Štev. 231 V Ljubljani, sreda 11. oktobra 1939 Leto IV Mirovno delo Jugoslavije na Balkanu Grčija, Bolgarija in Turčija umikajo vojske s svojih meja - Bolgarija je pripravljena pogajati se z Romunijo Rim, 11. okt. o. Zadnji dogodki na Balkanu pričajo, da nastopa nova doba v razvoju odnošajev med posameznimi balkanskimi državami. Zato ima zaslugo predvsem Jugoslavija, ki skuša s posredovanjem doseči mirno rešitev vseh spornih vprašanj, ki še ločijo nekatere balkanske države. Jugoslavija je pretekli teden dosegla, da je prišlo do odpoklica vojakov z romunsko - madžarske meje in do pomirjenja med tema starima sovražnicama. Zdaj pa poročajo, da sta Turčija in Bolgarija po jugoslovanskem posredovanju umaknili čete svoje ^ meje, katero sta imeli obe močno zastraženo že ves čas, kar traja sedanja evropska napetost. Ravnotako je Grčija sklenila odpoklicati vojsko z grško-bolgarske meje teer demobilizirati spet nekaj letnikov. Tudi Bolgarija je umaknila svoje oddelke z grške meje. _ Najnovejša poročila pa govore o tem, da se je Jugoslaviji posrečilo dobiti načelno privolitev Romunije in Bolgarije, da bosta skušali mirno rešiti medsebojna sporna vprašanja, pri čemer je mišljena Dobrudža. Vsi ti dogodki kažejo, da je treba na Balkanu pričakovati razveseljivih sprememb in da ni daleč čas, ko bo zadovoljna tudi Bolgarija ter se bo potem pridružila ostalim balkanskim državam v zvezo za obrambo nevtralnosti in miru. Bari, 11. okt. o. Italijanska radijska postaja v Bariju je včeraj priredila posebno oddajo, posvečeno Jugoslaviji in njeni sedanji vlogi na Balkanu. Sporočilo je poudarjalo prizadevanja jugoslovanskega zunanjega ministra Cincarja-Markoviča, da bi se zmanjšalo število madžarskih in romunskih vojaških oddelkov na mejah, kar je privedlo do popolnega uspeha. To prizadevanje je v zvezi s prijateljskimi zvezami med Belgradom in Bukarešto in tudi med Belgradom in Budimpešto, če- prav jugoslovansko-madžarsko razmerje še ni bilo zaključeno s pogodbo. Jugoslovanska pobuda odgovarja tudi željam Italije, da se urede nerešena vprašanja na Balkanu. Mirno lahko rečemo, da je to mirovno delo omogočeno z italijansko-jugoslo-vanskv pogodbo in s stališčem, ki ga je Italija 1. septembra zavzela do sedanje vojne, ko je pokazala voljo, da se spor proti vzhodu ne sme razširiti. / Vatikansko mesto, 10. oktobra. Ko se bavi z razvojem političnega položaja na jugovzhodu Evrope, pravi »Osservatore Romanoc, da daje poboljšanje v odnosih med Madžarsko in Romunijo, madžarsko-jugoslovansko zbližanje ter znamenja za zboljšanje odnosov med Bolgarijo in Romunijo temelj za pričakovanje, tla bo spričo_ nevurnosti pred širjenjem komunizma skoraj prišlo do političnega sodelovanja teh držav, kar se tiče odnosov med Madžarsko in Romunijo z zbližanjem ne bodo zavlačevali. Politika nevtralnosti, katero vodita Madžarska in Romunija, je osnova tega zbližanja, in pa tudi ruska nevarnost, ki jo sedaj grozi Besarabiji in Karpatski Ukrajini. Litva • tretji protektorat Sovjetov ob Baltiškem morju V odškodnino za svojo neodvisnost je Litva dobila Vilno Moskva, 11. okt. m. Od 3. do 4. oktobra 60 potekala pogajanja med SSSR in Litvo zaradi pogodbe o izročitvi mesta Vilna in okolice Litvi ter o pogodbi za medsebojno pomoč. Pogajanja so se včeraij zaključila in je bila podpisana pogodba o izročitvi Vilna, ki se glasi: Predsednik vrhovnega sveta SSSR in predsednik republike Litve 6ta zaradi razvoja prijateljskih odnosov, določenih z mirovno pogodbo iz leta 1920 in na podlagi ostalih pogodb med obema državama, ki so določile priznanje neodvisnosti in nevmešavnaja v notranje zadeeve, ugotovile, da predstavljajo te pogodbe tTdno osnovo za odnose med obema državama. Ker odgovarjajo koristi obeh pogodbenic točni pogoji o vzajemni varnosti in o rešitvi vprašanja glede državne pripadnosti Vilna, katero je bila protizakonito vzela Poljska, sklepata Rusija in Litva prostovoljno pogodbo o Predsednik francoske vlade odgovarja Hitlerju Francija se bo bojevala do konca -»a zagotovitev trajnega miru •.°kh o- Predsednik francoske vlade Daladier je imel snoči po radiu govor francoskemu narodu. Govor pomeni uradni odgovor Francije na nemške mirovne ponudbe. V govoru je izvajal: Mesec dni je že vojna. Francoska mornarica, letalstvo in vojska so na delu. Anglija in Francija sta gospodarici morja, in vsakdo ve, kaj to pomeni. Anglija je poslala Franciji na pomoč ne samo brodovje, temveč tudi letalce, vojake in material. S tem je pobita nemška propaganda za ločitev Anglije od Francije. Takoj ko so se boljševiki sporazumeli z narodnim socializmom, so se francoski komunisti, do tedaj največji nasprotniki vsake miroljubne politike, začeli navduševati za izdajalski mir z Nemčijo. Toda tudi njihovo propagando je Francija zadušila. ,.francija se bojuje za svojo zemljo in za cliin? A -*e Francoze naredila svobodne. An-Tali rrancija nista šli v vojno, da bi osva-siliem ZaJ°’ k?r ie Nemčija hotela z na- Poliski ;f°sP°dovati Evropi. Njen nastop proti od AvstriipSaino ,za(fnji korak v vrsti osvojitev Hitler ie v 2 češkoslovaške do danes, dovoljen, kJoC je^S da if sedaj skleniti mir Ta ' , 1 k° •“ da Je o-6 38 i, .U, p» Finska te pripravlja na morebitni sovjetski napad Stockholm, 11. oktobra. A A. Reuter-Zaradi resnosti položaja je finska vlada sklenila prostovoljno evakuirati Helsinki Viborg, Tamerforst in Abo. Četrtina prebivalstva Helsinkija se bo izselila danes, druga četrtina pa v četrtek. Kakor se je zvedelo, se sovjetske čete še ne zbirajo na meji, povečujejo pa stalne garnizije. Poročilo z zahodnega bojišča Pariz, li. oktobra. Poročilo francoskega vrhovnega poveljstva z dne 10. oktobra zvečer: Med Mozelo in Saaro zelo velika živahnost sovražnih ogledniških oddelkov. Tod smo odbili več napadov. Nekatere med njimi je sovražnik izvedel s precej velikim številom vojaštva. Poslabšanje razmerja med Sovjeti in Japonci Šanghaj, 11. oktobra. Po nalogu iz Moskve so sovjetski konzulat v Šanghaju zaprli, baje začasno. Sovjetske koristi bo zastopal norveški konzulat. Preden so zaprli konzulat v Šanghaju, so zaprli tudi sovjetska konzulata v Pučingu in Tiencinu, tako da je na zasedenem Kitajskem odprt samo še sovjetski konzulat v Har-liinu. Mislijo, da se je zadnje čase sovjetsko-japonsko razmerje poslabšalo, ker Sovjeti ne privolijo, da bi prenehali podpirati Kitajsko; to je pa prvi pogoj za zboljšanje sovietsko-japonsfcega razmerje nato so prišli na vrsto Sudeti, nato je zagoto-X v, Ponovil, potem pa je Nemčija podjarmila češkoslovaško. In tedaj so spet govorili, da Nemčija noče ničesar več. Prav isto se ponav-•f ti-?