 574 1-1 S potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom in sočutnim znancem prežalostno vest, da je naša predraga mati, gospa Pavlina Pajkova, vdova c. kr. gimn. profesorja, po kratki mučni hudi bolezni, prejemši svete zakramente za umirajoče, danes ob '/,6. uri zjutraj, v 47. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Umrjoči ostanki predrage rajne matere bodo v nedeljo, dne 2. t. m. ob 1/a6. uri popoldne v hiši žalosti, na Bleivveisovi cesti št. o blagoslovljeni ter na to prepeljani na pokopališče pri sv. Krištofu, kjer se pokopljejo v lastni raki. Svete zadušne maše se bodo darovale v soboto, dnč 8. t. m. ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. R. I. P. V Ljubljani, dne 1. junija 1901. Teodor Pajk, Milan Paik, gimnaz jalec. c. kr. z%č. glavni učitej. Zalivala. 569 1 — 1 Vsem slavnim gasilnim društvom v Ilizaviku, Stepanji vasi, Mostah in Ljubljani, kakor tudi požarni brambi vevške papirnice, slavnemu vojaštvu in vsem drugim pri požaru sodelujočim osebam in sploh vsemu slavnemu občinitvu, ki je preprečilo še večjo nesrečo, izrekam v svojem in v imenu vseh sovaščanov tem potom svojo najiskrenejo in najloplejo zahvalo. Dob run je, dne 31. maja 1901. Franc Anžič, posestnik - pogorelec. Ogrsko Zahvala. Za tečno in neprikrajšano izplačilo zavarovane svote po požaru dne 22. aprila 1.1. izrekam najtoplejšo javno zahvalo -francoski zavarovalnici („Fivneo - lloiigroise") * ter isto najbolje priporočam vsakomur, kdor si hoče zavarovati pri poštenem in solidnem društvu. Gorenja vas, dne 12. maja. prane Volčič m. p. Občinski urad Stara Loka: G. Trilar, priča. VABILO 57£ 1-1 * Glavni zastop za Kranjsko pri gosp. Alfred I111 'zvrs'no sredstvo za ohranitev tl/lltltslflj ie Sovja, preprečuje gnilobo, oprblost itd. Za trgovce pohištva, mizarje in zasebnike ima v zalogi tvrilka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 15 11 — 11 Vnanja naročila proti povzetju. Razpis jslužbe občinskega sluga oziroma redarja pri županstvu v Spodnji Šiški. Plača po dogovoru, prošnje do 8. junija t. 1. in nastop službe takoj. Orožniki v pokoju imajo prednost. Županstvo S p. Šiška 1. junija 1901. 575 2-1 I. Vodnik, župan. Travnif u ? M® je oddati na Ižanski cesti. Popraša naj se na S v. P e t r a cesti štev. 5. 573 2-1 atotdfcsfczftdtalbfafcafcafcaHtafafcate IS Mil 1 pri TJubljaiil «o 5-5 v lepi, zdravi, pred vetrom zavarovani planinski legi. Vsi načini zdravljenja z vodo. Posebno ozdravljanje. Prlčetek 15. maja. Prej in po sezoni cene znižane' Prospekti brezplačno. na V. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice y Št. Vidu pri Zatičini, registr. zadruge z neomejeno zavezo", ki se bode vršil v nedeljo dne 16. junija 1901 ob 3. uri popoldne v prostorih hranilnice in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskega pregledovalca. 3. Potrjen je računa za 1. 1K)0. 4. Volitev načelstva. 5 Volitev računskega pregledovalca in njega namet-tnika. 6. Slučajnosti. 57i i_i Načelstvo. V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b 1 ob določeni uri sklepčen, vrši se ob ' ,4. uri isti dau, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. Na prodaj je 568 l-i iiji^a^ pripravna za zgradbo hiše na Brezjah (pri Mariji Pomagal) blizu cerkve. Ni.taričneja pojasnila daje Janez Grilc, št. 28 ravno tam. Na prodaj sta 2 križeva pota jeden f'5 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 cm. visok, velja gld. 250 — pri o52 12—8 FR. TOMAN-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg at. 1. Kopel Slatina. južne železnice postaja: Polčane (Poltschach). Krasno prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorno bolezen (diabetis), žolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd. Prospekti se dobe pri ravnatelju. 350 17—9 C. In kr. prlv. nmtvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 li Rwlzflov reslcll 115 je tekočina, že 40 let v rabi po dvurnill, vojaških in civilnih kofjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v I. Avstro-Ogerski. 630 20-16 Glavna zaloga Frano Jan. Kvvizda, c. in kr. avstr.