j RH w \ mmm Medij Mestne občine Ptuj, leto XVI, številka 6, ISSN 1318-8550 cena 0,42 EUR, poštnina plačana pri pošti 2250 Ptuj 23. junij 2010 Rožnik 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 AKTUALNO MESTNA OBČINA PTUJ vas vabi na osrednjo slovesnost OB DNEVU DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE v četrtek, 24. junija 2010, ob 19. uri na dvorišče minoritskega samostana na Ptuju. Slavnostni govornik bo dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Vljudno vabljeni. KULTURNI PROGRAM Koncert SIMFONIČNEGA ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE pod vodstvom dirigenta, maestra Emmanuela VILLAUEMA Prvo brezžično internetno (WiFi) omrežje na Ptuju Brezžično omrežje, ki je namenjeno vsem obiskovalcem, turistom in drugim, nudi možnost, da ti uporabljajo sodobne internetne komunikacije in tako ostanejo v stiku s svojimi prijatelji preko e-pošte, hkrati pa so jim na voljo vse informacije o Ptuju, turistični ponudbi Ptuja in Slovenije. Omrežje so postavili v podjetju M&M, d. o. o. Staša Cafuta Komu je omrežje namenjeno? Omrežje Free-HotSpot-MM je namenjeno vsem, predvsem pa so v podjetju imeli v mislih turiste, obiskovalce, poslovneže, popotnike, skratka vse, ki bi jih pot pripeljala na Ptuj, da lahko tudi v najstarejšem slovenskem mestu uporabljajo sodobne internetne komunikacije in tako ostanejo v stiku s svojimi prijatelji preko e-pošte, socialnih omrežij, kot sta Facebook, Twitter ..., istočasno pa so jim na voljo vse informacije o Ptuju, turistični ponudbi Ptuja in Slovenije. Primer vstopnega portala: http://www.mm-ptuj.si/en/hot-spot/ Popolnoma brezplačno »Zamisel o postavitvi inter-netnega brezžičnega omrežja na Ptuju je naša in je bila v našem podjetju M&M, d. o. o., prisotna že nekaj let. Aktivno smo na njej pričeli delati lani v začetku poletja in jo v dobrem letu uspešno tudi zaključili,« pove direktor Miran Malovič in nadaljuje, da so si ob postavitvi omrežja zadali cilje, kot je pokritost z omrežjem. »Z omrežjem smo v prvi fazi pokrili staro mestno jedro, kar je glede na specifičnost starega mestnega jedra velik tehnični izziv. V relativno ozkih ulicah in visokih stavbah je veliko težje zagotoviti pokritost s signalom kot na odprtem prostoru brez preprek in ovir.« Drugi cilj je stabilno delovanje omrežja, ki bo uporabnikom na voljo 24 ur, vseh 365 dni v letu. Tretji cilj pa je brezplačna uporaba omrežja in deluje po principu dostopovnih HotSpot točk. Uporabniki omrežja ne potrebujejo za prijavo nobenih gesel in uporabniških imen. Do omrežja lahko dostopajo preko mobilnih telefonov, dlančnikov, prenosnih računalnikov, pravzaprav vseh komunikacijskih naprav, ki omogočajo povezavo v splet. Dodana vrednost za ptujski turizem »Turistični ponudbi mesta želimo dati resnično dodano vrednost, ki bi na Ptuj privabila še več gostov in turistov. S postavitvijo omrežja želimo na neki način pokazati, da se tudi v domačem okolju ustvarjajo visoke tehnološke zamisli in rešitve, ki zagotavljajo, da izobražen kader ne odhaja iz mesta, temveč lahko izzive in zaposlitev najde tudi doma, v domačem mestu,« še poudari Miran Malovič ter nadaljuje, da je ves projekt postavitve omrežja financiralo podjetje M&M, d. o. o., z lastnimi sredstvi, lastnim tehničnim kadrom in s tehnološkim znanjem. Pri izvedbi projekta so jim bili v pomoč tudi strokovnjaki iz podjetij Cisco/Linksys, Avtenta in TBP, ki so znali prisluhniti ideji, videli v tem izziv ter jim svetovali pri izbiri tehnologij in določenih specifičnih rešitvah, ki so uporabljene v omrežju. Trenutno je z omrežjem pokrito staro mestno jedro Ptuja, v načrtu (še pred poletno turistično sezono) pa je pokritost z WiFi signalom vseh turistično zanimivih točk na Ptuju in v okolici (Ranca, Terme ...). 2 ■ /'V-'" UVODNIK 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Kozolci - stoletna slovenska posebnost na ogled v Mestni hiši Kozolec, ki ga je v preteklosti narekovala potreba kmetov in se je na Slovenskem razvil do zavidljive stavbarske dovršenosti, opisuje že Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske. Josip Stritar je zapisal v uvodu k Prešernovim Poezijam, da bi se smel mali slovenski narod pred drugimi narodi sveta brez sramu pokazati s to drobno knjižico pesmi in tudi s kozolcem, tem stalnim spremljevalcem slovenskega kmeta in izstopajočo značilnostjo slovenske pokrajine. Imeli pa bi tudi kaj pokazati. Od navadnega belokranjskega prakozolca - stoga do zelo razširjenega stegnje-nega kozolca, od kozolca na kozla in seveda kralja med vsemi, vezanega kozolca - toplarja, ki je značilen predvsem za Dolenjsko in tudi za Štajersko. Krajine, ki je vabila mestnega človeka in vaščana navdajala s ponosom, da živi v čistem in idiličnem okolju, skorajda ni več. Malo je kotičkov, kjer se čas ni poigral z naravo in s človekom. V to že skoraj pozabljeno pokrajino sodi tudi kozolec kot ena najbolj tipičnih vaških stavb na svetu. Kozolec, ki ga poznajo tudi drugi narodi, se je edino pri nas razvil do visoke stavbarske in tesarske ravni. Nastal pa je pravzaprav kot gospodarska sušilna naprava za sušenje žita in spravljanje sena, detelje in otave. Živimo torej v času, ko izpred naših oči izginjajo še zadnji primerki naše bogate vaške stavbne dediščine, vendar je za večino to dogajanje nepomembno ali celo neopazno. Redke druge pomirja dejstvo, da so med nami posamezniki, ki vse to ne le opazijo in čutijo, ampak imajo dovolj poguma, potrpljenja in znanja, da te vrednote v pomanjšani obliki ohranjajo za nas in poznejše rodove. Izdelovanje modelov kozolcev je med modelarji pogosto, vendar je njihova kakovost precej različna, največkrat povprečna, včasih tudi kičasta. Številni izdelovalci se namreč preizkušajo v poenostavitvah, tako pri posameznih delih kot pri uporabljenih gradivih, kar pa ne velja za mojstra maketarstva Franca Pogačarja, ki do 23. julija razstavlja na Ptuju. Njegovi vezani kozolci - toplarji so do potankosti izdelani na podlagi analize kozolcev v naravni velikosti in po tehnikah in veščinah, ki so jih obvladali le najbolj izkušeni tesarji. Prav vsi deli so pomanjšani v izbranem razmerju 1: 25 in izdelani iz avtentičnega materiala ter obdelani ročno. Skratka, na razstavi v galeriji Magistrat so predstavljene makete dvojnih kozolcev z vsemi značilnostmi in najmanjšimi podrobnostmi resnično vredne ogleda. Pokukati je možno tudi v notranjost kozolca, saj se vrata in deli strehe dajo odpreti. Pogačar je namreč eden izmed redkih izdelovalcev, ki se zavedajo, kako pomembno je pri izdelovanju pomanjšav v celoti slediti izvirniku. Zelo je cenjen med strokovnjaki - etnologi in preučevalci ljudskega stavbarstva, zato ga vabijo marsikam. A največja mojstrova želja je bila, kot je razkril na slovesnem odprtju razstave, da bi lahko razstavljal v našem starodavnem mestu. Vabljeni torej v galerijo Magistrat na ogled maket kozolcev Franca Pogačarja. Milena Turk MISEL MESECA "Vsakomur bo dano tisto, v kar veruje." Mihail Bulgakov SPREHOD PO VSEBINI Ali je resnično potrebno vsake volitve pričeti s širjenjem neresnic - III. del Skupaj za lepši Ptuj in prijetnejše bivanje v mestu V spomin Petru Letonji V Primusu odprli darilni butik Pogovor s fotografinjo Tanjo Verlak Franc Golob, zbiratelj 20 let ptujskega Demosa Beseda slovenske Istre na Ptuju Arsana v okviru EPK 2012 pripravlja koncertna abonmaja za mladino in odrasle Mežanovi dnevi in voda Ptujska godba na pihala med nami že 155 let »Uršlja gora, gora duše« Kuhinja po meri, poletna premiera Mestnega gledališča Ptuj Vox Arsana v francoskem Arcueilu Dijaki Gimnazije Ptuj - »Mar nam je, aktivni smo - preživeli bomo!« Sejem znanja 2010 Uspešni raziskovalci in mladi tehniki na OŠ Mladika Učenci 4. b OŠ Mladika Ptuj na 5. Otroški varnostni olimpijadi Petdeset let literarnega ustvarjanja na OŠ Ljudski vrt Ptuj Kljub šolnini študij doma cenejši kot v velikih študijskih centrih Učenci OŠ Ljudski vrt na obisku na Švedskem Nogometne igrarije v Vrtcu Ptuj - enoti Zvonček S februarjem začeli ukinjati samopostrežne terminale za zdravstvene kartice Minister Svetlik brez pojasnil okrog Doma upokojencev Ptuj Nič več doma v času bolniškega dopusta? Aleksander Solovjev, predsednik ptujskega Rdečega križa Ptujski dan dobrodelnosti Dve kolajni v finalu državnega prvenstva v atletiki za OŠ Mladika Državno prvenstvo v kikboksu 6. mednarodni plavalni miting v Termah Ptuj Golf Alps tour 2010 Na Ptuju potekale 10. slovenske igre šolarjev Ptujčan Marjan Žalar je postal evropski prvak! 5 10 10 11 12 13 13 14 14 15 16 16 17 18 19 19 20 20 21 21 22 23 23 24 24 25 26 26 27 27 28 28 Naslovnica: Maketa kozolca v galeriji Magistrat Foto: Staša Cafuta Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, e-pošta: milena.turk@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Franc Kolarič - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Sodelavke: Staša Cafuta, Mateja Tomašič in Bronja Habjanič. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, e-pošta: vejica@gmail.com. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 741 71 20, gsm: 041 283 694; e-pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. 4 . //„/,■„„ 3 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 IZ MESTNE HIŠE Ali je resnično potrebno vsake volitve pričeti s širjenjem neresnic - III. del Pod pojmom raziskovalno se v znanosti označuje vse tisto, kar je možno natančno podkrepiti z dokazi in dokazano tudi ponoviti. Da za raziskovalno novinarstvo to ne velja, smo bili priča ob objavah v časopisu Delo, kjer je novinar raziskovalno dokazoval domnevne nepravilnosti pri javnih razpisih za prodajo zemljišč v Rabelčji vasi. Dr. Štefan Čelan V prejšnji številki Ptujčana smo že pokazali, da se je novinar pri opisovanju domnevnih nepravilnosti zmotil za razdaljo dveh kilometrov in obdobje treh let. Ob tem pa je navedel mnogo neresnic in prikrival pomembna dejstva ter podatke. Tako kot pri vseh dosedanjih prodajah zemljišč smo tudi v tem primeru postopali v skladu z vsemi zakonskimi predpisi. Pri tem projektu gre za OPPN, ki zajema izgradnjo 740 stanovanj. O prodaji celotnega kompleksa je Mestni svet sprejel dva sklepa, in sicer sklep št. 478-1/2007, z dne 11. 1. 2007 (priloga I), in sklep št. 478197/2007, z dne 22. 10. 2007. Na podlagi prvega sklepa je bil objavljen ponovni javni razpis (na prvi javni razpis ni bilo prijavljenih) v Uradnem listu RS, št. 11/9. 2. 2007. Na ta razpis sta se prijavili podjetje Paam invest, d. o. o., in Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Iz zapisnika Komisije za vodenje in nadzor razpolaganja s stvarnim premoženjem, št. 103-10-9/2004, z dne 22. 5. 2007, je razvidno, da je bilo izbrano podjetje Paam invest, ker je predložilo ugodnejšo ponudbo kot Komunalno podjetje Ptuj. Z izbranim podjetjem je bila sklenjena prodajna pogodba, št. 478-1/2007, z dne 22. 6. 2007. Podjetje je nato ustanovilo projektno družbo Saturn 2 in na njo preneslo vsa zemljišča z vsemi obveznostmi do Mestne občine Ptuj. Na podlagi drugega sklepa je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 107/23. 11. 2007, razpis za prodajo preostalih zemljišč, ki so potrebna, da se lahko v celoti zgradi blokovsko naselje v skladu s sprejetim OPPN. Na pod- Fotoarhiv MO Ptuj lagi sklepa komisije za vodenje nadzora postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem, št. 478197/2007, je bil izbran najugodnejši ponudnik PROBANKA Nepremičnine, d. o. o., s katerim je bila sklenjena pogodba, št. 478-111/2006, z dne 7. 2. 