/’ l -e uni9ena Poljska. Vse to je sto-dov V 3menu samooilločanja naro- Francija ne bo odložila orožja, dokler nasilje ne bo strto. Tisti, ki pravijo, da usoda Poljske nikogar ne brign, ne žele miru. Zakaj mir in varnost narodov slonita na vzajemnih obveznostih, ki jih vsi drže. Toda vojna je danes nekaj drugega kakor je včasih bila, in ne prinaša osvajalcu koristi. Nemčija je vojno že začela z najrazličnejšimi nakaznicami, kako jo bo šele končala. Francija hoče zavarovati mir proti slehernemu napadu in zato se bo bojevala. Vsi vedo, kaj bi bilo s Francijo, če bi jo po kratkem miru Nemčija napadla. izročitvi Vilna in okolice republiki Litvi, kakor eledi: 1. Zaradi utrditve prijateljstva med Sovjetsko Rusijo in Litvo se je mesto in okolica Vilna izročila republiki Litvi, da se vključita ▼ sestav državnega področja Litve in da se postavijo meje po priloženem zemljevidu. Podrobnosti bodo razložene z dopolnilnim zapisnikom. 2. SSSR in republika Litva se obvezujeta, da bosta nudili druga drugi vsako pomoč, tudi vojaško, ob napadu na Rusijo ali ogrožanja Rusije čez litvansko ozemlje na Rusijo, od katerekoli evropske države. 8. SSSR se obvezuje, da bo litvanski vojski priskočila na pomoč z oboroževanjem in drugim vojaškim materialom, katerega bo dobavljala po ugodnih cenah. 4. SSSR in Litva se obvezujeta, da bosta skupno branili litvanske meje, zaradi česar dobi Sovjetska Rusija pravico po vzajemnem sporazumu, da v določenih krajih Litve postavi na svoj račun strogo določeno število kopenskih in zračnih oboroženih siL Točni kraji in meje, kjer bodo te vojaške rile nastanjene, in vsa druga vprašanja, ki bi nastala v zvezi z bivanjem sovjetskih vojakov, bodo sporazumno urejena s posebno pogodbo. Potrebne prostore in poslopja za čete bo dala Litva v najem po ugodnih cenah. 5. Ob grožnji napada na Litvo ali na Sovjetsko Rusijo čez Litvo se morata obe vladi sporazumeti o pomoči za ohranitev neokrnjenosti ozemlja obeh pogodbenic. _ 6. Pogodbenici se obvežeta, da ne bosta sklepali nobenih zvez ali pa, da bi sodelovali v zvezah, |t| |,i bile naperjene proti kateri izmed njiju. 7. Izvajanja sporazuma v nobenem primeru ne sme posegati v državno samostojnost obeh pogodbenic, kar se tiče notranje ureditve, gospodarskega ali socialnega reda ter glede vojaških ukrepov. Kraji, kjer bodo bivale sovjetske čete, ostanejo sestavni del republike Litve. 8. Trajanje sporazuma o vzajemni pomoči je določeno na 15 let. Ce eno leto pred potekom tega roka nobena od pogodbenic ne odpove pogodbe, potem se pogodba sama po sebi podaljša za nadaljnjih deset let. 9. Sporazum stopi v veljavo z izmenjavo ratifikacijskih listin. Izmenjava bo izvedena v šestih dneh v Kovnu. Sporazum je napisan v ruščini in litvanščini. Bitka med nemškimi bombniki in angleškimi bojnimi ladjami Pet nemških letal izgubljenih London, 11. okt. o. Med angleškimi bojnimi ladjami, ki stražijo ob severni norveški obali in preprečujejo dovoz železne rude v Nemčijo, ter med nemškimi bombniki, se je vnela predvčerajšnjim bitka. Sest nemških težkih bombnikov je napadlo ladje ter jih skušalo bombardirati. Toda topovski ogenj z ladij je nemškim bombnikom načrt prekrižal ter letala po kratkem streljanju pognal v beg. V boju je bilo poškodovanih pet nemških avijonov. Angleška ladja ni bila nobena zadeta. _ Dva nemška bombnika sta bila prisiljena spustiti se na ozemlju Danske, tretji na ozemlju Norveške, medtem ko so četrtega na poletu čez uansko ozemlje zbile danske protiletalske baterije. eri bombnik se je moral spustiti na morje v dan-• y°dah. Pilot, ki je bil prenešen v bolnišnico, •I Priznal, da se je udeležil boja. Šesti bombnik se>, jo spustil okrog 16.30 v morskem zalivu v Ni-mindegabu. Berlin, 11. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala so 9. oktobra izvedla nepričakovan napad na britanske pomorske oddelke ob zahodni norveški obali. Bombe nemških letal so zadele neko britansko križarko, na kateri se .ie jasno videl učinek eksplozije. Dve nemški letali sta morali pristati na morju blizu danske obale. Moštvo obeh letal je neranjeno. Neki nemški bombnik je včeraj pristal v vodah pri f jordu Regu na Norveškem. Norveški motorni čoln je letalo potegnil na suho, čeprav je posadka hotela letalo potopiti. Vse štiri može posadke bodo internirali. Mislijo, da ima nemški bombnik za seboj boj z britansko mornarico v Severnem morju. Letalo je zelo poškodovano. Drugi govor nemškega kanclerja: Bodoča pot Nemčije ne more biti hujša, kakor je bila dosedanja Berlin, 11 okt. o. Kancler Hitler je včeraj ob uradnem začetku zbiranja za zimsko pomoč imel govor, v katerem se je poleg drugega dotaknil tudi vojne in izjavil: Usoda je prisilila Nemce, da vzamejo v roke orožje m v nekaj tednih uničijo državo, ki je ogrožala nemške koristi. Danes ni mogoče’ vedeti, kaj bo Nemcem prinesla bodočnost. Toda ni je sile, ki bi Nemčijo spravila na kolena. Nemčija je pripravljena skleniti mir, ker nima prav nobenega vzroka za vojno z Anglijo in Francijo, ki sta šli v boj zaradi smešnih ciljev. Če ne bo drugače, pa bo Nemčija sprejela boj in vztrajala do konca tako, ali tako. Dolgost vojne Nemcev ne bo zbegala, pa naj se ostali svet odloči, kakor se hoče. Bodoča nemška pot ne more biti hujša od te, ki jo je Nemčija že prehodila. Da Nemčija pokaže svojo pripravljenost, mora letošnje nabiranje za zimsko pomoč preseči vse dosedanje zbiranje, mora priti dan, ko nemškemu narodu nihče ne bo odrekel pravice, da sodeluje pri razdelevanju bogastev tega sveta. Nemški narod ima do te delitve pravico zaradi svojega števila in svojih sposobnosti. Naročajte in širite Slovenski dom! Vesti 11. oktobra Maršal