Ob spomeniški zaščiti fužinskega gradu
Nekdaj so bile v strugi Ljub-Ijanice blizu graščine brzice in otočki, kjer je na njih in na obeh bregovih stalo nekaj ko-vačij, usnjarna, skromna ste-klarna, v sami graščini pa nekaj žitnih mlinov.
Nihče točno ne ve, kdaj je nastala graščina, ve pa se, da je grad Fužine dogradil v sedanji obliki Vid Kisel leta 1557. In že leta 1579 je napr.edni lastnik gradu na desnem bregu postavi I prvi papirni mlin na Balkanu. V njem je mojster Pankrat izde-loval papir; bil je grajski pod-ložnik in je moral dajati svo-jemu gospodu davke od vseh papirnih izdelkov. Graščak Vid Kisel je bil protestant, med re-formacijo tudi župan Ljubljane in močan zagovornik tiskane slovenske besede, ki sta joširila na slovenskem predvsem Tru-bar in Dalmatin.
Na Fužinah je bil papirni mlin v pogonu kakih petnajst let; prenehal je z izdelovanjem papirja okoli I. 1593. Protire-formacija je nekaj let zatem pričela izkoreninjati protestan-
tizem in njegove pridobitve. /a Kislom so bili lastniki gradu še knez Eggenberg, tržaški jezu-iti in tržaški študijski fond.
Ko je bil I. 1825 grad na dražbi, ga je takrat 26-letni kranjski trgovec Fidelis Ter-pinc kupil zaradi vodne sile na Ljubljanici ter jo začel izkoriš-čati za svoje obširne industrij-ske načrte. Za tiste čase je bil Fidelis Terpinc izjemno podje-ten gospodarstvenik, ki je osnoval številne industrijske obrate na Kranjskem. Tovarne papirja so zrasle na Vevčah, v Medvodah in Goričanah; na desnem bregu Ljubljanice je dotedanje grajščinske mline spremenil v moderni žitni mlin s 33 tečaji. Z moko je zalagal vso Ijubljansko okolico in tudi Trst. Terpinc je leta 18fil na mestu, kjer je danes Pletenina, zgradil tovarno sukna in kocev. Ne bom našteval še drugih na-ložb v raznih krajih Slovenije. ker je že to, kar je nastalo v naši občini, tako pomembno, da smemo o Terpincu spoštljivo govoriti.
V fužinskem gradu je bila v 19. stoletju zelo poznana fužin-ska zbirka umetniških del. V njej so bila dela Franceta in Ja-neza Šubica, Pernharta, Langu-sa, Stroja, Kobilice in drugih. Terpinc in tudi njegova žena sta bila mecena slovenski k.ulturi; pri njima se je shajala večina tedanjih pomembnih Sloven-cev s Copom in Bleiweisom na čelu.
Po tem kratkem opisu zgo-dovine fužinskega gradu irfnje-govih prebivalcev je moč zak-Ijučiti, da ima ta grad v sloven-ski zgodovini kar pomembno. mesto.
Ob tem se seveda postavlja vprašanje. kako gradu zagoto-viti obstoj in koristno delova-nje tistih, ki ga bodo upravljali. Največji uporabnik bo vseka-kor še naprej Papirnica Vevče, ki bo v sedanjem obsegu ali celo v večji. meri izkoriščala tudi vodno energijo Ljubljani-ce. Celotni južni, vzhodni in večji del severnega trakta bi kazalo nameniti malemu go-spodarstvu. Temu je bil grad
podrejen tudi v vsej svoji zgo-dovini. Zahodni in del sever-nega dela gradu pa naj bi upo-rabljali za kulturne in turistične potrebe. Okolica gradu s par-kom naj bi bila namenjena za odmor in rekreacijo mogočne nove soseske ter krajevne skupnosti Nove Fužine.
Prvi korak je že napravila občinska skupščina Lj. Moste-Polje, ko je razglasila grad in grajsko okolico za kul-turni spomenik in spomenik oblikovane narave. V nadalje-vanju našega dela bo kazalo vsekakor najprej poskrbeti za dobro grajsko streho in pri-merno ograjo okoli celotnega / odlokom zaščitenega področja. Nato se bo potrebno potruditi za pridobitev zadostntga šte-vila uporabnikov grajskih pro-storov, ki bodo sposobni dati polno življenje staremu po-slopju in skrbeti zanj tako, kakor zasluži s svojo prisot-nostjo v zgodovini kraja in nje-govih prebivalcev.
ALBIN VENGUST