2008. Med prijavljenimi na ponovljeni prvi razpis je bilo tudi Komunalno podjetje Ptuj, ki ni javno podjetje, ampak je delniška družba v 61-odstotni lasti šestnajstih občin in 39-odstotni lasti zasebnikov. Ker smo lastniki delniške družbe v dolgoročnem razvojnem programu poslovodstvu podjetja naložili obveze po čim večji rasti podjetja, se le-to prijavlja na mnoge domače in tuje razpise. Načrtovana gradnja tako velikega števila stanovanj pa je za to podjetje vitalnega pomena. V tej soseski ima namreč podjetje delujočo toplotno postajo za sistem daljinskega ogrevanja, ki ga je z naložbo v letu 2006 v višini 1,5 mio. evrov nadgradilo s sistemom kogeneracije. Podjetje je prav tako investitor in upravljavec na področju ravnanja s pitno vodo in z odvajanjem ter s čiščenjem odpadnih voda. Vse to so razlogi, ki so poslovodstvo podjetja vodili v ta posel. Preko komunalno opremljenega zemljišča z vso pripadajočo infrastrukturo bi si podjetje zagotovilo dolgoročno poslovno stabilnost. Glede na to, da je Mestna občina solastnica Komunalnega podjetja v višini 43 % in da je župan hkrati tudi predsednik nadzornega sveta, ki mora skrbeti za vitalnost podjetja, so obstajali vsi razumski, legalni in legitimni razlogi za pridobitev tovrstnega posla. Komunalno podjetje Ptuj je v tem letu razpolagalo s skoraj 37 milijoni evrov kapitala, kar mu je omogočalo najetje ugodnih posojil pri vseh domačih in tujih bankah in torej ni predstavljalo nobenega slamnatega podjetja. Ker pa je treba spoštovati določila javnega razpisa, je pravico do nakupa dobilo podjetje Paam Invest, ki je ponudilo 75 evrov/ m2 in boljše pogoje. To podjetje se je v pogodbi zavezalo (glej 4. člen), da bo zgradilo kompletno infrastrukturo (ceste, pločnike, kanalizacijo, toplovode, vodovode itn.) in jih brezplačno preneslo v javno dobro. Ta strošek znaša minimalno 40 evrov/m2. Ob tem mora podjetje plačati še vsa arheološka izkopavanja, ki znašajo za prodane parcele skoraj 1,5 mio. evrov. Na podlagi navedenega si upam trditi, da je to najboljša pogodba, ki jih je Mestna občina podpisala v vseh teh letih. V posebno kategorijo raziskovalnega novinarstva pa sodi zamolčani podatek o prodaji dobre polovice preostalih zemljišč za gradnjo celotnega blokovskega naselja. Naselje je namreč načrtovano tako, da so vsi bloki podkleteni z garažami. Brez tako zaokroženih zemljišč je praktično nemogoče izvesti celotni OPPN. Če bi torej Mestna občina Ptuj nelegalno in nelegitimno prodajala zemljišča podjetju Paam invest, zakaj je potem drugo polovico zemljišč prodala kupcu Probanka Nepremičnine, d. o. o.? IZ MESTNE HIŠE 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07) župan Mestne občine Ptuj objavlja POZIV k predhodnemu posvetovanju o predlogu spremembe uličnega sistema — ukinitev ulice »Ulica Haloškega voda« Po pregledu obstoječega uličnega sistema se je ugotovilo, da potek ulice z imenom Ulica Haloškega voda ni ustrezen, zato se je predlagala ukinitev ulice v celoti in združitev njenega območja z Jezovo ulico. Mestni svet Mestne občine Ptuj je tako na svoji 40. seji dne 21. 6. 2010 sprejel osnutek Odloka o ukinitvi ulice »Ulica Haloškega voda«. V skladu z določili Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) je potrebno v ulici, katere ime se spreminja, opraviti predhodno posvetovanje, ki se prične z objavo predloga spremembe uličnega sistema na spletni strani občine in v vsaj enem javnem mediju na območju občine. Predlog spremembe: 1. Opis sprememb Sprememba uličnega sistema se nanaša na ukinitev ulice »Ulica Haloškega voda« v celoti, obstoječe stanovanjske stavbe se preštevilčijo na Jezovo ulico. 2. Grafični prikaz spremembe V prilogi. 3. Osnutek Odloka z oceno finančnih posledic Je na vpogled pri pristojnem občinskem organu v času uradnih ur in na spletni strani Mestne občine Ptuj www.ptuj. si/aktualno?id=000016426. Predhodno posvetovanje se prične 23. junija 2010 z objavo predloga spremembe v Ptujča-nu in na spletni strani Mestne občine Ptuj ter se zaključi 8. julija 2010. Polnoletne osebe, ki imajo na območju, na katerega se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno ali začasno bivališče, in pravne osebe, ki imajo na obravnavanem območju sedež, so s tem pozivom vabljene k posredovanju predlogov, mnenj in pripomb v zvezi s predlagano ukinitvijo Ulice Haloškega voda in priključitvijo območja k Jezovi ulici. Mnenja, predloge in pripombe zainteresirane osebe posredujejo do vključno 8. 7. 2010: - po pošti priporočeno na naslov: Mestna občina Ptuj, Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, Mestni trg 1, 2250 Ptuj (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 8. 7. 2010); - osebno v sprejemno pisarno Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, najkasneje 8. 7. 2010 do 15. ure. Številka: 007-22/09 Datum: 11. 6. 2010 Dr. Štefan Čelan, s.r., župan Mestne občine Ptuj Skupaj za lepši Ptuj in prijetnejše bivanje v mestu Vabilo četrtne skupnosti Grajena V sodelovanju s Športnim društvom Grajena vas vabimo na športne igre, ki bodo 26. junija 2010 ob 14. uri na lokaciji Športnega parka Grajena, kjer se bodo vasi pomerile v nogometu in odbojki. Organizirani pa bosta tudi tekmovanji v skoku v daljino in vlečenju vrvi. Vljudno vabljeni Andrej Rebernišek, predsednik sveta Četrtne skupnosti Grajena Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Urejeno in gostoljubno okolje je pogoj za uspešen razvoj vsakega kraja. Veliko razlogov je, da smo Ptujčani upravičeno ponosni na svoje mesto. Želimo pa si, da bi to bilo še lepše. Prihodnost vidimo v tem, da bo vsak Ptujčan spoznal svoje mesto kot mesto unikatnih presenečenj. Dediščino, ki so jo Ptuju pustili rodovi pred nami, je seveda potrebno negovati, nikakor pa zraven tega ne smemo pozabiti na kulturo v širšem smislu. Kulturo bivanja, kulturo krajine in nenazadnje kulturo medosebnih odnosov in odnosov do obiskovalcev našega mesta. Verjamem, da je želja vsakega Ptujčana živeti v lepem, urejenem okolju, v mestu mnogih dogodkov in dobrih ljudi. Mestna občina Ptuj z izvajanjem svoje izvirne pristojnosti skrbi za urejenost mesta in z različnimi instrumenti podpore spodbuja takšne in drugačne organizacijske strukture k pestrosti ponudbe našega mesta. Ugotovili pa smo, da so projekti urejanja našega prostora izjemno uspešni, kadar so patronat nad slednjimi prevzele različne organizacije. Denimo Turistično društvo Ptuj že leta vzorno skrbi za urejenost Evroparka, ki je edinstven primer te vrste v Sloveniji. Osnovna šola Ljudski vrt je prevzela skrb za rimsko opekarsko peč, razstavljeno na prostem v Četrtni skupnosti Ljudski vrt. Po njenem prevzemu je ta postala kulturna in turistična znamenitost, vredna ogleda. Soroptimist klub Ptuj pa je pred kratkim uredil novo kro-žišče na Potrčevi cesti. Projekt ureditve so v klubu izpeljali od ideje do izvedbe. To je le nekaj projektov, nad katerimi so pokroviteljstvo prevzele različne družbene strukture. Želimo si, da bi po vzoru zgoraj omenjenih še več ptujskih organizacij (zavodi, društva, zbornice, klubi, podjetja ...) prevzelo skrb za različne dele našega mesta. Tako bi parki, kro-žišča, izložbe, trgi in še kakšni deli mesta dobili svoje mecene. Torej ljudi, ki bi z vso odgovornostjo skrbeli za urejenost, predvsem pa za ozaveščenje ljudi, da je skrb za lepo urejeno mesto naša skupna odgovornost. Temeljni smisel in dolgoročno sporočilo te ideje je povezovanje za lepše in prijetnejše bivanje v mestu, predvsem pa želja, da v nas Ptujčanih spodbudimo medsebojno pripadnost in zavezanost mestu. Obvestilo o objavi razpisa Obveščamo vas, da je v tokratni številki Uradnega vestnika, ki je priloga Ptujčana, objavljen Javni razpis za dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva v Mestni občini Ptuj za leto 2010. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe: sofinanciranje materialnih investicij, sofinanciranje svetovanja in razširjanja znanja, sofinanciranje usposabljanja in izobraževanja podjetnikov in zaposlenih v podjetjih, sofinanciranje stroškov promocije, sofinanciranje samoza-poslovanja in odpiranja novih delovnih mest. Alenka Rižner . //„/,■„„ 5 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 MESTNI SVET Odgovori na vprašanja in pobude Pobuda Konrada Rižnerja: Strokovna služba občinske uprave naj pri Adriaplinu preveri informacijo, da se v Spuhlji od hišne št. 107 do 109 naj ne bi zgradilo plinovoda. Če to drži, se naj ustrezno ukrepa in o tem tudi obvesti prizadete krajane Spuhlje. Odgovor: Adriaplin ima izdelan načrt za izgradnjo plinovodnega omrežja v Spuhlji, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za gradnjo omenjenega plinovodnega omrežja v Spuhlji od št. 107 do 109 Adriaplin še nima gradbenega dovoljenja. Gradnja na tem odseku je predvidena po zasebnih zemljiščih izven ceste (asfalta) v drugi fazi, ko se bodo pridobile vse služnostne pogodbe. Trenutno potekajo aktivnosti sklepanja služnostnih pogodb. Nekaj pogodb je že sklenjenih, pri nekaterih pa se je sklepanje le-teh iz različnih razlogov zelo upočasnilo, v dveh primerih zaradi pokojnih lastnikov. Samo Segulin Pobuda Albina Piška: V času šolskih počitnic, od junija do avgusta, naj se ob petkih in sobotah popoldan v mestnem parku in na starem mestnem pokopališču okrepi nadzor oz. prisotnost občinske redarske službe. Odgovor: Medobčinsko re-darstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju je že začelo z izvajanjem nadzora v mestnem parku, v okolici cerkve sv. Jurija, okolici ŠC Ptuj in še na nekaterih točkah, kjer prihaja do zbiranja mladostnikov zaradi uživanja alkohola in posledično do kršitev javnega reda in miru. Naloge izvajamo samostojno ali v sodelovanju s policisti Policijske postaje Ptuj. S pomočnikom komandirja Policijske postaje Ptuj, zadolženega za javni red in mir, smo imeli delovni razgovor, kjer smo se dogovorili o načinu sodelovanja in skupnih patruljah, predvsem v času zaključka šolskega leta. Prav tako smo v stalnem stiku z vodji policijskih okolišev, predvsem v MČ Center in Ljudski vrt, s katerima prav tako izvajamo naloge v skupnih mešanih patruljah. Občinski redarji in policisti, ki opravljajo naloge opazovalne službe, že delujemo v skupnih mešanih patruljah tako v popoldanskem kot v dopoldanskem času. Pred koncem šolskega leta je opaziti zbiranje starejših osnovnošolcev in mlajših srednješolcev tudi v dopoldanskem času. V juliju in avgustu bomo v popoldanskih urah ob petkih zagotavljali nadzor po točkah, navedenih v pobudi svetnika, in ostalih zaznanih točkah sami ali skupaj s policisti Policijske postaje Ptuj. Problem predstavlja malošte-vilnost kadra, saj je trenutno v redarstvu skupaj z vodjo redarjev zaposlenih 5 občinskih redarjev, ki izvajajo naloge na terenu. V poletnih mesecih so redni letni dopusti, izvajati pa je treba tudi naloge v drugih občinah iz krajevne pristojnosti Medobčinskega redarstva. S prerazporeditvijo delovnega časa bomo poskušali zagotoviti občasno prisotnost redarjev tudi ob sobotah popoldan, zagotovo pa ob dnevih, ko bodo organizirane javne prireditve, katerih organizator bo Mestna občina Ptuj ali katero od društev, ki deluje v okviru Mestne občine Ptuj. Robert Brkič Pobuda Vlada Čuša: Strokovne službe občinske uprave naj v zvezi s sprejetim Lokalnim programom varstva okolja pripravijo odgovore na naslednja vprašanja: - Kdo v Mestni občini Ptuj spremlja obremenitve zraka po LPVO? - Kakšni so podatki o meritvah obremenitve zraka za zadnji 2 leti? - Kakšni ukrepi trenutno potekajo na tem področju, kot npr. obveščanje javnosti in sodelovanje vseh tistih, ki so že po za- konu za to zadolženi (med njimi konkretno gospodarske družbe, katere bi že oktobra 2007 morale imeti okoljska dovoljenja; s tem v zvezi je še vedno nerealiziran podatek iz njegove zahteve in pobude, da mestni svet dobi informacije in poročilo o tem, katera podjetja so zavezanci za IPPC, in ali so se v določenem zakonskem roku glede tega tudi uskladila z zakonodajo)? Odgovor: Za spremljanje obremenitev zraka je v skladu s predpisi odgovorno Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, ki v okviru svojega letnega programa dela vsako leto načrtuje meritve kakovosti zraka. Na določanje njihovega programa kot lokalna skupnost nimamo vpliva, ravno tako kot ga nimamo na nadzor nad emisijami gospodarskih družb. Področje nadzora je v pristojnosti državnih inšpekcijskih služb in lokalna skupnost z občinsko upravo in občinsko inšpekcijo nima pristojnosti za ukrepanje. Agencija RS za okolje vsako leto pripravi poročilo o rezultatih izvedenih meritev, v katere je vključeno tudi območje Mestne občine Ptuj, žal pa so vsa poročila dostopna s precejšnjim časovnim zamikom. Zadnje objavljeno poročilo iz septembra 2009 namreč zajema podatke za obdobje 2002-2007, vemo pa, da so bile po letu 2007 na območju Mestne občine Ptuj številne spremembe, ki so nesporno vplivale na kakovost zraka - odprtje Puhovega mostu, spremembe prometnih tokov, plinifikacija, spremembe pri gospodarskih družbah in podobno. Z natančnimi podatki o meritvah kakovosti zraka za zadnji dve leti žal ne razpolagamo, smo se pa s prošnjo za podatke že obrnili na Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. V skrbi za zdravo in čisto okolje je bil leta 2003 na občinskem nivoju najprej sprejet Lokalni program varstva okolja za Mestno občino Ptuj (krajše LPVO), ki se je v letu 2008 