Giiring je podaril vrhovnemu poveljniku sovjetske vojske Vorošilovu najmodernejše letalo. S tem letalom se bo Vorošilov najbrž peljal tedaj, ko pojde v Berlin. Po Berlinu so se pred nekaj dnevi razširile vesti, da je sedanja angleška vlada odstopila ter dala prostor novi mirovni vladi. Odstopila da je tudi sedanja nemška vlada, nova vlada pa 6e bo z Anglijo in Francijo pogajala za mir. Vesti so zajele tak obseg, da so jih včeraj morali po radiu uradno preklicati. Čez 40 francoskih komunističnih poslancev je že zaprtih v Parizu. Oblasti zlasti vneto iščejo Duclosa, vodilnega. med njimi, a je verjetno, da je bivši špijon pobegnil v kako nevtralno državo. Volitve v zasedenih poljskih pokrajinah, katere je dobila Rusija, bodo menda 22. oktobra. Volitve pripravlja 3000 boljševiških strokovnjakov za ustvarjanje javnega mnenja in pa 12 posebnih bataljonov politične policije GPU. Ni dvoma, da bodo potem takem volitve demokratične in da bodo izpadle tako, kakor si v Moskvi žele. Veliki nemški list >Deutsche allgemeine Zeitungc prinaša pohvalen članek o Jugoslaviji in pravi, da si je naša država zadnje leto utrdila položaj na zunaj in na znotraj. Jugoslavija ima danes zelo pomembno vlogo na Balkanu. Italijanski listi obsojajo Anglijo in Francijo, češ da molče trpita, kako boljševiki more ljudi in uvajajo komunistični red v tistem delu Poljske, katerega je zasedla ruska vojska. Anglija in Francija obsojata samo Nemčijo, kar ni pravilno. Finska vlada je po radiu in po tisku nujno opozorila prebivalstvo večjih krajev, naj takoj pripravi vse potrebno pred napadi iz zraka. Nocoj bodo že prve vaje v za temnjevanju mest. Anglija i-ma natančen seznam, koliko petroleja in drugih surovin potrebujejo nevtralne države. Zato ne bo pustila, da bi te države uvažale kaj več, kakor jiotrebujejo, potem bi pa blago prodajale Nemčiji. Tako je izjavil glavni za-stopnik mehiških petrolejskih družb, Davis. Norveški parnik >Vistulac, ki ima 1100 ton, je bil torpediran v Severnem morju. Nemški bonibarder se je spustil v bližini Rege-fjorda, kjer so ga norveške oblasti zajele in posadko štirih mož internirale. Angleški vojni minister Hore Belish bo danes v jioslanski zbornici govoril o dosedanjem delu in bodočih nalogah angleške vojske. Nemško letalstvo ni do zdaj poškodovalo niti ene angleške vojne ladje, niti ni uničilo enega samega človeka iz posadk. Tako izjavo je dalo informacijsko ministrstvo včeraj, ko se je zvedelo, da je kancler Hitler odlikoval z vojnim križem posadko nekega nemškega letala. Člani posadke so pripovedovali, da so uničili neko t ehko alahčno ladjo za letala. Indijska zbornica je včeraj sprejela spomenico, v kateri obsoja Nemčijo ter obljublja indijsko pomoč Angliji. Temu sklepu so nasprotovali indijski levičarji, ki ee zdaj ogrevajo za nar.-socialistično Nemčijo. Turška ljudska stranka, edina stranka v državi, je včeraj imela sejo, na kateri so soglasno odobrili stališče turške vlade pri sedanjih po-Ra,junjih s Sovjetsko Rusijo, v Moskvo je odpotovalo včeraj letonsko odposlanstvo, ki se bo tam pogajalo s Sovjeti o uve-ljavljenju nove trgovske pogodbe z Rusijo, »ovjetsko vojaško zastopstvo je dopotovalo v Ta-. linn in bo z estonsko vlado sklenilo nov sporazum o tem, kdo bo imel policijsko službo v j-V Prec*eNb. katere bo zasedla sovjetska vojska. > oditelj delavske skupine v angleški poslanski zbornici, major Attlee, je včeraj imel govor, zakaj angleško delavstvo odobrava sedanjo vojno. Poudaril je, da Anglija ne bo zamudila nobene prilike za pogajanja, ki naj bi rodila trajen in pravičen mir. Ta mir pa bo mogel temeljiti samo na mednarodnem gospodar-skem sodelovanju in na dejanski razorožitvi. Vojni cilj Anglije in Francije mora biti tak, da potisneta Nemčijo v meje, katere je dobila leta 1919 ter razbitje Nemčije na zgodovinske kneževine. Nato pa bi se ustanovila federacija demokratičnih držav, v katero bi lahko stopila tudi Nemčija in sedanje nevtralne države seveda, če bi se obvezale, da v kaki bodoči vojni ne bodo več nevtralne. Take misli razvija v enem svojih zadnjih člankov sloviti angleški časnikar Vickham Steed. Bivši predsednik USA, Hoover, je snoči imel po radiu govor, v katerem je dejal, da naj bi Amerika prodajala vojskujočim se državam samo lovska letala, protiletalske topove fn plinske maske, ker to orožje služi za varstvo civilnega prebivalstva proti letalskim napadom s plini. Prepovedala pa naj bi prodajati bombnike, letalske bombe in strupene pline. Sovjetski listi prinašajo članke z napadi na Anglijo in Francijo ter jima svetujeta, naj nikar ne silita svojih narodov v to, da bi se bojevali za obnovitev Poljske. Nemški listi to pisanje razlagajo kot znamenje, da bodo tudi Sovjeti šli v vojno z Anglijo in Francijo. Sovjetske bojne ladje v estonskih vodah Tallinn, 11. okt. o. Med sovjetskim vojašllrlni odposlanstvom in estonsko vlado je bil sooči skic-njen sjiorazum o izvajanju nedavno podpisane pogodbe za vzajemno pomoč med Estonsko in Rusijo. Snoči so tudi podpisali dodatni sporazum, ki se nanaša na razmestitev sovjetske vojske, mornarice in letalstva na estonskem ozemlju. Štiri sovjetske bojne ladje so danes že priplule v ta-linnsko pristanišče. Mehika zahteva od Nemčije plačilo starih dolgov Mehika, tl. oktobra, m. Mehiška vlada je sklenila zahtevati od nemške vlade plačilo pet milijonov dolarjev, katere dolguje Nemčija za dobuvljepi mehiški petrolej. Zahtevo utemeljdje mehiška vlada z določili nemško-mehiške trgovinske pogodbe. Če Nemčija tega dolga ne plača, bo Mehika zaplenila nemške laaie. ki »o pribežale v mehiška pristanišča. Dragiša Cvetkovič in dr. Korošec v lužni Srbiji Bitolj, 11. oktobra. Včeral dopoldne je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s predsednikom senata dr, Antonom Koro&cem tef ministrom za telesno vzgojo ljudstva Jevrem Tomičem, ministrom na razpoloženju Altiparmakovičem, podba-nom Cvetkovičem ter večjim številom bivših senatorjev in narodnih poslancev obiskal bitoljsko občino ter več drugih ustanov. Ob 10 dopoldne je predsednik vlade Cvetkovič vrnil obisk bitoljsko-ohridskemu pravoslavnemu škofu Platonu. Iz