-oger , kr. rumun. in knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. Važno! za Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotojrafične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega čaja, ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel. 304 11 Oblastv. konces. oddaja strupov. = Zia M v/11 »M O; J <3© = posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solitar, enejan, kolmož, krmilno apno itd. Vnanja naročila izvršujejo so točno in solidno. Progerija flntnn Kane I^jubljana, Šelenburgove ulice št. 3 IV .■hudimi Varstvena znamka: Sidro, iiiiiiiiiil iz lekarne Richter-jeve v Pragi, pnpoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dohiti steklenica po K — gO. K 1-40 iu K 2- v vseh lekarnah. Zahteva uaj se to 105 21—18 sploh priljubljeno domače zdravilo i vedno le v izvirnih steklenicah z našo = = varstveno zuamko „sidro" iz Richter- = | jeve l-karne ter sprejme iz previdnosti § i le v steklenicah s to varstveno znamko = | kot pristni izdelek. 2'J(i (10-1) | Ricbterjeva lekarna pri zlate.u len 't v Pragi, Elizabethstrasse 5. riiiiimniiuiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiimiiii £ Naznanilo. Surovinska zadruga čevljarjev za Kranjsko v Ljubljani obve fča s tem vse zunaj Ljubljane bivajoče čevljarje, kateri žele k zadrugi pristopiti, da je zadružna prodajalna na Sv. petra nasipu šr. 1, v kPteri se gospodom članom s pristnim in dobrim blagom vsake vrste po najnižji ceni in strokovrjaiki vedi potšreže. ❖ 560 (3- 2) Ob ednem se tudi naznani, d. se **** mesečni shod **** vrši v nedeljo, dne 24. junija 1901 ob 2. uri popoldne v gostilni pri,Kroni', Gradišče, pri katerem se vsa pojasnila v zadevi zadruge razlože vsem došlim iz dežele. Za obilno udeležbo shoda vabi uljudno odbor. Surovinska zadruga čevljarjev za Kranjsko. F. T um a R. Vertnlk ravnatelj. nadzoroval, predsednik. FRANC OMERSA 537 V KRANJU (4-2) prodaja dobro in po ceni specerijsko blago deželne pridelke, železo. izdelke iz železa in kovin, ra?no orodje za kmetijstvo, rokodelstvo in hišno opravo. Karbolineum fimeže, lake, o'jnate in suha barvo, Roman in Portland-cement, okove, traverse in šine za stavbe itd. Semena, trave, detelje, domače, najfinejše luoerne, pese Itd. Najfinejše mazilo za kola, stroje in umije. ; TT' ra» -O h= C* O 'e > ra 03 ■S3 ra r— c ca "S 2 % Zaloga vStyria", „Helikal „Austria" in „Stefanie"-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. Priporočam svojo naj- „hUCH"^—iySTYRiA* vciMO m najbogatejšo, obče- _ / » znano veliko izbero vsakovrstne /.lHtoiilne in srebrnine v secesiji, posebno lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prBtane itd. itd. Namizne oprave (Besbck) in naiboljše šivalne stroje vse to po najnižjih cenah in z jamstvom 28 38 Vabim na obiini obisk in ogled z vsem spoštovanjem Fl'. ClMleil, urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža Ceniki brezplufi.no m. poStnine pronto. "O O T3 ~l (U < c/3 T3 » n 3 v o CA CD I] J registrovana zadruga z neomejeno zavezo. x Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. I, v Knezov i liiši, obrestuje hranilne vloge po \m 40-17 41 L» odstotka brez odbitka, rent nega davka, katerega, posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure. razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. PoStnega hranil ničnega urada st. SiS.ilMi, Telefon štev. .>7. «Oh/09] Podpisana ima v zaloizi najraznovrstntjše trpežno, krasno blago ga bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kaznle, pluviale, dalmatike. ve-lume, albe, koretolje. prte td sploh vse, kar se rab» \ cerkvi pii službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke In vsa popravila. — Izdeluje rofuo In pošteno po nuj nižji c«*u) luuideru In vso drugo obleko. Prec-asiite gospode prosim, da se blatrovole pri naročilih ozirati na douiaJo tvrdko ter ne uv.tiujejo tujih tvrdK, društev in potujočih antntov. Zagotavljaj« hitro in najpošteneišo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Kajodličnejšim spoštovanjam se priporoča 506 52-1 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja m posode v Ljubljani, Wolfove ulice 4. h it i* s* ¿4» Efc It' i U láüfSSÜ (amemik. 