prenovil kot Občinski program varstva okolja za Mestno občino Ptuj 2008-2013 (krajše OPVO) in bil konec leta 2008 sprejet na seji mestnega sveta. V drugem delu tega dokumenta, v Načrtu ukrepov, so zastavljeni številni projekti, katerih izvedba vpliva na različne vidike našega okolja v smislu izboljšanja stanja, med drugim tudi na kakovost zraka. Po programu je predvideno imenovanje posebne tehnične skupine, katere zadolžitev je usklajevanje aktivnosti za izvedbo programa in poročanje o izvajanju projektov. Poročilo o izvajanju programa je v pripravi, po dokončanju pa bo predloženo v informacijo Mestnemu svetu Mestne občine Ptuj. Alenka Korpar Pobuda Marjana Kolariča: Župana, mestni svet in strokovne službe občinske uprave poziva, da se najde ustrezna rešitev v zvezi z izračunom komunalnega prispevka za priklope na javno kanalizacijo za objekte Dornav-ske ceste 15 a, 19 in 20 a. Odgovor: Za izračun komunalnega prispevka moramo upoštevati velikost parcele, na kateri je možno graditi, in neto tlorisno površino objektov. Stanovalci Dornavske ceste imajo velike parcele, okrog 1500 m2, zato so zneski komunalnega prispevka za fekalno kanalizacijo višji. Ker gre tudi za socialno ogrožene družine, rešujemo zadeve s pogodbo o odlogu plačila. Oprostitve komunalnega prispevka so možne glede na veljavne predpise, ki pa oprostitve v dotičnem primeru ne omogočajo. Marijana Nikšič Zorko Vprašanje Vlada Čuša: Ali glede morebitnih selitev občinske in državne institucije na Osojnikovo cesto in za avtobusno postajo obstaja tudi analiza posledic takšnih selitev? Odgovor: Specialna analiza posledic selitve organov državne uprave in drugih spremljajočih institucij ne obstaja, saj je 6 ■ z'V'"" MESTNI SVET / STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Mestna občina Ptuj že v okviru projekta ADHOC pridobila interdisciplinarno analizo ptujskega mestnega središča, izdelan pa je tudi strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča. Z analizo stanja in s pripravo načrta se želi doseči, da bo ptujsko mestno jedro funkcioniralo kot prvovrstna mestna bivalna površina in kot učinkovito mestno središče. S selitvijo organov javne uprave se bodo tako skoncentrirale tiste storitve, ki so za občane ključnega pomena pri urejanju njihovih zadev, in tako se bo približal in olajšal dostop do teh storitev, kar je eno ključnih načel modernizacije javne uprave, hkrati pa se s selitvijo zasledujejo tudi posamezni javni interesi, ki morda niso ozko povezani s samim projektom. To je med drugim sprostitev kapacitet za oživitev starega mestnega jedra ter namenitev teh objektov potrebam stanovanj in storitev v smeri pospeševanja turizma, razvoj mesta skladno s postavljeno strategijo, optimalnejša ureditev cestnega režima znotraj mesta itn. Treba je izpostaviti, da so pobude za selitev posameznih državnih organov, ki imajo trenutno sedeže v starem mestnem jedru, pa tudi nekaterih drugih večjih institucij, naslovljene na Mestno občino Ptuj, podane ravno s stra- ni teh organov oz. institucij. Pričakovati je, da bo selitev izvedena že zaradi lastnega interesa teh organov, pri čemer pa se lahko ob ustrezni angažiranosti lokalne skupnosti in iskanju optimalne rešitve prepreči novo razpršenost še na širšem prostoru. Navedeno bi zlasti za občane pomenilo otežen dostop do storitev državne uprave ter hitrega in učinkovitega reševanja njihovih zadev. Alen Hodnik Kadrovanje po ptujsko V Mestni občini Ptuj žal kljub številnim pobudam v minulih letih še nimamo izdelane kadrovske politike. Zadnji dvakratni neuspešni razpis za direktorja Zavoda za šport Ptuj potrjuje zgornjo trditev. Pri tem je posebej zanimivo, da svet javnega zavoda Zavod za šport Ptuj vodi direktor občinske uprave Stanko Glažar, sicer magister organizacijskih ved!? Ker se je po znanih informacijah javilo kar nekaj kandidatov z ustreznimi pogoji, smo Zeleni Ptuja vprašali, kaj je bil razlog za razveljavitev obeh razpisov, ki nas davkoplačevalce precej stane. Tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bila v minulih 4 letih večkrat deležna kritike, ker pri potrjevanju kandidatov gleda najprej na strankarske barve. Po mnenju Zelenih Ptuja mora imeti vsaj enako težo strokovna usposobljenost kandidatov. Verjamemo, da je pomembneje delati s srcem in z razumom za Ptuj in ne ker je to dobro za stranko ali korist določene interesne skupine. Z vidika uspešnosti mesta ni vseeno, kdo je v odborih mestnega sveta ali v svetih javnih zavodov na področju izobraževanja, kulture, gospodarstva, financ in v drugih komisijah. Zeleni Ptuja smo se odločili, da ne bomo kandidirali nikogar več, dokler se ta dolgoletni dogovorni kadrovski vrtiljak v ptujski politični nepreglednosti ne razčisti. Vprašujemo pa sedanjo koalicijo v mestnem svetu, kdo od uglednih ljudi in strokovnjakov bo sploh še dal soglasje za kandidiranje, če tja ni uspelo priti po odločitvi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja niti mestnemu svetniku in doktorju znanosti. Zeleni Ptuja Maistrova osma volilna enota Sumu ¡Mrjntt V Slovenski nacionalni stranki delimo ponos s tistimi, ki so na našem širšem Ptujskem območju glasovali proti arbitražnemu sporazumu. Od treh volilnih okrajev so sporazum izglasovali le v enem in to z minimalno razliko. V drugih dveh pa so ga z veliko večino zavrnili. Na žalost vseh zavednih Slovenk in Slovencev z našega območja pa so v nekaterih delih Slovenije glasovali tako, kot je hotela predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor. To dejstvo je zapisala ena od hrvaških novinark in arbitražni sporazum je bil potrjen. Slovenija je izgubila, zgodovina pa bo pokazala, da je to bila črna nedelja za nas Slovenke in Slovence. Tujega nočemo, svojega ne damo. Miroslav Letonja, predsednik MO SNS V stranki DeSUS moramo biti pogumni, pokončni in vztrajni pri uresničevanju programskih nalog. Pred nami so težke razprave na mnogih področjih, od pokojninske do zdravstvene reforme. To je čas, ko nas ljudje najbolj potrebujejo, zato stranka DeSUS pričakuje dobre odločitve. Stranka mora imeti dobro podporo poslanske skupine in tudi v javnosti nastopati z jasnimi sporočili o pomembnih vprašanjih. Obveščamo vse člane in simpatizerje stranke, da se je Območni odbor DeSUS Ptuj preselil v nove prostore na Trstenjakovi ulici 9, v prvem nadstropju (nad mestno lekarno). Uradne ure so vsak četrtek od 10. do 12. ure - vabljeni k sodelovanju. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskrene čestitke ob prazniku dneva državnosti - 25. juniju. Albin Pišek, vodja svetniške skupine DeSUS . 7 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SMS praznuje 10 let obstoja V teh dneh, natančneje 4. julija, praznujemo 10 let obstoja in dela SMS. Stranka je danes del evropske Zelene stranke, edina iz Slovenije in se imenuje SMS - ZELENI EVROPE. Ob tej priložnosti prirejamo različne dogodke. Prvi je bil razprava na temo soodvisnosti javnega prostora, medijev in politike v Sloveniji z naslovom »ODPIRANJE JAVNEGA PROSTORA«. Poznavalci in aktualni soustvarjalci slovenskega javnega in medijskega prostora Ženja Leiler (Delo), dr. Sandra Bašič Hrvatin (FDV), Jani Virk (TV SLO), Aleš Čar (Dnevnik) so pod moderatorstvom Mitje Čandra predstavili svoje poglede in izkušnje ter komentirali uvodne iztočnice predsednika SMS - ZELENI mag. Darka Krajnca. Mag. Darko Krajnc je uvodoma predstavil svoje izkušnje s slovenskimi mediji kot predsednik politične stranke, ki zagovarja vrednote človeka, demokratičnega dialoga in države blaginje. Zavzel je stališče, da so v današnjem času možnosti preboja v medijski prostor mnogo težje in pogojene s »pravimi politično korektnimi stališči in povezavami«, kot je bilo to še leta 2000, ko je stranka vstopila v slovenski javni prostor. Svoj nagovor je zaključil z besedami, da mediji danes umetno ustvarjajo afere in polnijo medijski prostor z vsebinami, ki so za večino Slovencev skoraj nepomembne, pri tem pa je še dodal: »Stališča stranke SMS - ZELENI o aktualnih družbenih temah in delu državnega zbora ostajajo medijsko povsem spregledana, ko pa bi morda izjavil, daje predsednik vlade 'bedak', bi to objavili vsi mediji.« Govorci na razpravi so se strinjali, da se je v letih tranzicije in pluralizacije medijev zgodilo premalo pozitivnega na področju sistemskega urejanja in zaščite javnih medijev ter statusa novinarjev, saj odprta vprašanja ostajajo enaka. Problemi so slabo lastništvo in gospodarjenje z mediji ter neučinkovito organiziranje in zaščita urednikov ter nemoč novinarjev kot intelektualcev, ki so vedno lažje podvrženi različnim interesom. Strinjali so se, da je javni prostor močno zožen in kot objektivni vir tako novinarskega dela kot političnega delovanja izginja. Izpostavili so, da mediji ustvarjajo politično vednost, ki se skozi mit o objektivnosti medijev v slovenskem prostoru izkazuje predvsem v dolgoletnem oblikovanju zgolj dveh možnih pozicij oziroma političnih polov. Tudi zaradi tega se vedno več ljudi in predvsem mladih, ki v svojih stališčih nikakor niso apolitični, so le odrinjeni iz javnega prostora, umika v anonimnost spleta, kjer pa se dialog omejuje na podobno misleče in ljudi zato še bolj deli. Vstop v javni prostor pa postaja vedno bolj ekskluziven, omejen in nadzorovan. Mestni odbor SMS - Zeleni Evrope Ptuj SMS Ob dnevu državnosti 25. junij 1991 je neštetokrat, s ponosom omenjeni zgodovinski datum, ko se je Slovenkam in Slovencem uresničil večstoletni sen: imeti svojo lastno državo. 25. junija pred devetnajstimi leti je slovenska skupščina razglasila neodvisnost in s Temeljno ustavno listino prevzela nadzor nad svojimi mejami. Danes pa so ogroženi naša suverenost, ozemeljska celovitost in pomorski status, ki ga je Slovenija na podlagi Temeljne ustavne listine neizpodbitno imela. Hvala vsem, ki ste šli na referendum in glasovali proti arbitražnemu sporazumu. In na Ptuju je večina odločila proti sporazumu. Želimo vam prijetno, ponosno in domoljubno praznovanje dneva državnosti. MO SDS Ptuj 6. junij 2010 bo v slovensko zgodovino vpisan kot datum, ko je Slovenija za slab odstotek in pol dala v arbitražo nesporno slovensko ozemlje tako na kopnem kot na morju, rezultat arbitraže pa po vladnem zemljevidu verjetne rešitve dokazuje, da bo Slovenija izgubila najmanj 20 % svojega teritorialnega morja. Za vprašanje ozemlja in morja, temelja slovenske državnosti, je bil referendum, ki ga po pomembnosti ni mogoče primerjati z nobenim referendumom doslej, razen s plebiscitom, zaznamovan z nizko, niti polovično udeležbo. Kljub temu je skoraj polovica volivk in volivcev, ki so se referenduma udeležili, tudi na našem območju rekla svoj odločni »PROTI« arbitražnemu sporazumu in opozorilo, da je Slovenija z arbitražnim sporazumom stopila na žal v slovenski zgodovini že doživeti vrtiljak ozemeljskih izgub. V Mestnem odboru SLS Ptuj upamo, da bo Vlada RS vsaj pri pripravi argumentacije v memorandumu za arbitražo vključila širšo strokovno javnost, pri čemer je SLS s svojimi izvedenci pripravljena sodelovati. Občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti. MO SLS Ptuj 8 . /V" STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 N Si Tabor Nove Slovenije v Rogatcu Hova siovem/a V nedeljo, 30. maja, je potekal ob muzeju na prostem tabor stranke in vseslovenski Zbor za vrednote, ki se ga je udeležilo nad 3000 ljudi, članic in članov ter simpatizerjev Nove Slovenije. Tema tabora je bil tudi arbitražni sporazum, a je beseda tekla predvsem o vrednotah, ki so v Sloveniji v velikem pomanjkanju. Glavna govorca na taboru sta bila predsednica N.Si Ljudmila Novak in evropski poslanec Lojze Peterle. Ugotavljali so, da se Slovenija ne sooča le z ekonomsko krizo, ampak tudi s krizo vrednot. Prav pomanjkanje občečloveških vrednot, kot so poštenje, solidarnost, resnicoljubnost in domoljubje, je po načelih stranke Slovenijo pripeljalo v hude težave. Ob tem so izpostavili predvsem predlog novega družinskega zakonika, ki po mnenju vodstva N.Si uničuje tradicionalno obliko družine. Stranka se tudi že aktivno pripravlja na jesenske lokalne volitve, zato so se na zboru javnosti predstavili nekateri županski kandidati v večjih mestih. Kandidaturo za ljubljansko županjo je tako napovedala Mojca Kucler Dolinar, v Mariboru pa se bo v boj za županski stolček podala Magdalena Šverc. Tudi na Ptuju bomo pravočasno predstavili županskega kandidata. Družabno srečanje ob glasbi s Čuki smo zaključili še s prijateljsko nogometno tekmo, v kateri se je pošteno »potila« tudi predsednica stranke Ljudmila Novak. Vsem občankam in občanom Ptuja želimo prijetno in ponosno praznovanje dneva državnosti ter zaslužene počitniške in dopustniške dni. Mestni odbor N.Si Ptuj Katarina Kresal: Zmagala je želja za prihodnost »Zdaj bomo lahko odmaknili stare probleme z naših miz in se lotili resnih strateških problemov Slovenije,« je zmago na referendumu o arbitražnem sporazumu ocenila Katarina Kresal, predsednica LDS. »Zmaga je poštena, tudi udeležba je visoka,« je še poudarila. »To pomeni, da so ljudje zavestno prevzeli odločitev nase, ker so začutili, da gre za njihova življenja,« je dejala. Zdaj pa se pravo delo z arbitražo šele začenja, je še opozorila Kresalova. »Treba bo pripraviti memorandume, pobrskati za vsemi dokazi, vsemi argumenti in vsemi dejstvi, ki so v našo korist. Pričakujem, da bodo tudi vsi, ki so bili proti arbitražnemu sporazumu, zbrali toliko volje, da bodo pomagali,« je še dodala Kresalova. Komentirala je tudi referendumsko kampanjo in ocenila, da ni šlo za »merjenje moči posameznih polov, čeprav se je poskušalo prodati kot to«. »Šlo je za mnogo več kot to. To je bilo izjemno pomembno za nadaljnji razvoj naše države,« je še poudarila in izrazila prepričanje v trdnost vladne koalicije in dobrega dela v prihodnje. Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti. Lidija Majnik, Saša Lončar, predsednica MO LDS Ptuj predsednik MO MLD Ptuj Zahvaljujemo se vam za vaše glasove podpore, ki ste jih na nedeljskem referendumu oddali v prid arbitražnemu sporazumu. Veseli nas, da je v Sloveniji znova prevladal razum, da smo se pri zelo pomembni odločitvi ponovno v tako velikem številu podali na volišča in glasovali ZA prihodnost, ZA mir in sožitje, ZA pravično in pošteno določitev meje s sosednjo Hrvaško, ZA sodelovanje in prijateljstvo. Zdajšnji in generacijam za nami smo končno dali možnost, da se s tem odprtim vprašanjem ni potrebno utrujati vedno znova in v nedogled. Raje se bomo posvetili novim izzivom, ki so pred nami, in odpirali nova poglavja za naše skupno dobro. Eno izmed teh je gotovo obvezna delitev dobička med zaposlenimi, kjer smo Socialni demokrati predlagali, da je ta delitev obvezna. Zakon je doživel veto državnega sveta, zato se pri ponovnem odločanju v državnem zboru potrebuje minimalno 46 glasov. Ker gre za ključno vprašanje pri delitvi dobička v prihodnje, smo prepričani, da bi se večina morala odločiti za obvezno delitev dobička, saj tudi delavke in delavci veliko pripomorejo k uspešnosti podjetja. Naša družba temelji na solidarnosti, zato vsem tistim, ki so proti obvezni delitvi dobička, sporočamo, da je skrajni čas za konkretna dejanja. Čestitamo vam ob 25. juniju, dnevu državnosti, in vam želimo vse dobro. SD Ptuj . //„/,■„„ 9 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 V SPOMIN / ZANIMIVOSTI In memoriam To je torej slovo, dragi Peter, slovo, ki ga spremlja tiha žalost, ko nemočen ugotoviš, da te nobena solza ne more več prebuditi. A ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec, le po tiho se umakneš, kot da odideš čez travnike, da se spočiješ, potem pa zopet greš naprej. Toda navkljub ljubezni svojih najdražjih je tvoje srce pod težo bolezni omahnilo. Mogoče si kdaj v trenutku obupa pomislil, da je vse zaman, toda v naslednjem hipu si vedel, da vzkalijo tudi tista semena, ki jih je veter odnesel. Kajti, nič na tem svetu se ne izgubi brez sledu, ne solza ne kaplja krvi. Vse, kar si kdajkoli čutil in mislil, ne bo izginilo. Dom, ki si ga ustvaril za svojo družino, ostaja popisan s tvojim življenjem. Noben vzklik ni izginil, nobena solza in noben smehljaj. Roka božja je zapisala tvojo povest z velikimi črkami. Vse se rojeva in izgublja v tem večnem krogu življenja. Le navidezni odtenki ločijo stopinje, kjer si nekoč hodil, kjer si ljubil svoje drage in hrepenel, da so bili s tabo. Ti trenutki so bili zate kot obliž na nikdar zaceljeno rano, čeprav se ti je zdelo, da tega ne smeš pokazati. Zastor je padel. A pogled na tvojo sliko mi poraja novo misel, novo upanje, kot da nam s svojim pogledom govoriš: »Dragi moji, ne jokajte za mano, saj nisem mrtev, čeprav sem umrl. Živim naprej v vaših srcih.« Dragica in Nina Gornik V slovo Petru Letonji, dragemu sodelavcu, članu Odbora za finance, nekdanjemu svetniku Mestne občine Ptuj in predvsem človeku, ki ga bomo neizmerno pogrešali. Sodelavci Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podrav-ja in Občinske uprave Mestne občine Ptuj V spomin Petru Letonji Kljub temu da smo vedeli za težko bolezen Petra Letonje, kolega in sočlana v uredništvu Ptujčana, sicer zaposlenega na Skupni občinski upravi občin, nas je njegova prezgodnja smrt presenetila in zelo razžalostila. S svojim sodelovanjem in skrbnim spremljanjem izhajanja časopisa je v tem in v prejšnjih mandatih oblikoval vsebino in obliko ter razvoj ptujskega lokalnega medija. Skupaj z njim smo v začetku tega leta pripravljali in doživljali začetek praznovanja 15-letnice Ptujčana. Bil je namreč član uredništva vse od njegove ustanovitve naprej. Na sejah uredništva si je prizadeval, da bi prenesel in udejanjil predloge in pobude občanov - bralcev, ki so se obračali nanj. Njegovo zadnje sporočilo Ptuj-čanom - bralcem v oktobru lani je bil poziv, naj sodelujejo pri nastajanju lokalnega medija tako s predlogi kakor tudi s koristnimi in z zanimivimi prispevki. Peter Letonja je bil aktiven tudi kot član odbora za finance Mestnega sveta Mestne občine Ptuj, kot član sveta Centra za socialno delo Ptuj, kamor je bil imenovan kot predstavnik Mestne občine Ptuj, v prejšnjem mandatu pa je bil na kandidatni listi SNS izvoljen v Mestni svet. Pogrešali ga bomo in se ga spominjali kot umirjenega, prizadevnega, povezovalnega in vestnega člana ter sodelavca. Uredništvo Ptujčana V Primusu odprli darilni butik Besedilo in foto: Bronja Habjanič 20. maja so v Grand hotelu Primus slovesno odprli darilni butik, kjer si bodo turisti lahko kupili spominek, ki jih bo doma spominjal na obisk najstarejšega slovenskega mesta. V Termah Ptuj oziroma v hotelu Primus so iskali partnerja za vzpostavitev hotelske turistične trgovine, ki bi ponujala visoko-kakovostne proizvode iz našega okolja, predvsem izvirne spominke in proizvode. Lastnik butika je podjetje Viva libris, d. o. o, ki ima tudi knjigarno Hiša knjig v središču Ptuja. in za vse tiste pozabljive še nekaj osnovnih higienskih potrebščin. Odprtje tovrstne trgovinice, ki ponuja vse v malem, je zagotovo dobrodošla in več kot potrebna popestritev turistične ponudbe Ptuja. »Mesto nujno potrebuje podobno trgovino tudi v središču. Lokacijo že izbiramo in si želimo, da pride do odprtja čim prej. Ptuj lahko že zdaj pokaže marsikaj, ponuja pa premalo široko ponudbo storitev in proizvodov. Turistična ponudba za obiskovalce je v mestu še vedno šibka, kar se vidi predvsem ob Darilni butik v Primusu Butika ne morete zgrešiti, saj stoji v preddverju hotela. Obiskovalcem, tako domačim kot tujim, ponuja posebne spominke in specialne izdelke domače obrti. Hiter pogled na police tako razkrije izvirne spominke s Ptuja in iz celotne Slovenije, domače bučno olje, suho sadje, med in druge tipične prehrambne izdelke, vrhunska štajerska bela in rdeča vina ter penine, naravna zelišča in sadna žganja, knjige za majhne in velike, turistične vodnike, nakit, umetnine, razglednice, zemljevide, modne dodatke večjih prireditvah, ko gostov ne znamo zadržati, niti tržiti,« pa meni Robert Križanič iz podjetja Viva libris, d. o. o. Darilni butik v Grand hotelu Primus je odprt vsak dan med 8. in 14. uro ter med 17. in 21. uro. 10 . /V" PTUJČANI 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Fotografinja Tanja Verlak: »Moj namen je, da se gledalec zave svoje odgovornosti do tega, kar gleda« Besedilo in foto: Boris Voglar Tvoja poklicna pot je bila nenavadna, čeprav po svoje nujna za nekoga, ki ga fotografija popolnoma potegne vase. Študij in magisterij v Pragi ter nato še podiplomski študij v Indiji ... Koliko je ta izkušnja, ki je lastna samo tebi in zelo individualna, oblikovala tvoj način fotografskega razmišljanja? Kako močen pečat je pustila na tebi? Študija v tujini takrat nisem povezovala z elitizmom ali možnostjo, ki je nekaterim dostopna bolj kot drugim. Študirala sem, kar sem želela, in samo to mi je bilo pomembno. V tistem času so se mi dogajale stvari, ki jih nisem racionalno vrednotila, ampak jim sledila in prva leta v Pragi so sploh bila zanimiva. V Indijo sem se odpravila na nekoliko drugačen način; nisem bila na akademiji, ampak na univerzi. V New Delhiju se je vse vrtelo okoli teoretskih razprav, predavanj, diskusij ipd. To je bilo zame zelo stimulativno, strokovno zahtevno okolje. Sodelovanja na javnih razpravah, pogovorih in odprtjih so bila bistveni del obštudijskega programa. V Pragi sem se veliko ukvarjala s fotografijo, tako praktično kot teoretično, medtem ko je Delhi obravnaval bistveno širši nabor sodobne umetnosti. Poleg tega sem prvo leto poučevala dokumentarno fotografijo na zasebni akademiji, drugo leto pa zgodovino fotografije na državni univerzi. Koncept umetnika kot boema je povsem preživet in nujno je biti v gibanju. Moraš se konstantno izobraževati, moraš imeti dostop do informacij ... Jaz nisem mnenja, da je svet majhen. Bistveno je, kako se v določeno okolje vživiš. V kolikšni meri ti institucija, iz katere izhajaš, in njeno ime ter prejete nagrade in priznanja po svetu utirajo pot v fotografskih krogih? Gotovo je pomembna samo fotografija. Svet je prevelik, da bi vzdržal neke omejene pristope. Ko pošlješ stvari na natečaj, nikogar ne zanima, kdo si in od kod si se vzel. Na začetku leta sem poslala stvari na Lucie Foundation Scholarship in bila o nominaciji obveščena preko spleta; enako za PDN Annual v New Yorku. Tako delujejo te reči. Delaš predvsem v klasični analogni tehniki, črno-belo, fotografije razvijaš ročno. Kakšen je tvoj odnos do razvoja fotografije, predvsem sodobnih digitalnih trendov? Kaj je razlog za odločitev za analogno fotografijo? Zavezanost klasičnemu pristopu, stari šoli, specifična patina, ki jo nosi črno-bela ročno izdelana fotografija? Veliko delam v črno-beli tehniki, ker mi je blizu. Imam svojo temnico, kjer ustvarjam. Na drugem delu razstave Na drugega računaj po sebi bom razstavila tudi barvne fotografije. Fotografija je zame objekt, stvar, reč, predmet. Ko fotografiram, sem povsem prisotna. Gre za način gledanja. Glede tehnike nimam nobenih predsodkov, menim pa, da digitalna fotografija ni nadgradnja fotografije. Odvisno pač, kaj delaš - in za koga. Če bi se ukvarjala z oglasno fotografijo, bi verjetno uporabljala digitalno opremo, ki je v takem primeru bolj smiselna, gotovo pa cenovno dostopnejša. Tvoje dosedanje serije, razstavljene v UGM Maribor, Foto-galeriji Stolp, Galeriji Photon ter na EMZIN-ovih fotografijah leta v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer si že dvakrat prejela prvo nagrado, imajo skupno rdečo nit v tem, da nosijo v sebi neko neopredeljivo vzdušje, puščajo odprto množico interpretacij, čeprav so že z naslovom in s tematiko opredeljene. Do kolikšne mere je ta pristop Tanja Verlak v Muzikafeju. zavesten? Ali vedno prepuščaš možnost lastnega videnja gledalcu? Koliko je kaj (ne)zavedno, se sprašujem tudi sama. Razen serije ZOO moje fotografije nastajajo povsem neodvisno druga od druge. Nekatere gledalca privabljajo, druge odbijajo. Jaz to seveda vem. Moj namen je, da se gledalec zave svoje odgovornosti do tega, kar gleda, in to pravzaprav stori z reakcijo pred fotografijo. Ne gre toliko za moralni pogled in vrednotenje, ampak za kategorično vprašanje, na kaj se odzivam/-š. Ukvarjaš se tudi s teoretskim delom, s pisanjem in z uredni-kovanjem Po vrnitvi iz Indije si sprejela delovno mesto predavateljice za kompozicijo na Visoki šoli za storitve, kjer je ena izmed smeri študija ob kozmetiki tudi fotografija. Pri nas je to edini visokošolski študij fotografije. Nimamo Akademije za fotografijo. Kako gledaš na to? Kakšne so tvoje dosedanje izkušnje v pedagoškem procesu s študenti? Samostojni študij fotografije je možen domala povsod. Menim, da je velika škoda, da se v Sloveniji s tem odlaša. Še bolj kot to pa je »nevarno« dejstvo, da v Sloveniji nimamo institucije, ki bi se poglobljeno ukvarjala s sodobno fotografsko prakso. Jaz zelo uživam, ko poučujem, in želim si, da bi to dobro delala še