Bi-tolja je predsednik vlade odpotoval s svojim spremstvom ob 11 v Rosan, kamor ja prispel ob tl.30. Ob vhodu v mesto ja bil Cvetkoviču prirejen zelo prisrčen sprejem. Predsednika Cvetkoviča je pozdravil resansHi župan Gjorgje Donovif, ki mu jo izrazil dobrodoSllco ter naglasil zvestobo našega juga. Nato je predsednika vlade pozdravil bivši narodni poslanec Krsta Strezovič, ki je izrazil predsedniku vlade priznanje za rešitev hrvaškega vprašanja. Dejal je, da bo najboljše jamstvo, da je sporazum dober, prisotnost dr. Ko-roSca, ki jo prišel sem, da nam pove. da so vsi Slovenci * nami. Vsekakor njegova avtoriteta, ie dejal resanski župan, jača akcijo, ki jo vi vodite. Sporazum je dober tudi zato, ker sta z vami tako dr. Maček kakor dr. Koro&ec. Po teh prisrčnih pozdravih je predsednik vlade Cvetkovič s svojim spremstvom šel skozi gosti špalir ljudstva, ki je predsednika vlade ter člane njegovega spremstva burno pozdravljalo. Predsednik vlade Cvetkovič se je ob tej priliki zadržal v daljših pogovorih s kmeti. Nato je predsednik vlade Cvetkovič sprejel predsednike občin ter večje število raznih deputacij ter je nato odpotoval v Ohrid. Ohrid, 11. oktobra. Nekoliko pred 14 je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič dopotoval v Ohrid, kjer mu je bil prirejen impozanten sprejem. Ob vhodu v mesto so predsednika vlade sprejeli uradni prredstavniki ter številno občinstvo. Cvetkoviča je ob prihodu pozdravil ohridski župan. Po sprejemu je predsednik vlade s svojim spremstvom šel peš skozi mesto. Ogromna množica meščanov, ki se je zbrala na trotoarjih ulic, skozi katere je šel predsednik vlade, je burno pozdravljala predsednika vlade Cvetkoviča, predsednika senata dr. Korošca ter ministra Tomiča. Popoldne je predsednik vlade Cvetkovič prisostvoval konferenci Ljubljana od včeraj do danes Ljubljena, ti. oktobra. Železničar z eno nogo v grobu, z drugo v kriminalu noč vržil svojo službo pravilno in redno. Drž. Med železničarii-prometmki živi že desetletja in desetletja, lahko rečemo, odkar se vije /elesna kača po zemlji, rek: »Železničar je z eno nogo v grobu, z drugo v kriminalu«. Res naporna je služba železniškega osebja vseh kategorij na progi, ki vrše ob vsakem vremenu svojo službo in odgovarjajo za vsako malenkost, o čemur so bili napisani že velikanski članki in so kopice knjig slikale trdo življenje železničarja. Trdi so predpisi za službo. Majhna malenkost, ki jo spregleda prometnik, dostikrat povzroča velike železniške katastrofe. In železničar ni samo odgovoren pred disciplinskim sodiščem železniške uprave, marveč kazensko tudi pred civilnimi sodisči. Sodna kronika doslej po prevratu še ni zapisala kakega železniškega procesa pred kazenskim sodiščem v Ljubljani. Pred kazenskimi sodniki se še ni doslej pojavil kak železničar, da bi odgovarja! za kako železniško nesrečo po hudem paragrafu 208. k. z„ ki smatra kako malomarno ali neprevidno opustitev v službi, s katero bi se lahko primerila prometna nesreča, za zločin. Po tem paragrafu je bil včeraj pred malim senatom obtožen Mihael Rahne, železniški čnvaj, doma iz Vinja, občina Dolsko, ki je bil nastavljen kot čuvaj na železniški progi Kresnice—Laze. Železniška nesreč« pri Kresnicah Na dvotirni železniški progi med postajama Kresnice—Laze pri km 548.653 je postavljena zapornica na prelazu banovinske ceste čez pro- go, Zraven je čuvajnica. Lani 29. januarja je opravljal tu službo čuvaja Mihael Rahne. Službo je vršil po predpisih. Okoli 19 je prejel signal, da prihaja tovorni vlak v smeri proti Ljubljani od Jevnice. Točno je zapisal signal v dnevnik, ki ga ima vsaka čuvajnica in nato je začel spuščati zapornice. Kako je prišlo do nesreče, da bi bil kmalu povožen posestnik Karel Trebeč, so se pojavile različne kombinacije. Železniški čuvaj Rahne je opazil, da je v jarek prevrnjen voz in da ležita tam dva močno poškodovana konja. Hitro je o nesreči obvestil tovariša Okretiča, ta pa železniško postajo na Kresnicah. Čuvaj Okretič je z drugim tovarišem odhitel n» mesto nesreče in zapazil, da leži pod prevrnjenim vozom neki moški. Dvignil ga je. Mož je sam šel nato v čuvajnico. Prišla je nato železniška komisija s kresniške postaje pod vodstvom postajenačelnika g. Prantnerja in progovnega nadzornika g. Maksa Bohinca. Po okolici so se kmalu razširile govorice, da je bil kriv te železniške nesreče čuvaj Mihael Rahne, Naravno, da je bil po nesreči razburjen. Govorili so celo, da se je hotel vreči pod vlak, kar pa so mu zabranili štirje tovariši, ki so ga prijeli in pridržali. Orožniki v Dolskem se vodili točne poizvedbe, kako se jc mogla primeriti ta nenavadna nesreča, kajti voza in konj ni podrla lokomotiva, marveč šele predzadnji vagon tovornega vlaka. Pri nesreči je posestnik Karel Trebeč dobil pretres možgan in je moral pozneje v ljubljansko bolnišnico. Konja sta bila močno razmesarjena, da so ju pobili in porabili meso za ribe. Ker je bil čuvaj Rahne osumljen, da je kriv nesreče, ja bila proti njemu uvedena pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani disciplinska. pri ljubljanskem okrožnem sodišču pa kazenska preiskava zaradi zločina po S 208-1. k, z. Rahne je bil najprej oproščen v disciplinski preiskavi, ki je ugotovila, dn je kritično tožilstvo pa je nato ustavilo proti Rahnetu kazensko preiskavo, ker ni bilo povoda in dokazov za nadaljni progon. Rahne je s tem upal, da je zadeva za njega končno likvidirana in da ne bo več odgovarjal za nesrečo niti ne pred sodiščem. Obtožba zasebnega udeleženca Po zakonu ima zasebni udeleženec, ako sodišče krivca ne preganja, pravico do tako zvane subsjdijarne tožne. Karel Trebeč ie naposled po svojem odvetniku dr. Mironu Bleiweisu-Trste-niškemu dosegel, da mu je okrožno sodišče ljubljansko dovolilo uvedbo subsidijarnega pošto, panja. Trebeč je proti čuvaju Rahnetu dvignil obtožbo zaradi zločina po § 20-1. k. z. in zadeva je .tako prišla pred mali kazenski senat. Bile so že tri glavne razprave v dvorani št. 79. Včeraj je bila končna, na katero je bilo vabljenih lt prič. Obtoženi Rahne je zanikal kriv. do. Zaslišane priče so izpovedale razbremenilno za obtoženca, nekatere