Leto 28                  ANOELČEK                    Stran 17
Marica Koželjeva:
O treh smrekah.       -^^H
Pravljica.                              ^^^fl
fngel božji je priplaval z neba  in prinesel da-   1f rove človeškira otrokom.   Bela tančica ga je zagrinjala  kakor   svetel  oblak,   da  ga ne bi uzrlo človeško oko. —                                                  M
Kar pa pribesni vifaar,   iztrga angelu tančico z   I ramen in zdrvi z njo čez hrib in plan. Angel hiti za viharjem,   ga prosi in roti,   naj mu vrne tančico,   a vse je bilo zastonj:   vihar je besnel,   besnel dalje in   ¦ se še rogal ubogemu angelu, češ : »Na, vzemi jo, če  H me dohitiš!«                                                                 '
Žalosten in truden je sedel angel na visoko goro in se bridko zjokal. Kako naj gre brez zagrinjala na zemljo, kako naj se vrne h krilatcem v nebo ?
Ko pa pogleda kvišku, se mu zablešči iz daljave kakor samo srebro. Ves srečen preleti angel planjavo in vesel ugleda na gozdnem obronku dragoceno tkanino.
Še jo je vlekel in trgal vihar, a tri smreke so jo ob-držale med svojimi vejami. Vzradoščen zakliče angel: »Ljube smrečice, ve ste me rešile velikc skrbi! Kako naj vam povrnem ? Vsakteri od vas rad izpolnim srčno  J željo. Preudarite in povejte mi jo!«                              |
Najvišja smreka ni pomišljala dolgo. Vsa zadrh-tela je v velikem pričakovaniu in vzkliknila : »V svet bi šla rada in postala velika in mogočna. Potovala bi rada po širnem svetu in zrla njegovo bogastvo. Ljudje naj me občudujejo in cenijo. Moč in bogastvo M prinašata srečo !<¦                                                          '¦
Stran 18                 ANGELČEK                   Leto 28
»Zgodi naj se ti 1« ji reče angel, Pa vpraša njeno družico:  »Govori zdaj ti, kaj si želiš !«
Druga smreka hitro odgovori: »Naj izvem skriv-nosti človeških src Kar so ustvarili liudje s svojim umom, to naj spoznam.   V znanosii je sreča!«
»Naj bo!« ji reče angel in se skloni šc k mali smrečici, poboža Ijubeče njene krivenčaste vejice in ji rece : »Sirotica, po čem pa hrepeniš ti ?«
A skromna smrečica odgovori: »Nič posebnega nisem storila; za kaj naj dobim placilo ?«
»JColikor si mogla,   si  pač  storila;   le požžli I*
»Pravijo, da \e vsadil Bog v človeška ,srca čisto in plemenito ljubezen, ki vsc prctrpi in nikoli nc preneha. To Ijubezcn bi rada spoznala!« reče mala smrečica.
»Tudi tebi izpolnira željo!« ji de angel in šc dostavi; »Bodite pripravljene, da bostc odšle kraalu v svet!« Nato pa odplava, zavit v svojo megleno tančico, v sinje daljave.
Ko so se smreke dodobra zavedele, kaj sc je zgodilo, so poglectale začudene druga drugo. Smreka, ki si je zclela moči in bogastva, jc zrastla v nebo-tično, mogočno drevo. Njej do srede se je dvignila tudi druga smreka. Le tretja je ostala slabotna in majhna, kakršna je bila prej. Zaničljivo sta zrli onidve nanjo, češ : »Neumnica, kdo živi danes od ljubezni? M Zakaj si poželela tako malo ?«                                  V
Nekega dne pa pride mnogo ljudi v gozd. Po-sckajo najvišjo srnrcko in polože njeno ogromno deblo na voz. Le iztežka jo je vleklo šestero močnih konj. Oholo se je poslavliala od svojih tovarišic '. »Pogle^ta, kakor kraljico me vozijo! Sedaj grem po zaklade iveta !*
Leto 28__________ANGELČEK__________Stran 19
Peljali so to smreko v veliko obmorsko mesto.
Ondi so jo postavili kot jambor na ladjo. Z Iadjo se je vozila v daljne kraje. Uživala je vso krasoto morja. Ljudje so prihajali na ladjo in prinašali s seboj bo-gastvo. Nad njim je strmela smreka.
A tudi drugi smreki se je izpolnila želja. Kot visok brzojavni drog je stala poleg železniških tračnic. Dan in noČ so brzele po teh žicah žalostne in veselc novice, Kar se je zgodilo posebnega na svetu, vse to je zvedela ona.
Dolgo   pa   ni   bila   zadovoljna.   Presedalc   so   ji
•   malenkostne   Ijudske   skrbi.   Godrnjala   je   nevoljna:
»Mari bi bila ostala v gozdu \   Kako se staram tu .'«
PtiČice so sedale na tiste brzojavne žice in so prestrašenc zbežale, če so začule tajno mrmranje, Otroci so pritiskali ušesa na steber ter se začudeni vpraševali: »čuite, nekaj mrmra! Kaj neki hoče po-vedati ?«*
Včasih ie pa zvedela ta smreka tudi o svoji družici, če se je vrnila z zakladi v domači pristan. Takrat se je celo ujezila.