naprej. Trenutna razstava, katere odprtju smo bili priča pred kratkim v Muzikafeju na Ptuju, nosi naslov 'Na želje drugega računaj po sebi'. Gre za 1. del ciklusa. Kdaj lahko pričakujemo drugi del? Sredi septembra v galeriji Ten-zor. Lepo vabljeni. ./V;,/,^, 11 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 PTUJCANI Franc Golob, zbiratelj Franc Golob je učitelj zgodovine in zemljepisa. Dolga leta je poučeval na Osnovni šoli Mladika. Ptujčani in okoličani ga poznamo tudi kot ljubiteljskega zbiratelja znamk, razglednic, fosilov in mineralov. Je tudi prejemnik oljenke za ohranjanje in prepoznavanje ptujske kulturne dediščine. Zbiratelj Franc Golob je v Knjižnici Ivana Potrča pripravil največjo razstavo ptujskih razglednic do sedaj. Besedilo in foto: Bron ja Habjanič Že v mladosti začel zbirati znamke Znamke so ga pritegnile že v zgodnji mladosti in tako je zbira-teljstvo postalo njegov hobi, ki so se mu kasneje pridružili še drugi. Najprej je zbiral znamke sveta, zatem jugoslovanske znamke, sedaj ko imamo samostojno državo, pa še naše, slovenske. Danes je Franc Golob v Sloveniji že uveljavljen razstavljalec, piše pa tudi strokovne članke. Na osnovi strokovne obdelave zbranega gradiva je pisal o ptujskih gostilnah, živinskih sejmih, o zgodovini šolstva na Ptuju, zgodovini OŠ Mladika, zgodovini pošte, o pomenu razglednic v turizmu, sodeloval je tudi v uredniškem odboru pri pripravi publikacije »Ptuj in okolica na razglednicah 1891-1945« iz leta 1997. Tri četrtine objavljenih razglednic je prispeval prav Franc Golob iz svoje zbirke, objavil pa je tudi članek o zgodovini razglednic, kjer je pisal o tem, kdo so bili založniki ptujskih razglednic in kakšni motivi so bili upodobljeni na njih. Prvo razstavo razglednic je pripravil leta 1991 v Lenartu, in sicer o lepotah Slovenskih goric. Od takrat je imel že več razstav in predavanj. Posebej priljubljeno tematiko mu namreč predstavljajo ravno razglednice ter žigi Ptuja in okolice. V zadnjih nekaj letih je objavil tudi lepo število strokovnih člankov s področja mineralogije na Slovenskem. Skupinsko ali samostojno je pripravil številne razstave mineralov, fosilov, razglednic in kovancev. Sodeloval je tudi na tekmovalnih in netekmovalnih filatelističnih razstavah. Razstava Ptuj na razglednicah v Knjižnici Ivana Potrča V času od 27. maja do 23. junija je knjižnica gostila največjo razstavo ptujskih razglednic do sedaj, Golob je namreč iz svoje bogate zbirke razstavil blizu petsto primerkov. Najstarejša, do sedaj znana razglednica Ptuja, je nastala leta 1891. Na njej so upodobljeni pogled na Ptuj z Ljudskim vrtom, Slovenski trg in grad Borl. Izdelana je bila v tehniki litografije ali kamnotiska. Založilo jo je Tujsko prometno društvo, ki je bilo predhodnik današnjega ptujskega Turističnega društva. Kot zgodovinar je začel sistematično proučevati tudi zgodovino pošt na ptujskem območju in nastala je zanimiva zbirka poštnih žigov ptujske pošte, najštevilčnejša pa je njegova zbirka razglednic, ki šteje že okrog 1.000 kosov. Golob zbira razglednice že več kot 40 let. Omejil se je na razglednice Ptuja, v zbirki pa ima tudi nekaj zanimivih razglednic okolice. Pravi, da razglednica pove več o zgodovini ter razvoju mesta kot pisana beseda. Še posebej je zanimiva njegova zbirka drobnega listkov-nega gradiva lokalne zgodovine (listine, dokumenti, jedilni listi, vabila, plakati, reklame, računi trgovcev in obrtnikov, fotografije šolarjev, porok, meščanov), ki govori o življenju nekoč veliko več kot zgolj suhoparni podatki v zgodovinskih knjigah. Zbirko fosilov podaril Prirodoslovnemu muzeju Slovenije Zadnjih dvajset let se posveča tudi zbiranju fosilov in mineralov. Zanimajo ga predvsem slovenski primerki, a se v njegovi zbirki najdejo tudi lepi kosi iz tujine, ki občasne razstave dodatno popestrijo. Sodeloval je na razstavah v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v sklopu razstave Narava - zdravje, v Beltincih ter na razstavi v knjižnici Ivana Potrča na Ptuju. V OŠ Mladika je uredil šolsko zbirko mineralov in fosilov. Pri terenskem delu, ob iskanju mineralov in fosilov, prideta do pomena njegova sistematičnost ter natančnost, ki sta ga pripeljali že do marsikaterega zanimivega odkritja. V preteklosti je največ časa namenil delu na lokaci- jah, ki se odpirajo ob gradnjah avtocest, Halozam in vedno skrivnostnemu Pohorju. Fosilne ostanke organizmov iz nekdanjega rastlinskega in živalskega sveta je večinoma našel v krajih severovzhodne Slovenije, nekaj pa tudi v ostalih predelih naše države. Zbirka obsega okoli 800 različnih fosilov, ki so inventari-zirani in evidentirani v 224 enotah. Zaradi prostorske stiske se je odločil celotno zbirko fosilov podariti Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Minerali na Slovenskem Marca letos je razstavljal v prostorih Društva upokojencev, kjer je pripravil razstavo z naslovom Minerali na Slovenskem. V zadnjih dveh desetletjih je zbral lepo število različnih primerkov iz cele Slovenije, objavil pa je tudi več strokovnih člankov. Večinoma odkriva in piše o bogastvih naših lokalnih tal. S kolegom je na Pohorju odkril ametiste in opale. Vladalo je prepričanje, da ti tam ne obstajajo. Pravi, da tržne vrednosti slovenski minerali nimajo. Ob raznolikosti minerali prikažejo tudi bogastvo, ki jo lahko skrivajo tla. V Halozah je naletel tudi na primere kristalov, ki so obarvani s črno snovjo. Ta je sestavni del nafte. Največkrat minerale nabira na gradbiščih avtocest in v kamnolomih, kjer kopljejo globlje in prodrejo v trdno kamninsko podlago. DRUŠTVO ARS VITAE društvo za pomoč odvisnikom od nedovoljenih drog - svetovanje in pomoč odvisnikom, staršem, osipnikom, žrtvam nasilja in zlorab, dolgotrajno brezposelnim in vsem drugim družbeno izključenim posameznikom ... - m projekt mostovi 12 . /V" POLITIKA / KULTURA 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 20 let ptujskega Demosa Koalicija demokratično izvoljenih strank se je na Ptuju prvič predstavila javnosti avgusta leta 1990. Ob 20. obletnici ustanovitve so se v Narodnem domu srečali njeni ustanovni člani: Ivan Jurkovič, Ivan Lovren-čič, Janez Žampa, Miroslav Luci in mag. Ivan Božičko. Bronja Habjanič »Mineva 20 let od takrat, ko smo na Ptuju ustanovili Demokratično opozicijo Slovenije — DEMOS, ki jo je oblikovala koalicija demokratično izvoljenih strank. Kljub temu da smo imeli včasih različno oblikovane zamisli za dosego cilja, smo zmogli izpeljati projekt, o katerem so sanjale generacije pred nami. Je čas, da se spomnimo prehojene poti, morda pa je nastopil trenutek ponovne združitve modrosti in intelektualnih moči, ki bi znova zmogle, da kot narod prebrodimo težave ter izstopimo združeni in usmerjeni v razvoj, ki bo prinesel blaginjo za vse državljane,« so v vabilu na novinarsko konferenco, ki je 27. maja potekala v prostorih Narodnega doma, zapisali ustanovni člani Demosa na Ptuju, ki so predstavili tudi svoja videnja o tem, kako gledajo na to, kaj se je dogajalo pred dvajsetimi leti in V mestnem odboru stranke Zares - nova politika Ptuj pozdravljamo odločitev državljank in državljanov, ki so v začetku junija na referendumu podprli arbitražni sporazum. Gre za dokončno potrditev, s katero smo skupaj potegnili črto pod osamosvojitev in več kot dvajset let trajajočo zgodbo, ki z obmejnimi spori že več generacij obremenjuje Slovenke in Slovence. Sprejeta je bila težka odločitev, saj je bilo treba preigrati čustva in zagotoviti, da prevlada razum. To se pri slovenskem narodu ni zgodilo velikokrat, a zgodilo se je vedno, ko je bilo to najbolj pomembno. Posebno sporočilo daje rezultat, ki smo ga zabeležili na slovenski obali. Tam so namreč odločali o problemu, s katerim živijo vsak dan, vsako uro. Od- kaj se dogaja danes. Prvi predsednik Demosa na Ptuju je bil Branko Resnik. Pred novinarsko konferenco so se spominu nanj in na njegovo delo poklonili na ptujskem pokopališču. »V zadnjih dneh se veliko govori in piše o dogodkih izpred dvajsetih let, ko je Demos prevzel oblast in s tem popolno odgovornost za izvedbo zahtev Majniške deklaracije. Tudi na Ptuju smo ustanovili občinski odbor Demosa, saj smo se zavedali, da lahko le s skupnimi močmi upravičimo zaupanje naših volivcev in si utrdimo položaj v tej za nas popolnoma novi obliki odločanja. Res je, bili smo idealisti. Neizkušeni v politiki, poskušali smo se čim prej učiti. Zavedali smo se odgovornosti, ki smo si jo naložili. Analizirali smo stanje, pripravili programe za naše nadaljnje delo in se dogovorili za oblike, kako vse to iz- ločili so se tako rekoč plebisci-tarno. Sedaj je čas za složnost, da bomo skupaj zložili slovenske argumente, ki jih imamo mnogo, da bomo pred sodiščem dosegli tisto, kar smo na dan 25. junij 1991 tudi imeli. V mestnem odboru Zares - nova politika Ptuj se zahvaljujemo vsem, ki so se referenduma udeležili in s tem pokazali odgovornost za prihodnost države. Ob tej priložnosti vsem Ptujčan-kam in Ptujčanom čestitamo ob 25. juniju, dnevu državnosti, ter želimo veliko državotvornosti za prihodnje generacije in čas, ki je pred nami. Mitja Petek, sekretar MO Zares Ptuj Miro Vamberger, predsednik MO Zares Ptuj peljati. Marsikje smo naleteli na različne ovire, ki smo jih reševali s pogovori, pogajanji in končnimi dogovori. Nismo se delili na leve ali desne, ampak smo strpno in skupno delali za dosego skupno zastavljenih ciljev. Danes se seveda sprašujemo, kaj smo naredili premalo, kaj bi bilo lahko boljše, vendar smo storili zelo veliko, saj smo zastavili pot demokratičnemu razvoju družbe tudi na lokalnem Jasna Toplak, članica Društva Zreli vedež Ptuj V tednu vseživljenjskega učenja (letos v Sloveniji od 17. do 23. maja) je društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Zreli vedež povabilo na Ptuj študijski krožek Beseda slovenske Istre iz Kopra. Istrski večer je 20. maja na Ptuju doživel velik uspeh in navdušenje poslušalcev. Ohranje-valce slovenske ljudske dediščine iz slovenske Istre so domačini popeljali v skrite kotičke svojega mesta in v knjižnico Ivana Potrča. Slovenci iz Istre so prinesli s seboj zelo stare vezene prte, na katerih so razstavili ročne izdelane lutke Šavrink v istrskih narodnih nošah, izdelke iz suhega cvetja in ročne pletene košarice, domačini pa so se predstavili z manjšo razstavo ptujskega slikarja in umetniškimi izdelki klekljarice. Istrani so nastopili pred polno dvorano Muzikafeja, Doma kulture, na Vrazovem trgu na Ptuju. Pet žena in dva moška, doma iz različnih krajev slovenske Istre, je predstavilo pregled svojega dela v 14 številkah zbornika Brazde s trmuna, ki ga izdajajo, kot edini študijski krožek med več kot 70 v Sloveniji. Trmun je zemljišče, ki ga je treba očistiti kamenja in trnja, preden ga lahko zasadiš. Nastop slovenskih Istranov, ki so sestavke in pesmi iz istrske ljudske zapuščine in svoje povedali v narečjih svojih vasi in v zborni slovenščini, je mojstrsko pove- nivoju. Ne jemljemo si pravice, da bi ocenjevali današnje stanje v družbi, ki se zaradi vitalnih interesov vse bolj razdvaja. Spomnimo se dvajset let nazaj. Tudi takrat smo imeli mnogo različnih mnenj, ponujali smo razne rešitve problemov, toda ko je šlo za Slovenijo, smo stopili skupaj. Smo temu še danes kos?