so ga skušale obreme, njevati. Zastopnik tožitelja dr. Bleiweis-Trste-niški je navajal vse okolnosti. ki obremenjujejo obtoženca. Branilec dr. Vladimir Maček pa je osvetljeval položaj, kako ja moglo priti do nesreče in opozarjal poleg drugega na razpolo-ženje poškodovanca, ki je takrat, vozeč proti domu, spal na vozu, zavit v odejo. Mah kazenski sonat je po daljšem posveto. vanju izrekel oprostilno sodbo za Rahnetu in naložil, da ima trpeti stroške kazenskega postopanja zasebni toži tel j. ki pa jo bil oproščen povprečnine. Zasebni tožitelj je prijavil proti sodbi revizijo in priziv. Razprava je trajala pet ur. Spominski večer ob peli obletnici smrti kral|a Aleksandra v ljubljanskem radiu Ljubljanska radio-postaja jc v ponedeljek, dne 9. oktobra od 8 do 10 zvečer oddajala spO' minski večer ob priliki pete obletnice tragične smrti pokojnega kralja Aleksandra I. Spored spominskega večera je bil skrbno sestavljen. Po Gallusovi žalostinki »Ecce quomodo moritur iustus« so oddajali na plošči posnet govor pokojnega vladarja, ki ga je govoril pred svojim usodnim potovanjem v Francijo. V tem govoru je pokojni kralj postavil program bratskega sožitja med slovanskimi narodi na Balkanu, zlasti pa med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zatem je spregovoril ljubljanski župan dr. Jure Adle-šič, ki je v izbranih besedah očrtal lik pokojnega kralja in njegove zasluge za našo domovino, zlasti za Slovenijo. Župan je zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: »Ko se danes pobožno klanjamo manom viteškega kralja Zedinitelja-Mučenika, mu vsi Jugoslovani, še posebej pa mi Slovenci, pokladamo na grob cvetje bratske sloge in z njim najmočnejše jamstvo, da izročimo njegovo državo pomirjeno in od vseb strani zavarovano, varno, krepko in močno njegovemu sinu Nj. Vel, kralju Petro II.* Redno vpisovanje na univerzi podalfiano za dva dni Redno vpisovanje v zimski semeter na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani bi moralo biti končano z včerajšnjim dnem. Toda zadnje dni vpisovanja je bil naval vpisujočih se tolikšen, na je univerzitetna uprava podaljšala rok za reden vpis za dva dni: do 12. oktobra. Da se izogne prevelikemu drenju, izdaja kvestura vpisujočim se slušateljem številke', po katerih pridejo ob svojem času na vrsto brez gneče. Točni podatki o številu akademske mladine, ki se je letos vpisala na najvišji slovenski znanstveni zavod, še niso znani, vendar bo, kakor se zdi, število v letošnjem zimskem semestru precej večje, kakor pa v lanskem zimskem se-mestru. Precejšen bo tudi letos odstotek ženskih slušateljic. Nenavadna igra narave z gobo Takšne jesenske gobje sezone kakor letos, že del j časa nismo doživeli. Ljubljanski trg je dan za dnem kar natrpan z gobami, ki jih prinašajo na trg kmetice iz bližnje in daljne ljubit S _ v si__: tpHi n na SVO- Ljubljanske _—.— - - * . ,- visoka cena gob, kajti res težko je razumeti, aa kilogram gob ni dosti cenejši od kilograma mesa slabse vrste, ne zaleže pa niti polovico toliko. Znano je, da se gobe pri kuhanju mOC®0 skrčijo, in zraven tega jih gre precej tudi v odpadke. Toda kljub temu so kmetice na gobjem trgu lahko kar zadovoljne s prodajo. Gobe spadajo v prirodopisu med ene naj-zanimivejšin rastlin. Narava se včasih na razne Železniška deiavnica v Mariboru ' izdeluje osebne vagone načine poigra z njimi, zlasti glede rasti in oblike. Nenavaden primer, kako se je narava poigrala z gobo, so nam danes poslali iz Begunj na Gorenjskem. V gozdu Dobrava pri Begunjah je našla posestnica Alojzija Gašperlinova okrog deset centimetrov visokega jurčka, kateremu je na klobuku zrastel bratec, ki je visok komaj tri centimetre. Prav imenitno se je razkošatil na klobuku in zdi se, da se kar dobro počuti na njem. Njegov spodnji sosed mu je dal do-Y.°lj hraniva, da je mogel zrasti in se razviti. Takšen primer je zelo redek in nam priča o skrivnostnih potih božje narave. Drobna kronika Spomlad in jesen sta tista letna časa, k° se pod vplivom vremenskih razmer več ali manj razmaje človeška notranjost. Zlasti hudo občutijo to ljudje, ki so po svoji naturi sentimentalno nastrojeni in zamaknjeni nekam v vsevdilj, ali z drugimi besedami, oni, ki žive brez močne opore v stvarnosti in brez pravega, v krščanski morali zasidranega veselja do življenja. Spomlad in jesen sta za take ljudi nevarna časa, in marsikomu od njih se pripeti, da klone pod udarcem življenja, ki bi ga duševno zdrav človek smatral za bagatelo. — Včeraj zvečer so v ljubljansko bolnišnico nekje iz šiške pripeljali mlado dekle, ki je zaradi tako imenovane »nesrečne ljubezni« poskusilo pobegniti iz življenja. Dekle se je sprlo s svojim fantom in tega ni moglo preboleti. V lečami je kupila za 15 din joda in za 10 din živega srebra, vse skupaj zmešala in izpila. V bolnišnici so ji takoj izprali želodec, vendar je bilo njeno stanje prve ure zelo resno, kajti učinek živega srebra na človeški notranji organizem je porazen. Zdravniki so se potrudili z vso vnemo, ker se jim je smililo 25-letno življenje, ter poskrbeli, da je zdaj že izven nevarnosti. Nesreče in poškodbe. 3-letno posestnikovo hčerko Kališnik Marijo od Sv. Ane nad Tržičem je na paši zabodla krava v vrat. Dekletce je izgubilo precej krvi,_ vendar ji je pravočasna zdravniška pomoč rešila življenje. —■ Rudarju Dolencu Urbanu iz Zagorja je v jami odletel drobec premoga v oko in mu ga občutno poškodoval. — 19-letni zidarski delavec Nahtigal Ivan iz Spodnjih Gamelj si je pri delu zlomil desno nogo v gležnju. — 16-letni posestnikov sin Čebul Franc iz Vodic je padel z motorja in se nevarno potolkel po glavi in po udih. — 55-letni mlinarici Kosmatinec Neži iz Preserja pri Lukovici je slamoreznica odrezala več prstov na desni roki- — številne so v zadnjem času kolesarske nesreče. Včeraj je bolnišnica sprejela tri ponesrečence, ki so zaradi padca s kolesa utrpeli poškodbe. 