Grda zavist jt je razjedala moči, in sosednji drogi so si poraenljivo šcpetali: »Ne bo več dolgo, od dne do dne je slabši!«
A tud mogocni jambor se ni dolgo veselil svoje moči. Ko jc podil Ijuti vthar ladjo po besncčem morju, se je spominjala smreka koprneče svoje mladosti, ko je rastla še vitka na gozdnem parobku in zrla daleč čez pisane poljane. Domislila se je tudi male ubožice, ki je gotovo še ondi na starem mestu, in dejala si \e: »Ona je pač srečna, ker je dotna! Ob njenem vznožju cveto domače cvetke, v vrhu ji ska-čejo gibke veverice, in pticice se zibljejo pt> njenih vejicah.«
Stran 20_________-ANGELČEK__________Uto 28
Tista smrečica je res Se rastla tta svojem mestu. Vse poletje se je veselila pisanih cvetic. Ko je po-slikala jesen gozdič živobojno, je zrla vesele pastirčke, ki so pasli črcdo, vriskali in kurili na travniku.
Km lu pa so  se poskrili murenčki v svoje po-zemske hišice; lastovke so se poslovile; mrzel veter je zabril čez poljano, v jutro pa jo ie pobelila slana. Bližala se je zima. Sneg in vihar sta naznanjala njei^H prihod.                                                                  i^M
Pred Božičem je priše) v gozd gozdar in ž njim postaren roož. Veliko smrek in smrečic je že odkazal možu. Ta je pa vse posckal in jih naložil na sani. »Vze^^H mite še tole drevesce,« je rekel. »podarim vam je vrhl^H vsega.« In pokazal \e na smrečico, ki ie čakala tr<^^| petaje, kaj bo z njo.                                              ^H
»No, dobro!^ je mcnil stari, »boljše nekaj ko nič.«^^ Posekal je tudi tisto smrečico in io vrgel zadnjo na voz. V mestu je razpostavil na trgu smreke drugo poleg druge. Ljudje so prihajali in kupovali večje in ravne smreke, da jih okrase kot btižična drevesca. Le mala  smrečica je ie  ostala sama  in se žalostila:
»Zame  pa ne mara   nihče! Tudi dobri angel )e^— gotovo pozabil name.v ,'~                                       ^H
»N kogar ne bo večU je rekel stari in se je odf^l pravil domov. Kar pa pristopi uboga ienica \n ga xa« prosi plaho: »Dobri mož, podariie mi tisto-le srore-čico! Uboga sem, ne morem vam je plačati, a po-srtavila bi rada svojemu deletu tudi drevesce na bo-žični večer. Za zadnje novce sem kupila svečico, da jo prižgem na drevescu,« je dejala. »Bilo je muje edino dete, oh, in tako dobro, kakor so dobri božji angelci.«
Solza je zatrepctala ženi v očeh. Moža je genila ta mita proinja. Rekel je: »Vzemite smrečico! Skoda, da vam nc morem podariti lepše!'
Leto 28__________ANGELCEK                 Stran 21
Vsa vesela je vzela žena smrečico in je odhi-tela ž njo po dolgih ulicah vun iz mesta.
Debel sneg je ležal na grobeh; le iztežka ga je gazila trudna žena, Nekje ob zidu je bil grobček njenega deteta. Zasadila je drevesce lepo skrbljivo nanj, v vrh je pa pritrdila svečico in jo prižgala. Z v obema premrlima rokama }e branila burji, da ji ni ugasnila lučke. Nato je pa zaprosila gorece Boga, naj dovoli, da pogleda njeno dete na zeraljo. In glejf ko je zrla hrepeneče proti nebu, se ji je zazdelo, da so se razmaknili oblaki, in njeno ljubo dete je po-gledalo dol na njo. Ljubko se ji je nasrnehljalo.
Potolažena se je vrnila žena v svoj tihi, samotni dom.
Dete je pa res zrlo iz nebes na svojo mamico. Pokazalo je ljubemu Bogu smrecico in reklo :
»Poglej, ljubi Bog, mamica mi je postavila na grobu božično drevesce ! Tudi lučko je prižgala.*
Tu je pristopil k Bogu oni angel, ki je bil ob-ljubil nekoč vsem trem smrekam, da jim izpolni želje, pa je dejal;
»Gospod, to je ona smrečica, ki jc žclela spo-znati ljubezen, ki nikdar ne minc«
Gospod Bog mu reče: »Naj živi na veke, kakor je ljubezen večna !«                                                     J
Angel splava na samotno grobišče, dvigne tisto 1 drevesce in ga odnese proti nebu. Sredi pota pa se I obrne in pravi:                                                           ¦
»Pogtej na zemljo, smrečica, morda kjc ugledaš ¦ svoji nekdanji družici.«                                                I
Na daljni morski obali je ležal strt mogočen I jambor. Morski valovi so butali obenj.                          I
Angel pa pokaže smrečici na drugo stran zemlje. I Ondi je ležaJ zapuščen in pozabJjen  brzojavni   drog-      I
W   Stran 22                 ANOELČEK                   Leto 2ti
Nekdaj  ponosna smreka je  bila  samo še trhei  kos
lesa, ki je čakal, kdaj ga bo kdo pobral in vrgel v pcč.
Malo smrečico pa je nesel angel na nebeške poljanc. Vsadil jo je sredi veiikih, bleščečih dreves. Tisti otrociček je pa skakal vesel okoli zelenega dre-vesca, ki mu ga je bila podarila njegova mamica.
Gospod Bog pristopi in se dotakne z božjo roko drevesca. In jjlej, smrečica raste više in više, doklcr ni višja od vsch drugih dreves v bližini. V niencm vrhu pa zablesti zlata zvczda. Ta prisveti prav dol na zcmljo v samotno izbico uboge mamice.
Mamica ugleda novo zvezdo tik nad grobom svojega deteta, in čudovito se \i utolaži žalostno srce, ReČe si: »To je zvezdica mojega dcteta!«
Vsi angelci v nebesih so pa zrli občudovaje na visoko, vednozeleno smrcko, koder je blestcla v vrhu tako čud^vitolepa zvczda vecne materine Ijubezni.