« so v skupni izjavi zapisali ustanovni člani ptujskega Demosa. zovala njihova mentorica Nadja Rojac. Priljubljene ptujske Spominčice pa so zapele po domače. Navzoče je prijazno pozdravil ptujski podžupan Mirko Kekec, posnela pa jih je tudi lokalna televizija. Srečanje je poudarilo pomen posebnosti slovenščine, ki zveni v različnih narečjih popolnoma drugače. Poznavanje slovenske pokrajine, ljudi in kulture, pa tudi podobnosti, ki nas družijo, je danes še kako pomembno. Diagonala, potegnjena iz slovenske Istre, preko Ljubljane na Ptuj, je zato dragocena. Pristna izpoved, druženje »v živo«, vseživljenjsko učenje so se spremenili v medkulturni dialog, v nujno spoznavanje slovenskih ljudi in šeg. Glasilo istrskega krožka je pripomoglo, da bodo njihovi trmuni oživeli tudi z dodatno brazdo druženja s Ptujčani. S srečanjem smo počastili tudi spomin na predvojnega ptujskega župana dr. Alojzija Remca, Tržačana, ki ga je po 1. svetovni vojni, kot mnoge Primorce, fašistični pritisk pregnal na Štajersko, na Ptuj. Seveda so nastopajoče in druge svoje goste Zreli vedeži, ki že 13. leto skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine na Ptujskem in vsako sredo dobesedno hodijo po daljših ali krajših poteh v Sloveniji, prisrčno pogostili, koprski oljkar pa je vse povabil na poku-šino oljčnega olja. Druženje, po prepričanju vseh, ni bilo zadnje, ponovno bo morda nekje v slovenski Istri. Z razumom za prihodnje generacije Beseda slovenske Istre na Ptuju ■ /'V-'" 13 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 KULTURA Arsana v okviru EPK 2012 pripravlja koncertna abonmaja za mladino in odrasle Mladen Delin, Mateja Lapuh Arsana v okviru EPK pripravlja koncertna abonmaja za mladino in odrasle na temo Spoznajmo Evropo in Slovenijo, Art Therapy Camp, posvečena izražanju in zdravljenju skozi umetnost. V času kurentovanja se bomo vključili z izvirnimi umetniškimi dogodki na temo mask, vrhunec našega prispevka pa bo Art Ptuj 2012. Projekt Art Ptuj je krona dejavnosti, ki jih izvajamo v društvu, saj bo že letos združil koncertne dogodke, glasbeno izobraževanje za mladino in izkušene glasbenike ter pomoč z umetnostjo, ki so tudi sicer naša glavna področja delovanja. Art Ptuj je zastavljen tako, da združuje različna področja umet- nosti, kar je v sodobnem času zelo aktualno, a nikakor novo. Že v preteklih stoletjih so v evropskih mestih nastajala stičišča pisateljev, slikarjev, glasbenikov in drugih umetnikov, kjer so nastajale nove ideje in nova obdobja, tako družbena kot politična. Za uspeh štejemo, da smo se povezali z že uveljavljenim festivalom Art Stays in tako vzpostavili heterogeno ustvarjalno okolje, ki je zanimivo za umetnike z vseh koncev sveta. Naša dejavnost kot del EPK stremi k temu, da bi v mesto prinesla svež veter, nove obraze in povezave, ustvarjalnost in predvsem kulturno zavest, ki je v Sloveniji žal še vedno pre- nizka. Človek je kulturno bitje in to se ne izkazuje z 'imeti', temveč z 'biti'. Majhna mesta funkcionirajo odlično, kadar so ljudje povezani v skupnost in ne živijo vsak zase. Naše društvo ponuja roko vsem ustvarjalcem na Ptuju in želimo si vzpostaviti enotno ustvarjalno okolje, kjer se lahko razvijajo uspešni projekti. K sodelovanju smo povabili tudi izkušene umetnike iz tujine, saj želimo svoj entuziazem dopolniti z bogatim znanjem in izkušnjami, ki nam jih zagotovo lahko ponudijo ljudje, kot je »boter« festivala Art Ptuj Konstantin Bogino, vrhunski pianist in soustvarjalec številnih festivalov v velikih in majhnih mestih Evrope. S festivalom skušamo obogatiti tudi turistično ponudbo mesta in Ptuj postaviti na zemljevid zgo- dovinskih mestec, ki skozi vse leto živijo z umetnostjo. Upamo, da bomo v letu 2012 v času poletnega festivala pomagali zapolniti vse turistične kapacitete v mestu. V letih, ki bodo sledila, pa soustvarjati celoletno kakovostno kulturno ponudbo, ki bo v mesto redno privabljala obiskovalce, Ptujčanom pa bila v ponos. EPK je edinstvena priložnost, da stopimo skupaj in postavimo temelje kulturi in umetnosti v našem mestu. Festival Art Ptuj je posledica tega razmišljanja. V Arsani si želimo, da bi rasel in v letu 2012 doživel razcvet, vendar je največ odvisno prav od Ptuja in Ptujčanov - želimo si, da bi se kot obiskovalci in soustvarjalci aktivno vključevali v kulturno dogajanje ter festival Art Ptuj doživljali kot svojega. Mežanovi dnevi in voda Nataša Petrovič Zveza kulturnih društev Ptuj je letos že tretjič razpisala natečaj za sodelovanje na bienalni likovni prireditvi Mežanovi dnevi. Tema Mežanovih dnevov 2010 je bila Voda. Voda v naravi, človeškem telesu, voda kot vir življenja, energije, pomanjkanje pitne vode, onesnaženje vode, 2/3 zemeljske oble je voda, voda kot metafora ... Prijavljena dela naj bi bila kritičen pogled avtorja skozi izbrano tehniko na vse, kar je povezano z vodo. Avtorji so lahko poslali dela vseh likovnih smeri in likovnih tehnik (slikarstvo, kiparstvo, fotografija, video .), ustvarjenih lani in letos. Na razpis je prispelo 72 del 33 avtorjev iz cele Slovenije, od Nove Gorice, Dravograda, Kranja, Ljubljane, Brežic, Lenarta, Slovenske Bistrice, Majšperka do Ptuja. Žirija v sestavi Stanka Gačnik, dipl. umet. zgodovinarka, kustodinja-galeristka Foto: Langerholc Pokrajinskega muzeja Ptuj, akademski slikar Dušan Fišer, prof. likovne vzgoje Jože Foltin in Stojan Kerbler, mojster fotografije, je za razstavo izbrala 39 del, največ slik v tehniki akril na platno, tri kiparska dela in eno fotografijo. Predsednica žirije Stanka Gačnik je o razstavi med drugim zapisala: »Vsa razstavljena dela govorijo o tem, da je čutenje in opredmetenje vizualnega v raziskovanju likovnega še zmeraj posnemanje vidne stvarnosti v smislu raziskovanja čistih likovnih možnosti in iskanja odgovorov na vprašanja o likovnem čutenju, likovnem izražanju in likovni snovnosti, ki lahko le skupaj omogočijo smiselno razumevanje in dojemanje likovnega dela. Letošnja razstavljena dela govorijo o strastnem likovnem naboju številnih ustvarjalcev širom po Sloveniji, ki želijo in zmorejo del sebe, življenje in svet Nagrajenci Mežanovih dnevov 2010: Gregor Samastur, Anton Šomen in Vlado Fejzič (od leve proti desni). okrog sebe predstaviti tudi skozi vizualne podobe.« Tri najboljša dela po izboru žirije so bila nagrajena. Prvo nagrado je prejel Gregor Samastur iz Slap, drugo Anton Šomen s Ptuja in tretjo Vlado Fejzič iz Kranja. Prvo nagrado je prispevalo podjetje Tenzor s Ptuja, razstavo pa sta omogočila še JSKD in Mestna občina Ptuj. Razstava je bila na ogled od 20. maja do 13. junija v Miheličevi galeriji. Naslednji Mežanovi dnevi, ki jih Zveza kulturnih društev organizira v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj in JSKD OI Ptuj, bodo leta 2012, v letu Evropske prestolnice kulture, katere del bo tudi Ptuj kot partnersko mesto. 14 . //„/,■„„ KULTURA 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Ptujska godba na pihala med nami že 155 let ■ A ed iskrenimi ljudmi se nikoli ne zgodi, da zma-m^mmga laž - to je le delček skladbe, ki jo je Pihalni m W I orkester Ptuj zaigral na letnem koncertu ob 155-letnici delovanja. Zimzelena skladba Mojmirja Sepeta pa govori točno o tem, kar člani godbe na pihala so. Iskreni, predani in požrtvovalni tej tradiciji, ki bogati naše mesto. Velika zahvala vsem 72 članom, dobitnikom priznanj pa globok priklon za opravljanje kulturnega poslanstva. Besedilo in foto: Staša Cafuta leta 2008 Pihalni orkester Ptuj, ki danes šteje 72 članov - pridobili so 15 novih, vodi Fredi Simonič. Lani so s tremi promenadnimi koncerti razveseljevali Izolčane in jim predstavili Ptuj, letos so obiskali Goriška Brda. Ob 50-letnici kurentovanja so izvedli srečanje 50 godb in mažoretnih skupin, na katerem je nastopilo v Izoli na treh promenadnih koncertih. 30. julija bodo slavnostno otvorili nove prostore na Jadranski 17. V novembru bodo sodelovali na medobčinski reviji pihalnih orkestrov, ki ga organizira ptujski območni JSKD. Njihova stalna naloga je tudi vključevanje v turistično ponudbo MO Ptuj. Ptujčani jih redno srečujemo na Ptujska godba na pihala je priredila slavnostni koncert ob 155-letnici obstoja. Veliko Ptujčanov komaj čaka na letni koncert oziroma na vse prireditve, ki jih godbeniki popestrijo s svojo prisotnostjo čez celo leto. Letos aprila se je v športni dvorani Šolskega centra odvil koncert ob 155-letnici delovanja. Glasbeniki so zaigrali pod taktirko dirigenta Fredija Simo-niča, kot solisti so se predstavili: Nina Rogina - saksofon, Jure Rogina - klarinet in Gregor Ne-storov - ksilofon. Zaplesali so plesalci plesne skupine Izi, zapela sta pevka Ela in pevec Edvin Fliser. Sceno so pripravili otroci iz OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Prireditev je vodila Ne-venka Dobljekar. Poldrugo stoletje ljubezni do glasbe Začetek Pihalnega orkestra Ptuj sega v leto 1855, ko je bila prvič omenjena mestna godba. Letos beležijo 155 let neprekinjenega delovanja godbe, kar priča o tradiciji, o poldrugem stoletju dolge ljubezni do glasbe. Danes deluje godba kot samostojno kulturno društvo, šteje preko 70 aktivnih članov in združuje ljubitelje glasbe različnih starosti in poklicev. »Veliko skrb posvečamo podmladku in vzgoji mladih, kar je odraz dobrega sodelovanja z glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju,« pove predsednik pihalnega orkestra Stanko Menoni. Kratka zgodovina iz publikacije Ptujska (z)godba Leta 1855 je bila prvič omenjena Mestna godba Ptuj. Štela je 16 godbenikov. Do leta 1878, ko so se priključili društvu Mu-sikferein, so čakali na nove uniforme in instrumente. Leta 1904 so mestne oblasti v mestnem parku dale postaviti paviljon, v katerem so godbeniki prirejali nedeljske koncerte. Nekateri se zagotovo še spominjate lepega paviljona, ki so ga podrli in kot nadomestilo v Ljudskem vrtu postavili novega. 1908 je bil ustanovljen internat za vzgojo mladih godbenikov, v njem je bilo 36 za godbo navdušenih dečkov. Leto 1927 je pomenilo izboljšanje gmotnega položaja godbe, ki je prešla pod okrilje Glasbene matice. Leta 1940 je od predhodnika prevzel dirigentsko palico Jože Gregorc, od njega pa leta 1949 Jakob Štucl. Leta 1951 je postala del Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj in se preoblikovala v Pihalni orkester Ptuj. Leta 1968 je postal dirigent orkestra profesor Anton Horvat, ga vodil celih 32 let in vmes ustanovil še veliki plesni orkester. Leta 1976 je orkester začel delovati kot samostojno društvo. Ob 100-letnici vključitve v Musikferein so godbeniki prejeli veliko oljenko, jubilej pa proslavili z novimi uniformami. Leta 2000 je dirigentsko palico prevzel Štefan Petek, pet let kasneje je v počastitev 150-letnice izšla publikacija Ptujska (z)godba, katero sta opisali dr. Darja Koter in Lidija Žgeč. Od 1.450 godbenikov in mažoretk iz celotne Slovenije! Trenutno vsi člani prizadevno urejajo svoje nove prostore na Jadranski ulici. Letos, če bo vse po sreči, si bodo nadeli nove kostume. Načrti in aktivnosti v letošnjem letu V drugi polovici junija bodo organizirali dva promenadna poletna koncerta pred Mestno hišo ter v amfiteatru ptujskih Term. 6. junija so gostovali na Dobro-vem v Brdih na prazniku češenj. Isti mesec so sodelovali na tekmovanju pihalnih orkestrov v zabavnem programu v Ormožu. Septembra bodo ponovno gostili različnih kulturnih prireditvah, ki jih organizira MO Ptuj, kot so: kulturni praznik, otvoritvena pustna prireditev, mednarodna nedeljska povorka, prvomajska budnica in otvoritev na Ranci, dan državnosti, občinski praznik, telova procesija, proslava v po-klon generalu Maistru, proslava ob dnevu spomina na mrtve ter dan samostojnosti Slovenije. »Naša velika želja je, da bi leta 2011 v minoritskem samostanu pozno spomladi pripravili gala koncert na temo Avsenikovih melodij,« nam zaupa predsednik pihalnega orkestra Stanko Me-noni. Dobitniki priznanj Iva Ferlinc je v imenu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti podelila Gallusove značke: Juliji Furek in Tadeju Zorcu za več kot pet let aktivnega igranja v orkestru. Za več kot 15 let aktivnega dela na glasbenem področju so prejeli srebrno Gallusovo značko: Katarina Muhič, Mojca Sok Hrga ter Miha Rogina. Ervin Hartman, častni predsednik Zveze slovenskih godb, je izročil priznanja CISM - mednarodne glasbene organizacije (Ptujska godba je njen dolgoletni član). Medaljo za zasluge za več kot 35-letno igranje v godbi so prejeli: Vinko Kram-berger, Andrej Levanič, Marjan Rogina, Rudi Toplak in Janez Zavec. Križ za zasluge za več kot 50-letno igranje v godbi in izjemne zasluge na organizacijskem področju godbeništva so prejeli: Anton Horvat, Franc Petek, Marjan Rus in Stanko Menoni. Prejemnik plakete Bojana Adamiča za življenjsko delo na področju godbeništva pa je profesor Anton Horvat, ki je sicer častni član pihalnega orkestra. ■ /'V-'" 15 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 KULTURA Kuhinja po meri, poletna premiera Mestnega gledališča Ptuj Mestno gledališče Ptuj bo svojim gledalcem ponudilo še zadnjo premiero v tej sezoni. Gre za črno komedijo o nesmislih vsakdanjega življenja sodobne skandinavske avtorice Vale Thorsdottir z naslovom Kuhinja po meri. Režiser nenavadne poletne komedije je Ptujčan Igor Samobor. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Predstava je nastala v kopro-dukciji z Gledališčem Glej Ljubljana in je prva izmed predstav, ki jih bo Mestno gledališče Ptuj v prihodnosti pripravilo v sodelovanju z drugimi gledališči. Premiera predstave bo 10. julija. Druge predstavesi boste lahko ogledali med 28. in 30. junijem ter 8. in 9. julijem. Posebnost te predstave je tudi ta, da nastaja v režiji izvrstnega igralca, po rodu Ptujčana, Igorja Samoborja, ki smo ga imeli to sezono že priložnost videti na naših odrskih deskah v predstavi Žabe. Ostali sodelavci so še prevajalka in dramaturginja Eva Mahkovic, scenografka in kostumografka Ema Kugler, skladatelj in glasbenik Gregor Gruden, lektor Simon Šerbinek in oblikovalec luči Simon Pu- har. V predstavi nastopajo mladi zvezdniki iz Mestnega gledališča ljubljanskega Matej Puc, Jure Henigman, Gregor Gruden, Jurij Drevenšek in Nina Valič iz SNG Drame Ljubljana. V Kuhinji po meri - Vsakdanjih srhljivkah, je v središču pozornosti ženska. Jedro predstave je še vedno deprivilegiran položaj ženskega spola. Nekaj let staro dramsko besedilo je namreč islandska dramatičarka srednje generacije Vala Thorsdottir (1962) sestavila po motivih petih kratkih zgodb Svave Jakobsdottir, ene bolj znanih islandskih avtoric, katere opus posebno pozornost namenja analizi ženske in njene vloge znotraj družinske celice in širše. Kuhinja po meri - Vsakdanje srhljivke so tako vrveč konglomerat šestih žanrsko he- S predstave Kuhinja po meri terogenih dramskih situacij, ki se pred očmi bralca in gledalca ena v drugo prelivajo in prepletajo brez povezovalnega lika z ironično humornostjo, s katero slika absurdne situacije vsakdanjega družinskega življenja. Situacije pripovedi Kuhinje po meri načeloma niso nič posebnega - prikazujejo postaje ali trenutke nekih ženskih življenj. So pa naslikane tako, da hkrati humorno in strašljivo ostrijo podobo trenutkov, ki jih preživljamo za zidovi doma, v krogu družine. Predstava bo igrana na dvorišču nekdanjega dominikanskega samostana na Ptuju v okviru prireditev, ki jih je gledališče poimenovalo Večeri pod zvezdami. V primeru slabega vremena pa bodo zvezde sijale na notranjem odru, saj se bo dogajanje preselilo v Mestno gledališče Ptuj. Na poletnem prizorišču se bodo ob predstavi Kuhinja po meri zvrstile še ponovitve komedije Prava baba in druge prireditve, ki bodo popestrile poletne večere v našem mestu. »Uršlja gora, gora duše« V Galeriji Tenzor razstavljal vrhunski umetnik Karel Pečko Galerija Tenzor, ki deluje v Mestnem gledališču Ptuj, je 19. maja gostila izjemnega umetnika, Karla Pečka. 90-letni slikar je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge v Republiki Sloveniji, prejel je najvišje avstrijsko priznanje na področju znanosti in umetnosti prvega reda ter Bernekerjevo in Valvasorjevo nagrado. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Razstava posvečena avtorjevi 90. obletnici rojstva Karel Pečko se je rodil v Vuhredu 1920. leta. Je eden najpomembnejših predstavnikov slovenskega figurativnega slikarstva. Na Ptuju razstavlja prvič. Izbor slik in postavitev razstave je delo Vladimirja Forbicija, ki je izbral tako starejša kot novejša avtorjeva dela in nastala je retrospektivna razstava, posvečena njegovi devetdesetletnici. Med več tisoč ustvarjenimi deli, poseljenimi z gorami, s figurami, z mehkimi in valovitimi oblikami in globokimi barvami, je Pečko presegel zgolj objektivno upodabljanje realnosti ter našel oseben, svoboden in gestualen način izra- Z novinarske konference ob otvoritvi razstave Karla Pečka: Jernej Forbici, Marika Vicari, Karel Pečko in Vladimir Forbici (z leve). žanja. V svojih delih Pečko bolj kot le občutek akcije in energije podaja veselje do minulega časa, čustev in ljubezni, ki mu jih 16 ■ /'V-'" KULTURA 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 lahko vsak dan ponudi njegova zemlja; užitek, da še enkrat sede pred goro, se z njo pogovarja, diha njeno močno energijo, in velik občutek miru. Uršlja gora - umetnikova edina ljubezen »Zaljubljen je v svoje kraje, še posebej v gore, ki jim ostaja zvest že od samega rojstva. Majhna vasica Vuhred in bližnje zgodovinsko in naravno bogato mesto Slovenj Gradec med rekama Dravo in Mislinjo postanejo za Pečka zrcalo, preko katerega bere in interpretira svet skozi svoje umetniško raziskovanje. Njegov izvorni motiv je Uršlja gora, iz katere nastane leta 1941 tudi njegova prva slika, ki močno vpliva na avtorjevo nadaljnje delo, a je naslikana še v klasični oljni tehniki, ki kasneje preide v pastele. Uršlja gora, kot jo opisuje umetnik sam, je okarakte-rizirana z dvema dihotomnima, vendar dopolnilnima elementoma - njeno veliko gmoto in vznožjem. Enostavnost in ponavljanje vsebine - hribov Pohorja, gradnja barve v prostoru in valovite sledi so izraženi s spretno uporabo enega samega glasu - modre barve oziroma vedno hladnih barvnih tonov, ki še dodatno dražijo avtorjevo umetniško raziskovanje. Pečkovo ustvarjanje je torej vezano na en sam motiv, Uršljo goro, njen tempo in njene letne čase. V zadnjih letih je Pečko praznim in enobarvnim ozadjem dodal čudovite linearne geometrične znake živih barv, da bi se preko njih ponovno vrnil na to bizarno in mogočno goro, zdaj ojačano z navzočnostjo svetlobe in barv. V svojem kompleksnem umetniškem raziskovanju Pečko ohranja eleganco in nadrealno plastičnost, pokrajina in osebe se gibajo tekoče, kljub temu da so sicer plastično prikazani resnični kraji zaradi svoje dinamičnosti skoraj deformirani,« je o umetniku zapisala Marika Vicari. »Profesorja Karla Pečka po- znamo kot markantno postavo iz polpreteklih starih časov, ko so po 2. svetovni vojni izjemni posamezniki z velikopoteznimi idejami ter organizacijskimi sposobnostmi znali vtisniti svojim mestom pečat muzejske pomembnosti, hkrati pa so spodbujali pogoje za razcvet sodobne ustvarjalnosti ter dvigali kulturno zavest ljudi. Slo-venjgraško mesto je v veliki meri prav po njegovi zaslugi postalo vseslovenski kulturni pojem, saj predstavlja z umetnostno galerijo imenitno kulturno središče,« pa je o priznanem umetniku zapisal Milček Komelj, oče umetnostne kritike v Evropi. Vox Arsana na povabilo Konstantina Bogina nastopila v francoskem Arcueilu Med 13. in 20. majem je v francoskem Arcueilu nastopil odličen ptujski glasbeni sestav Vox Arsana. Na povabilo svetovno znanega ruskega pianista Konstantina Bogina se je udeležil festivala klasične glasbe, posvečenega velikemu francoskemu skladatelju Eriku Satieju. Člani zasedbe Vox Arsana so nastopili v dvorani letnega dvorca Markiza de Sada, kjer prebiva tudi Bogi- Bron ja Habjanič Na festivalu so sodelovali klasični umetniki iz Italije, Francije, Srbije in Rusije. Vox Arsana je v okviru prihajajoče evropske kulturne prestolnice predstavila slovensko popevko, avtorsko glasbo in svetovne uspešnice gospela, posebej za gostovanje v Parizu pa še La vie en Rose Edith Piaf in Aux Champs Elysee, ki poje o znamenitih Elizejskih poljanah. Festivala so se udeležili tudi predstavniki MO Ptuj, med drugim župan dr. Štefan Čelan, ki se je ob tej priložnosti povezal z županom Arcueila. Člani zasedbe Vox Arsana majhno mesto Arcueil primerjajo z našim Ptujem. Življenje tam je umirjeno, a s to razliko, da je v njem pred sto leti živel in ustvarjal Erik Satie in da je že dvajset let dom Konstantinu Boginu, enemu največjih živečih svetovnih pianistov in glasbenih peda- Foto: Slavko Podbrežnik gogov, sedaj že tesnemu prijatelju Ptuja. Konstantino si življenja v svetovljanskem Parizu ali v kateri veliki svetovni prestolnici preprosto ne želi. Raje ima majhna mesteca z dušo, kjer se komercializacija še ni tako globoko zarezala v sodobno, vse bolj stresno življenje. V Arcueilu je našel svoj mir in spokojnost, ki ju kot umetnik in ustvarjalec potrebuje. Mesto se dobesedno drži Pariza in je oddaljeno le nekaj postaj od znamenite Notre-Dame. Tam gosti največja glasbena imena tega časa, ki jih vključuje v svoje festivalske in koncertne projekte. Bogino s pomočjo Mladena Delina in njegovega Društva za glasbeno umetnost Arsana pomaga Ptuju, da se postopoma razvije v eno pomembnih evropskih kulturnih središč. »Namen gostovanja je bil predstavitev Z gostovanja Vox Arsane v francoskem Arcueilu. slovenskih glasbenikov, naše glasbe, meddržavno kulturno sodelovanje in vzpostavitev sodelovanja med Arcueilom in Ptujem. Tam so bili tudi predstavniki iz Rima, od koder smo že prejeli neuradna povabila za gostovanje,« je sodelovanja s svetovno priznanim umetnikom, ki je že obrodilo sadove, vesel Delin. . /V" 17 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE Dijaki Gimnazije Ptuj - »Mar nam je, aktivni smo preživeli bomo!« Dijaki Gimnazije Ptuj, natančneje 1. b- in 3. e-raz-red, so s partnerji iz Moldavije in Albanije v tekočem šolskem letu sodelovali pri natečaju projektov, ki ga je razpisala Akademija srednjeevropskih šol (ACES). Mladi se v projektu z naslovom Mar nam je, aktivni smo - preživeli bomo (We care, we act - we are the survivors) ukvarjajo s skrbnim ločevanjem odpadkov. Staša Cafuta Fotoarhiv Gimnazije Ptuj Skrb za neposredno okolje Gimnazija Ptuj je bila že tretjič izbrana na natečaju, ki ga enkrat letno razpiše ACES na Dunaju. Na letošnjo razpisano temo Aktivno državljanstvo - Imej svoj glas, se je Gimnazija Ptuj s partnerskima gimnazijama iz Albanije in Moldavije prijavila s projektom Mar nam je, aktivni smo - preživeli bomo. »Ob medkulturnem sodelovanju in povezovanju je poglavitni cilj mreže ACES v projekt vključiti celotno šolsko skupnost, starše, lokalno skupnost in različna podjetja ter ustanove v bližnji okolici. V okviru projekta se izvajajo različne delavnice in izmenjave - mi smo izdelali svoj recikliran papir in modna oblačila iz odpadnih materialov, računali smo naše ekološke odtise, oblikovali kviz, si ogledali filme na obravnavano temo, izvedli tri mednarodne izmenjave in podobno. Ker pa je delovni jezik projekta angleščina, so se dijaki urili tudi v komunikaciji v angleškem jeziku,« na kratko opišeta aktivnosti in cilje Manja Bratu/, in Renata Merc Furman, koordinatorki in mentorici projekta, in nadaljujeta, da je bistvo projekta skrb za naše neposredno okolje in ukrepi, s katerimi želijo izboljšati stanje v šoli in doma. Eden poglavitnih ciljev je navajanje mladih na vestno in skrbno ločevanje odpadkov, zato so uvedli tedensko dežurstvo razredov z razredniki, ki ga dnevno spremljajo in ocenjujejo šolske čistilke, zmagovalni razred bo konec maja nagrajen z izletom na Dunaj. Dijaki ožje projektne skupine so za šolske vrstnike pripravili krajšo odrsko predstavitev pravilnega ločevanja odpadkov, oblikovali so tudi ekokotiček in projektno spletno stran ter si pridobili pomembnega partnerja, podjetje Čisto mesto, ki je šoli podarilo koše za ločeno zbiranje odpadkov. Predstavitev projekta na Ministrstvu za izobraževanje, umetnost in kulturo na Dunaju Aprila je na povabilo avstrijskega Ministrstva za izobraževanje, umetnost in kulturo na Dunaju projektna skupina Gimnazije Ptuj predstavila svoj projekt. Projekte so pokazale še tri izbrane šole, in sicer iz Avstrije, Madžarske in Slovaške. Predstavitve in sprejema se je udeležila tudi zvezna ministrica Claudia Schmied. Dijakom in njihovim mentorjem je izrekla prisrčno dobrodošlico ter simbolno naznanila tudi začetek novega, že četrtega projektnega leta ACES, nato pa s predstavniki sklada Erste Stiftung, pod okriljem katerega se projekt izvaja, prisluhnila predstavitvam. »Naše dijakinje Metka, Jasmina in Tadeja so s svojo zavzetostjo, z jasnim sporočilom in odločnim nastopom ponovno zablestele ter požele bučen aplavz in mnogo pohvalnih besed,« opišeta dogodek mentorici. V tem šolskem letu v okviru ACES-a sodelovalo 140 osnovnih in srednjih šol iz 15 srednjeevropskih držav V začetku šolskega leta je po- Metka (3. e), Jasmina (3. e) in Tadeja (1. b) na predstavitvi projekta na Dunaju. tekalo uvodno srečanje ACES v Salzburgu, konec marca pa se je v mestu Senec na Slovaškem odvijala zaključna akademija ACES za šolsko leto 2009/2010. Teh srečanj se udeležijo dijaki in učitelji, predstavniki vseh projektnih šol, ki v nekaj dneh navezujejo stike s partnerskimi šolami in v različnih aktivnostih in delavnicah nabirajo izkušnje in ideje za delo v svojih projektih. Pred koncem projektnega leta na zaključnem srečanju vse projektne skupine predstavijo svoje aktivnosti in rezultate projektnega dela ter izmed vseh predstavljenih projektov izberejo najboljšega po mnenju udeležencev srečanja in po mnenju mednarodne strokovne žirije. V tem šolskem letu se je v okviru ACES-a izvajalo 43 projektov, v katerih je sodelovalo 140 osnovnih in srednjih šol iz 15 srednjeevropskih držav. Gimnazija Ptuj se je s svojima partnerskima šolama zelo dobro izkazala, saj je bil projekt v svoji skupini izbran kot najboljši. Vse tri sodelujoče šole so prejele denarne nagrade, vsaka po 250 evrov za izvedbo delavnice za dijake. Ptujska projektna skupina pa je z javljanjem v živo vse udeležence mednarodnega srečanja pozdravila tudi na uradnem delu slavnostne večerje v Bratislavi, kjer se je slovenski skupini pridružil tudi ambasador Republike Slovenije na Slovaškem Stanislav Vidovič. Primerjava izkušenj z dijaki iz Moldavije in Albanije Novembra lani so Ptujčani gostili albanske dijake. Januarja so gostili dijake iz Moldavije, marca so jim vrnili obisk v mestu Edinet. Izmenjave so povezale dijake, odprle so jim pogled v svet in spoznavanje drugih kultur in navad. Tako so Ptujčani ugotovili, da Moldavci še zmeraj nimajo urejenega javnega odvoza smeti, kaj šele, da bi bil sistem ločevanja razvit, tako kot je pri nas. So se pa hkrati tudi začeli zavedati, da mladi pri nas vedo za ločevanje odpadkov, a kljub temu jih velika večina še ne ločuje. »Zato je naš cilj, da nadaljujemo s projektom dežurstva razredov še nadaljnja tri leta in dijake vodeno navajamo na ločeno zbiranje odpadkov, saj bomo le tako uspešni pri vzgoji in oblikovanju odgovornega mladostnika,« še povesta mentorici. Dijakinja Tadeja Vaupotič o zaključni akademiji na Slovaškem: »Če na vse skupaj pogledam kot na zaključeno celoto, moram priznati, da je bila to neprecenljiva izkušnja in mi je v čast, da sem imela možnost biti del nje in se udeležiti tega posebnega srečanja. Sklenila so se čudovita čezmejna prijateljstva in postala sem veliko bolj odprta. 