24-letni delavec iz Hlebc pri Lescah, Pungerčar Anton, si je pri padcu s kolesa zlomil desno ključnico, 30-letni posestnikov sin Ogrin Aloj? iz Pod-strmca pri Velikih Laščah si je zlomil levo ključnico, 55-letna posestnica Kozina Jela iz Staje pri Spodnjih Gameljniah pa je tako nerodno padla s kolesa, da si je zlomila desno ključnico in dobila tudi nekaj nevarnih notranjih poškodb. fiMe in širite "zt Slovenski dom! Maribor, 10. oktobra, V mariborskih železniških delavnicah bo te dni končan zadnji osebni vagon za bosanske ozkotirne železnice. Delavni«)* je izdelala sedem takih vagonov, katere je naročilo železniško ministrstvo. Najprej je nameravala naša železniška uprava naročiti nove vagone za bocanfike železniee v inozemskih tovarnah. Dobila pa je ponudbe, po katerih bi ®tai vsak vagon 900.000 din. Zato ee jc odločila za poskus, da izdela te vagone v lastni režiji v *naribor»kih delavnicah. Železniški inže-nerji so napravili nažrte in preračune, pa ee je pri tem pokazalo, da lahko železniške delavnice izdelajo tak vagon za 500.000 din, pa si še pri tem zaračunajo dobiček v isti višini, kakor so ga zaračunale inozemske tovarne. Novi vagoni, ki jih je izdelala mariborska delavnica, so najmodernejše konstrukcije, popolnoma enakovredni dragim »Pulmanom« tolikih inozemskih tovarn. Izdelani so na najsodobnejši način, popolnoma Iz jekla, ki ije električno varjeno. Takšni jekleni vagoni so zelo vami tudi v slučaju nesreče, ker se ne strejo ter ne morejo zgoreti. Varnost potnikov je v njih dosti večja, kakor v navadnih lesenih vagonih. Zunanji izgled je zelo lep. Karakteristična je izredno posrečena linija, ki jo še posebno dvignejo zelo široka okna v medeninastih okvirjih. Posebno se je pazilo na notranjo izdelavo. Vagoni 60 opremljeni z najnovejšimi izumi, kakor je to izolacija, modema kurijava, ki se da regulirati za vsak oddelek posebej, razkoš- na električna razsvetljava, avtomatična, izredno higienična stranišča in umivalniki z velikimi ogle* dali itd. Sedeži so zelo široki in udobni, vsak potnik ima dovolj prostora. Sedeži so iz javorovega lesa v naravni barvi, prevlečeni samo z lakom. Ker so tudi stene in stropi svetlo pleskanj, daje notranjost nenavadno prijaze« in prijeten vtis. Zaradi širokih oken, ki se odpirajo in zapirajo z avtomatičnimi zaporami na škarje, samo na lahen pritisk roke, je razgled iz vagona v okolico raZ' sežen, tako da je potpvanje zelo prijetno in mi kavno. Vagon ima 42 6edežeev ter tehta okrog 20.000 kg. Tudi v pogledu težlne vagona in števila potnikov so naši projektanti dosegli za okrog 20 odstotkov ugodnejše razmerje, kakor ga imajo vagoni, izdelani v tovarnah. Vagoni, ki jih ije izdelala mariborska železniška delavnica, 60 njeno prvo tovrstno delo. posedaj je delala samo nove tovorne vagone, prvi poskus z osebnimi vagoni pa se je tako odlično obnesel, da bodo gotovo še sledila tovrstna naročila. Mariborska delavnica je s tem pokazala, da -je v vsakem oziru kos tudi takim nalogam m da je Razpis zdravniškega mesta v Sevnici. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Sevnica. Rok za vlaganje prošenj je do 4. novembra 1939. Brzoturnir za prvenstvo Centralnega šahovskega kluba Ljubljanski šahistj 50 že zaželi jesensko ša bovško sezono. V petek bo brzoturnir za prvenstvo Ljubljane, na katerem bo sodelovalo 14 najmočnejših ljubljanskih šah is to v. Oba glavna ljub* ljanska šahovska kluba, Centralni Šahovski klub in Ljubljanski šahovski klub, bosta dala za tn turnir po 6 svojih najboljših igralcev, dva pa bodo izbrali iz neorganiziranih šahistov- Da bi na šel šesterico igralcev, ki bodo zastopali klub n» tem brzotumirju, ie Centralni šahovski klub priredil snoči v Zvezdi brzoturnir svojih igralcev, ki se ga je udeležilo 17 klubovih članov. Turnir jo dal naslednji rezultat: 1. Šorli 14 točk, 2. Požar IS točk, 3. in 4. mesto delita Šiška in Pne % 12 toJkami, 5. in 6. pa si delita Uren in mojster Furlani z 11 točkami. Ta šestorica igralcev se jo kvalificirala za brzoturnir, ki bo odločil o prvaku Ljubljane. Naslednja mesta so zasedli: 7. Pintarič 10 in pol točke, 8. Uršič 8 točk, 9. do 11. mesto si dele s 7 točkami Jakulin, Grmek in Kavečič, 12. mesto pa je zasedel Kumelj s 5 in pol točkami itd. Turnir je pokazal velik napredek vseh klubovih igralcev. S suvereno sigurnostjo si je na njem ponovno afirmiral znani igralec Jože Šorli, ki je ponovno dokazal, da je eden najboljših slovenskih brzoturnjrskih igralcev. Presenetil pa je neuspeh mojstra Furlanija, ki je zasedel šele 6. mesto in se tako jedva plasiral za prvenstveni brzoturnir. »Zgini, smrklja!« Laury mu je zavpila nazaj. »Ti st smrkavec!« Rocky je zajahal ograjo na balkonu ter se po stebru spustil na cesto. Še preden je dekletce vedelo, je stal pred njo. jo pograbil za rob klobuka ter ji grozil: »Razbil ti bom gobec!« »Kaj se bo« ponašal, potepenec!« A še preden je zgovorila, ji je Rocky a obema rokama potegnil klobuk čez ušesa, da je bila kakor avša in ni nič videla. Zraven jo je pa še uslinil s prsti po nosu, tako da so jo nohti kar napekli na koži. »Ljudje, ki so šli mimo, ao «e režali, prijateljice ao se razbegnile. Laurv je bila tako jezna zaradi sramote, da še jokati ni mogla. Ko se je rešila neljube krinke, ki ii je tiščala obraz, je bil Rocky že spet na varnem in se je z Jorryjom krohotal, da je glas letel po vsej ulici. Laury si je potegnila klobuk z glave in požugala s pestjo postopačema: »Čakaj, negode! Bo že tako prišlo, da ti bom vrnila. Cez dvajset let, če ne prej. Kar počakaj!« ' Zdaj so jo premagale solze, da je stisnila obraz v roke in zbežala proti domu. Toda obljube ni pozabila, kakor jo ie že tisti trnnutak pozabil Rocky. Ko so dekletca izginila, se je Rooky aiolggčaseno pretegnili »Oh, kako je pusto oa swtul« Angeli garjevili Roman s slikami Jerry je soglašali 1 »Da, pusto. Ravno tako, kakor tebe poslušati,« Rocky ni hotel zameriti in je nadaljeval, kakor da ni bil sliSal: »Pojdi, da se malo sprehodiva po mestu.« In st« odšla. Hodila sta po cestah, kjer je mrgolelo ljudi. Rocky je spotoma ukradel pet jabolk, mesno konzervo in tri veljkc zrele paradižnike. Ko sto ja mahala naprej, sta srečala stražnika, kateremu sta se morala zdeti sumljiva, zakaj prijemal se je za pas, kakor val policaji, kadar se pripravljajo na skok ter ju strašno nezaupljivo gledal. Toda Roeky je v trenutku naredil tako svet in nedolžen in skesan obraz, kakor da se mu je polilo mleko in kakor da čaka, kaj bo rekla mati. Se policaju samemu se je zasmilil. Možu se je strogost kar nekam razlila. Prekrižal je roke zadaj pod hrbtom In vprašal: »No, kaj je fantička? Vama gre kaj križem?