463 6-6 kamnosek v Ljubljani, pomenskega ulice štev. 28, se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu v vsa v kamnoseški obrt vštevajoča se dela, bodisi umetna cerkvena ali stavbinsko-strokovnjaška. ..j.iSffi.lSlS nadrobnih spomenikov katere prodaje po izredno nizki cen'. Opozarja tudi, da so le edino pri njem kupljeni grobni Ol(Viri trpežni preti vplivu vremena, za kar jamči. ** RAZPIS za zidarska in tesarska dela za zgradbo poslopja „Mizarske zadruge" v Šenf Vidu pri Ljubljani. Pismene ponudbe so do 9. junija 1901 načelniku I.Arharju v Št. Vidu vložiti, kjer so na vpogled tudi načrti in pogoji. Šent Vid, drni 1. junija 1901. Stavbeni odbor. Št. 881. Razglas. 570 3-1 V soboto, dne 8 junija t 1, ob 11. uri dopoldne vršila se bode v občinski pisarni v Št Janžu (Dvor) sodni okraj Radeče javna zniževalna dražba radi oddaje zgradbe tri- oziroma štirirazredne šole v Št. Janžu. Stavbena dela proračunjena so sledeče: 1. Šolsko poslopje........................30.551 K 25 h 2. Vodniak in klet........................1.871 » 85 » 3. Drvarnica, ograja in planiianje sveta..........1000 » — » 4. Hišna oprava (klopi itd).........2.03Ž » 40 » Skupno . . 34.955 K 50 h Dela oddala se bodo skupno le jednemu podjetniku. — Vsak, kdor se hoče udeležiti te dražbe, mora popreje vložiti vadij 1750 kron. Načrti, proračuni in stavbeni pogoji razgrnjeni so pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem, samo proračun tudi pri podpisanem uradu vsakemu v vpogled. Županstvo pvor, dne 30. maja 1901. prvo ljubljansko podjetje za izdelovanje fornirja. Spost. podjetnikom mizarstva, trgovcem s fornirjem in gg. mizarjem, kolarjem naznanjam, da sem pričel 544 ^4—3) ir % reza 11 j ena fornirja ^m kojega imam v zalogi izredno veliko množino, vseh vrst in različne kakovosti lesa. Izrežem tudi dopeljane hI t de na fornir po nizki ceni. — Izdelujem tudi gladke, fino Izdelane proflllrane lajate vseh vrst in oblik. Priporočani novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvržujem. Spoštovanjem Ivan Zakotnih, tesarski mojster v Ljubljani. . ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra, ccsta «St.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega ln solidnegA blag» po nizkih eenuh. Opozarja na veliko svojo zalogo zgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov. 7 40 Lamlaiier dobro ohranjen, jako pripraven za kacega gosp. duhovnika, proda se prav po ceni. Ogleda se ga lahko pri gosp G&hrichu, Rimska cesta št. 19. 545 (3—3) ■S W o r z a. Dni 1. junija. Bkapni driavni dolg v not&b.....98-.: 0 Skopni dri&vni dolg v srebru......97-^8 Avstrijska zlata renU 4.......117 H0 Avstrijska kronska renta 4°/„ 200 kron . . 96-85 Ogerska zlata renU 4°/„........117 45 Ogerska kronska renU 4°/0, 200 ..... 92 90 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1673-— Kreditne delnice, 160 gld...... 690 50 London vista ..........242 451;, Ntmflki drž. bunkovci ta 100 xc. nem. dr*.veli. 117-471;, 20 mark........... 20 frankov (n&poleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dni 31. maja. 3-2% državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . b"L državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Drlavne Brečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rodolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/0 23-52 19-08 90-Í.0 11-32 181 -171- 94 80 143 20 258-60 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obvetnice državne ielezmce , » južne teleznice 3°/0 , » jažne železnice 5°/t > > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°;0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. 106-50 «4 25 4Í3- -344 50 122 50 400--390 -49 25 •25 20 16-30 68— Salinove srečke, 40 gld. . . St. Qen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstnjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. telet., 1000 gl. st v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska Jtavbinska dražba . . Moutanska družba avstr. pmn..... Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. Papirnih rabljev 100...... . 200 -234 — 394 — 60 — 279 50 6046 -897 -89 75 160 -472 5 ) 445" — 253-50 M Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgnbe pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje-Kulanlna izvršitev naročil na boril. 99 Menjarnična delniška družba 3IBBCUB« I., Nollziili 10 in 13, Dunaj, I., StrobalgassB 2. _■ Pojasnila IS v vseh gospodarskih in tn«n5nlh «Ivanih, potem o karsnih vrednostih vseh ipekulaoljakih vredaestalh papirjev in vastnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (j t h ▼ n t c.