« Rocky ga je presunljivo pogledal in zatarnali »Hudo je, hudo, P* bo le buji*.« Policaj je odprl u*ta, da bi naprej povpraševal kako in kaj, toda potepina sta že odpetala dalje. Pustil ju j« vnemar, ker 6e je ravno ta trenutek na kri* žišču nekaj zataknilo in je šel posredovat. Komaj pa je bil kakih deset korakov od fantov, je odnekod treščil rdeč, zrel paradižnik ter se razštrknil na njegovem ploščatem pokrivalu. Rdeči sok mu je lezel čez obraz, da »o ljudje pozabili na vse in se režali oblasti, ki jo je skupila, Rocky je bil nenadkriljiv strelec s takim orožjem, zato ie stražniku lahko prerokoval da bo prišlo še hujše. Ko sta bila fanta iz območja razžaljene oblasti, sta se ustavila pred oknom velikega potovalnega urada in si hrepeneče ogledovala slike daljnih dežel in krajev. Jerry ie predlagal: Kaj, ko bi skušala kot zastonjkarja potovati na Florido, Malo bi se tam kopala, malo ležala pod palmami. .,« Roeky j« bil takoj navdušen: »Krasno I Tam bi celo pozimi lahko plavala ...« Vprav ko bi ee bila zares navdušila, se je domislil spet stare ran«’ »Da, da, toda, ali imaš denar?« Jerry se je nasmehnil: »Saj sem povedal že prej. Niti za kino nimava ..,« »Niti za kino,« je ponavljal Rocky. »Niti toliko, da bi Florido gledala kar doma!« Spet sta zavzdihnila ter gledala okoli sebe. Rocky je pokazal na začrnelo trgo' vino: »Če bi bila zima, bi, lahko suvala vsaj premog in ga prodajala, — Zdaj se ne splača, saj nima nič cene —« Jerry se je strinjal* »Prav nič, Vsaka babnica ze nfprej voha, da je ukraden in te hoče upihti.« Sekala sta jo naprej in so priklati a do železniške postaije. Preden sta prišla do poslopja, sta prelezla ograjo ter šla do vrste tovornih voz, ki so stali na tirih. Lezla sta ob nizih zaprtih vagonov in iskala, kje bi bilo kaj prijeti. Nenadno ie Rocky planil pokoncu: »Halo, Jerry!« Jerry je naglo vprašal: »Kaj imaš?« »Dobro misel!« je odgovoril Rocky. Potegnil je 'tovariš* k »ebi in mu kazal na zaprt tovorni voz: »Poglej, kaj piše na vratih: »Naliv-nik d. d.». Pojdi, bova pogledala.« Jerry ni prav umel, zakaj naj bi šlo in je spraševal: »Pa kaj bova tara?« »Zdi se mi, da je vagon poln nalivnih peres, Vdrla bova vrata in si jih nabrala. Krasen po6cl. Florida je tu!« Rockv je bil V pravi vodi. Hitro se je ogledal na vse strani in brž videl, da ni nikjer nikogar m da je vse varno. — Niti enega čuvaja ni bilo blizu mrtvega vlaka. Bila je prilika kakor že zlepa ne. T°da Jerryju je #tvar smrdela. Skušal je prijatelja ustaviti: »Kaj bova s peresi! Kdo mara za tako robo! Bolje bo, da pustiva to reč na miru)« y *e z*renčal: »Mevža. — Nimaš smisla za posel. Ce so peresa pred nosem, ie treba vendar vlomiti.« Jerry ni hotel biti šlapa, zato je privolil; »No, dobro, dobro, Samo da ti bo srce na mestu!« Fanta sta se brž spravila na delo. Bila sta pripravna, Nič^ čuda, saj sta imela že kolikor toliko šole. Rocky je blizu vagona našel železno palico, * katero je lahko odrinil zaporo na vratih. Naglo sta zlezla v voz in se razgledovala. Vagon je bil res poln zabojev z dra* gimi nalivniki vseh vrst. E: Od tu in tam Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je iz Skopijo nadaljeval svoje potovanje po Južni Srbiji. Z vred potujejo predsednik senata dr. Anton Korošec, minister za telesno vzgojo Jev^em Tomič, predsednik skupščine Milan Šj.-ponovic m yeč drugih krajevnih političnih de* lovcev, iz Skoplje so krenili v Veles, kjer so tudi prisostvovali žalnemu cerkvenemu opravilu za petletnico smrti kralja Aleksandra, nato pa je bila konferenca JR Z, na kateri je govoril predsednik Cvetkovič. Nato so vsi sku-paj odšli v Prilep in Bitoli, Predsednik senata pa si jo med bivanjem v Skoplju ogledaLkato-liske zavode, zlasti pa vzgojne, zavode in človekoljubne ustanove. Potovanje po Južni Srbiji bo trajalo predvidoma teden dni. Predsednik vlade Cvetkovič porablja povsod priliko, da ljudstvo seznani z delom svoje vlade, zlasti pa govori o pomenu sporazuma. sklenjenega med njim in dr. Mačkom- Uredbo o občinskih hranilnicah je predpisala vlada na predlog trgovinskega ministra. Nove odredbe dovoljujejo hranilnicam, da smejo čisti dobiček potem, ko je rezervni sklad zagotovljen, delno uporabljati za občekoristne in dobrodelne namene. Prav tako smejo samoupravna telesa nalagati svoj denar v občinske hranilnice. dalje cerkve, samostani, prav tako pa se smejo vlagati vanje tudi javni skladi. Občinske hranilnice smejo samoupravnim telesom podeljevati tudi posojila, vendar ta posojila ne smejo nikdar presegati 15% skupnih hranilnih vlog; č.e je posojilo dolgoročno, odnosno ne smejo presegati 15%, če je posojilo kratkoročno, Z novo uredbo so dobiie občinske hranilnice pravico, da razvijajo svoje delo na širšem področju in da smejo sedaj sprejemati tudi pupilno varni denar. Trgovinskega ministra dr. Andresa je obiskal angleški poslanik na našem dvoru Campbell. Razgovarjaia sta se o bližnjih trgovinskih logajanjlh med našo državo in Anglijo, ki se odo začela takoj, čim bo prispela v Belgrad angleška delegacija. Anglija je bila zmerom močan činiteij v naši zunanji trgovini In je bjla lani celo drugi kupec, takoj za Nemčijo, na našem tržišču. Angleži se zlasti zanimajo za kmetijske pridelke in za les, rude in kovine. Prednost pa ima Anglija v tem, da plačuje vse bjago e devizami, ki so vsem balkanskim driavam. in tako seveda tudi naši državi, zelo potrebne. Še večje nade za povečanje trgovine med obema državama pa vzbuja dejstvo, da je padel tečaj angleškega funta, kar omogoča cenejši nakup blaga v Angliji z naše strani. Istočasno pa je treba omeniti, da so cene našemu blagu ostal nespremenjene. Kakor kaže, bodo naši izvozniki dobili v Angliji dober trg. V Sandžaku in v Južni Srbiji je na višjih planotah že zapadel visok sneg. Zadnje dpi je zavel mrzel veter, da se je ozračje ohladilo. Kmalu nato se je dež spremenil v sneg, katerega je padlo 30 centimetrov. Na hribih pa je snega Se več. 2000 kilogramov težkega kita so ujeli ri- bližini Cavtat«. Ko so bili na lovu, so opazili nenavadno živaj in spoznali v njej kita. Presenečeni so bili, kajti v naših morjih se ta morski velikan navadno ne mudi, le poredkoma zaide vanj. Ribiči so žjval ujeli in ubili ter jo privlekli do pbale. Razstavili so jo v Dubrovniku, nato pa jo bodo odpeljali še v druge kraje. Tako bodo vsaj nekaj zaslužili, ko žc niso ujeli drugih rib. .Stavka pristaniških delavcev v Splitu je onemogočila skoraj ves ladijski promet. Ladje prihajajo v pristanišče, ne morejo pa odpluti, ker ni nikogar, ki bi nakladal vanje premog. Pristaniški delavei so namreč zahtevali ?a svoje (jejo višje mezde, povrh tega pa hočejo doseči še izboljšanje svoji delovnih pogojev. Ker se lastniki ladij niso dali omehčati, je morala posredovati oblast in sklicati veq sestankov zastopnikov obeh strank. Po večdnevnih posvetih je prišlo do načelnega sporazuma, le glede delovnih pogojev si še niso edini. Pričakovati pa se sme, da Tbodo tudi ostala sporna vprašanja kmalu rešena, kar bo v korist našega pomorskega prometa, ki se je po nekaj tednih zastoja zaradi vojne v Evropi spet začel oživljati. ... Poaefcno proslavo zgodovinskega dne, ko »o Od V na v°in>*1 ladjah bivše Avstro- ;li *:i*ftheSene hrvaške zastave, bodo prosla-rliio „ «iunlHu,- Za to priliko bodo priplule vojne i j l ° Pristanišče, med njimi tudi nove torpedovke »Beograd«, »Zagreb« in »Ljubljana«, Proslavo organi, Ja 55 a" 8 C 0 oc Veter (»mar, i«kont) Pada- vine . * n 'jf f C« £ Ljubljana 764i 16-2 8'0 93 10 NE, 8-0 dež Maribor 764-8 190 6-0 9>i 10 0 4-0 dež Zagreb 760-1 13-0 50 90 10 ENE, 20 dež lielgrad 761-2 u-o 1'0 80 5 0 — —. Sarajevo 763 5 100 •2-0 90 10 0 — Vis 76U-9 14-0 12-0 80 10 SE» — — Split 761-6 17-0 110 60 10 NE, Kumbor 761-2 18-0 10-0 00 10 ENE, — — Rab 76 '7 15-0 11-0 90 10 SSE, 2-0 det Dubrovnik 760-9 190 u-o 50 10 NE, - Vremenska napoved: Oblačno in spremenljivo vreme i nunjšimi padavinami. Koledar Danes, sreda, tl. oktobra: Nikaiij. Četrtek, 12. oktobra: Maksimiljan. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. .Sušnik Manjin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska e. 4 mr. Bohinec, Rimska cesta 3J. Štiridesetletnico rojstva Matije Majorja Ziljskega bo proslavila Prosvetna zveza v petek, dne 13. oktobra v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer. Matija Majar-Ziljski ie bil rojen v Ziljski dolini in se je zlasti udejstvoval v panslavističnem gibanju. Bil ie v ozkih stikih s Prago in Moskvo. Njegovo življenje in delovanje bo gotovo zanimalo ne samo koroške Slovence, temveč tudi cen j. občinstvo iz Ljubljane. Na ta prosvetni večer že sedaj vabim° cenj. občinstvo in prosimo, da si že v predprodaji preskrbite vstopnice, ki so na razpolago v trgovini Sfiligoj za franČ, cerkvijo jn v pisarni Prosvetne zveze, Miklošičeva cesta 7. Naročnike avtomatske telefonske centrale v Ljubljani vljudno opozarjamo, da poteče dne 15. oktobra rok plačila telefonske naročnine za IV. četrtletje 1939. Telefonij za katere naročnina ni poravnana do označenega roka, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika izključiti začasno iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba pla-J’r,s*°jl’ino 100 din, -Čekovne položnice SO bile vsem naročnikom dostavljene dne 14. septembra t, 1„ v primeru, oa je naročnik položnico izgubil ali založil, re- TstuVf9 višino dolžne naročnine pri poiti Ljubljana {., telefon 43-11. Inavguralna služba božja. V četrtek ob R y° v stolnici služba božja za začetek akademskega leta, Molitev k sv. Duhu in sveto mašo bo opravil prevzv. g. škof dr. Gregorij nrofj^nr-fl udrcžy 60 vljudno vabljeni vsi vleh fakultet D * univerze ter *l«šatelji rl,*!?!?«1 P0,etaiki*, Rl,oneHfi našega Narodnega gledališča, so se v letošnji sezoni oglasili v jako da *° *b<>nniani: Premierski, red Sreda ip Četrtek ter A zaključeni, ker so pol no zasedeni. Zato Je uprava otvorila še red B, za katerega sprejemajo priglase po običajnih po Bolih v Pisarni blagajne dramskega gledališča dnevno od 9 do 12 jn od 15 do 17, Gledališka uprava vabi vse interesente, da se v velikem številu prijavijo tudi za ta abonma. Bed B je za cenejši kakor so premierski in stalna abon-mana Sreda m Četrtek- Predstave s« »udi za red Ji prav iste, kakor za vse ostale abonmane. Abonenti bodo dobili 20 dramskih in 18 opernih predstav. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20. Sreda, 11. oktobra: Številka 73. Red Sreda. Četrtek, 12. oktobra: »Kojearee vode«, Red četrtek, Petek, 13. oktobra ob 15: »Velika skušnjava*. Dijaška predstava, Globoko znižane cene. Soboja, 14. oktobra: »Hudičev učenec«. Izven. Znižano cene od 20 din nav&dol. Opera — Začetek ob 20. Sreda, U. oktobra: Kjer škrjanček žvrgoli. Opereta. Premiera- Premierski abonma, četrtek, 12. oktobra: zaprto, 1’ctck, 13. oktobra: zaprto (generalk*). Konec tedna bomo imeli ša naslednjo operno premiero, ko bomo pod A% Neffatovo taktirko in v C. Debevčevi režiji po razdobju skoraj 15 let slišali spet Massenetovovega »Žonglerja«. Zgodba sama je sicer preprosta, a prav zato tembolj prikupna. Nastopili bodo gg.: Banovec, Betetto, Lupša, Dolničar, Janko, Sancin, Zupan. P. n. občinstvo vljudno prosimo, da prihaja k predstavam točno in tako ne moti soobiskovalee. Veliki umetiiiiki plesni večer članov »Rnllets Russe de Monte Carlo«, nagega rojaka Mak»a Knr-bosa in Irene Lltvinove bo v ponedeljek 16. t m. ob 20 v Operi, Na sporedu so skladbe: Beethowna. Chopina, Debussyja, Webra, Sibeliusa, Straussa, Saint Saensa, Novaka in potpurrija slovenskih in ruskih narodnih pesmi. Mariborsko gledališče Sreda, 11. okt-: Zaprto. (Gostovtoj« v Celju.) Čotrtek, 12. okt. ob 20: »Neopravičena ura«. Red C. Petek, J3 okt,: Zaiprto, Sobota, 14. okt. ob 30: »Celjakl grofje«. Rod B. Prva ponovitev »Neopravičen« ure«, ki i« bile pri premieri nad v«* ugodno sprejeta, se vrši v četrtek, 12. t, m. Obisk t«, na vseh odrih prodorne veseloigre, je tudi dijaitvu dovoljen. Gospodiča«) katere so se prijavile za gledališki balet, so naproš