18 ■ /'V-'" VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Sejem znanja 2010 Dušan Šilak, Petja Janžekovič V četrtek, 20. maja, smo na Mestnem trgu pred Ljudsko univerzo Ptuj pripravili poseben dogodek za Ptujčane, okoličane in za ljudi iz vse Slovenije. Poimenovali smo ga Sejem znanja, glavna organizatorka pa je bila Osrednja borza znanja iz Ljubljane. V okviru prireditve smo na Ptuj povabili borze znanja iz cele države. Borze znanja sicer obstajajo že 13 let, ptujska borza pa bo letos decembra praznovala peto obletnico. Kaj pravzaprav so ali je Borza znanja? Gre za brezplačno izmenjavo najrazličnejših neformalnih znanj med vsemi, ki bodisi iščejo ali pa ponujajo neka znanja. Seveda gre predvsem za znanja, ki jih ni mogoče pridobiti po nekih formalnih poteh ali pa je ta pot dolga in draga. Ponujena znanja lahko obsegajo prav vsa področja človekovega delovanja in zanimanja. Vpis v Borzo je brezplačen! Posameznik lahko kakršno koli znanje (spretnost) išče ali pa ga ponuja. Tako smo lahko na Sejmu znanja videli najrazličnejše dejavnosti: od peke in priprave domačih jedi ter krepčilnih pijač, slikarskih in kiparskih umetnin, miselnih iger, izdelovanje okrasnih in uporabnih predmetov iz najrazličnejših materialov, izdelavo in igranje posebnih, že skoraj pozabljenih instrumentov, lepopisje - kaligrafijo, umetnosti duševnega sproščanja, glasbeno ustvarjalnost do oživljanja viteških umetnosti ter veščin. Nastopila je glasbena skupina iz Novega mesta in trebušna plesalka iz Ljubljane, ki je s svojo umetelnostjo razveselila predvsem moški del občinstva. Videli smo krasen nastop dedka in vnuka, ki sta nam zaigrala na bršljanov list in harmoniko, kakor tudi igranje na gonge in prav za to namenjene posode za napolnitev duhovnih baterij. Za pestrost in zabavo pa so po- Župan dr. Štefan Čelan na obisku na eni izmed stojnic Sejma znanja 2010. skrbeli še vabljeni gostje, in sicer domača glasbena skupina Kvin-ton, gospod Tadej Toš, voditelj letošnje podelitve Viktorjev ter priznan gledališki umetnik, vse skupaj pa je na izviren in zabaven način povezovala moderatorka Urška Vučak, sicer tudi znana gledališka ustvarjalka. Vsem se želimo iskreno zahvaliti za sodelovanje, prisotnost in odlične nastope. Nenazadnje pa želimo izraziti posebno hvaležnost Editi Flegar iz Ljubljane, sicer koordinatorki vseh slovenskih Borz znanja, brez katere tega dogodka v našem starodavnem Ptuju ne bi bilo. Potrudili se bomo, da tovrstni dogodek postane tradicionalen, saj menimo, da sta prenos in širjenje vsakovrstnih znanj in aktivno življenje ključna dejavnika uspešnega ter zadovoljnega Evropejca. v Uspešni raziskovalci in mladi tehniki na OS Mladika Zan Malek Petrovič, 7. b, OŠ Mladika Foto: Ludvik Medic Učenki 9. razreda Ivana Djakovič in Larisa Horvat sta že drugo leto zapovrstjo na državnem Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki je bilo v petek, 21. 5. 2010, v Murski Soboti osvojili zlato priznanje za raziskovalno nalogo. Obe leti sta raziskovali odpadno kartonsko embalažo za tekoča živila. Obe nalogi sta izdelali pod mentorstvom Majde Kramberger Belšak in somentorstvom Nataše Belšak. Šola že pet let uspešno sodeluje v projektu »Aktivno usmerjanje otrok v svet tehnike«, ki ga organizira Društvo strojnih inženirjev Maribor. Ista ekipa tekmuje tri leta, in sicer od sedmega do devetega razreda. Letošnji devetošolci, Aljaž Vaupotič, David Pintarič in Blaž Donaj, so premagali vso konkurenco in v skupni razvrstitvi dosegli prvo mesto in osvojili zlato vrtnico. Svečana razglasitev in podelitev priznanj je potekala v četrtek, 20. 5. 2010, na Tehniškem šolskem centru Maribor v okviru zaposlitvenega sejma, ki je potekal ta dan na šoli. Udeleženci Srečanja mladih raziskovalcev Slovenije. . //„/,■„„ 19 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v Učenci 4. b OS Mladika Ptuj na 5. Otroški varnostni olimpijadi Besedilo in foto: Karmen Plavec »Res nas zanima, kako se bomo odrezali, saj želimo čim bolje zastopati šolo,« so bili pomisleki učencev, ki so se 18. maja udeležili predtekmovanja Olimpija-de v Cirkovcah. A ves trud pri teoretičnih in praktičnih vajah ni bil zaman, saj so učenci osvojili 3. mesto in se uvrstili na finalno tekmovanje. Igre so bile obogatene z varnostnimi vprašanji, saj so otroci skozi igro in s skupinskim delom spoznali najpogostejše elemente nevarnosti. Predtekmovanju je sledilo finalno tekmovanje 3. junija v Sladkem Vrhu. Ne le da so bile vaje v šoli naporne, želja po uspehu velika, še veliko več se je zgodilo. Ogledali smo si lahko vse, kar pri svojem delu uporabljajo pripadniki Slovenske poli- cije in vojske, Uprave za zaščito in reševanje, Poklicne gasilske enote iz Maribora, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu RS ... Videli smo službeni helikopter in pse policije, carine in vojske, najvišjo lestev za reševanje v tem delu Slovenije (45 m), potapljače, toplozračne balone, motoriste, vojaka 21. stoletja, simulator vožnje motornega kolesa, mobilni radarski sistem Provido, predstavitev številke 112, delo z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, specialna vozila, očala, ki "pričarajo pijanost" ... Tekmovanje je bilo popestreno z glasbenimi točkami in obiski gostov. Obiskali so nas svetovno znani športniki: Tina Maze, Miran Stanovnik, Ana Drev, svetovni boksarski prvak po verziji IBF Dejan Zavec in drugi. Tako so se učenci dobro odrezali v spretnostnih nalogah in osvojili 6. mesto med dvajsetimi ekipami. Posebna zahvala učiteljicama Renati Sužnik in Majdi Kramberger Belšak, ki sta nam omogočili praktične rekvizite, s katerimi smo trenirali na šolskem igrišču in v učilnici. Takšna tekmovanja so odlična priložnost za spoznavanje teoretičnih vsebin, povezanih s prakso. Vsem učencem iskrene čestitke, navijačem in Jožetu Topolovcu pa hvala za energijo, ki so jo na tekmovanjih delili z nami. v Petdeset let literarnega ustvarjanja na OS Ljudski vrt Ptuj Aprila so na OŠ Ljudski vrt Ptuj priredili slavnostni literarni večer, s katerim so obeležili izid letošnjega glasila Čar besede moje in petdeset let literarnega ustvarjanja na šoli. Na prireditvi so predstavili tudi zgodovino šolskih glasil. David Bedrač Začetki izdajanja literarnega glasila na OS Ljudski vrt segajo v šolsko leto 1959/60, ko so na šoli - takrat še z imenom OŠ Franc Osojnik - februarja 1960 izdali prvo številko literarnega glasila Nagelj. Glasilo je izhajalo na pobudo takratne ravnateljice Katice Bračko, mentor glasila pa je bil Jože Kodrič. Glasilo se je tiskalo v Ptujski tiskarni, v njem pa so objavljali zlasti učenci predmetne stopnje, in to pesmi in krajša prozna besedila. Izdajo prve in tudi vseh naslednjih številk pa je podprlo nekaj sponzorjev. Likovni in literarni prispevki, ki so bili objavljeni, so nastajali v sklopu literarnega in likovnega krožka takratne šole. V istem letu 1961 je izšla še druga številka, nato pa je Nagelj izhajal le še v določenih šolskih letih. Po daljšem zatišju je v šolskem letu 1994/95 prevzela uredništvo Sonja Dežman, ki je glasilo preimenovala v Čar besede moje, kakor se imenuje še danes. Glasilo je postajalo iz leta v leto bolj razgibano, pridobilo je na nekaj barvnih straneh, ki so postale stalnica vse do danes. Sonja Dežman je bila urednica do šolskega leta 2000/01, ko je uredniško vlogo prevzela Irena Pukšič, v šolskem letu 2005/06 pa je zamenjal mesto urednice Učenci med branjem literarnih prispevkov. Irene Pukšič David Bedrač. Letošnje glasilo je izšlo na temo Otroci sveta, ki si jo je šola zastavila že ob dnevu šole. Učenci so tako vse leto pridno ustvarjali, v glasilu pa je izbor najboljšega. Skupaj z likovnimi prispevki vsebuje več kot sto zanimiv dramskih drobcev, zgodbic in pesmi, ki so jih učenci 15. aprila predstavili tudi na literarnem večeru Pesmi in zgodbe hodijo po svetu. Ob zanimivem branju je prireditev, ki sta jo vodila učenca Deja Milošič in Tilen Terbuc, popestril še niz zanimivih glasbenih točk, pomembno obletnico pa so z učenci obeležile tudi nekdanje urednice literarnega glasila Čar besede moje in glasila Lokvanj, iz katerega je le-ta izšel: Sonja Dežman, Irena Pukšič, Marta Šmigoc in Ivanka Lah. 20 ■ /'V-'" VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Kljub šolnini študij doma cenejši kot v velikih študijskih centrih Revivis V študijskem letu 2010/2011 bo Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj - Revivis (Krempljeva ulica 1) v sodelovanju z Evropskim središčem Maribor - ESM uvedlo nov, moderen in atraktiven študij menedžmen-ta, in sicer visokošolski strokovni študijski program Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov. Gre za prvostopenjski študijski program (dodiplomski), s katerim si študentje pridobijo VII. stopnjo izobrazbe in naziv Menedžer (ka) poslovnih operacij. Evropsko središče Maribor je visokošolska in raziskovalna ustanova, v kateri sodelujejo številni ugledni univerzitetni učitelji iz Slovenije in Evrope. Evropsko središče Maribor ima v Sloveniji akreditirane dodiplomske in podiplomske bolonjske programe s področja ekologije, ekonomije, menedžmenta in zdravstvenih ter socialnih ved v Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani in Ptuju. Mreža mednarodnih partnerskih univerz pa nudi vsestransko sodelovanje za vse, učitelje, raziskovalce in študente. Primerljivost in priznavanje izpitov in diplom zagotavlja tudi sistem študija, ker vsi programi sledijo modernim principom Bolonjske deklaracije. Vse to pa omogoča tudi prehod- nost in nadaljevanje študija na domačih in tujih univerzah. Študijski program Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov je nov, razvojno orientiran in predstavlja sodoben diskurz o odzivu na potrebe okolja. ESM in Revivis sta izračunala, da čeprav se država še vedno mačehovsko obnaša do tega konca Slovenije in ne omogoča brezplačnega študija, je šolnini navkljub študij doma mnogo cenejši kot v velikih študijskih centrih. Stroški rednega študija v Ljubljani, Kopru, Kranju ali Mariboru za mnogokratnik presežejo znesek šolnine. Prevozi, prehrana, stanovanje ali študent- ski dom največkrat predstavljajo številko, ki si je nemalokatera družina preprosto ne more privoščiti. Zato sta študij menedžmenta pripeljala na Ptuj, kjer bo študentom mnogo lažje dosegljiv in bo tako časovno kot tudi finančno mnogo manjše breme. Šolnina je primerna in nižja kot drugje po Sloveniji, študij pa se bo na Ptuju izvajal, če bo dovolj kandidatov. V oktobru pa se bo začel izvajati tudi podiplomski magistrski študijski program Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov, ki bo v študijskem letu 2010/2011 edini magistrski študijski program, ki se izvaja na Ptuju. Učenci OŠ Ljudski vrt na obisku na Švedskem Kuhanje tradicionalnih švedskih kroglic. Vera Zagoričnik Novak V nedeljo, 16. maja, smo ob 13.30 krenili na dolgo pričakovano pot na Švedsko. Prepotovali smo okrog 2100 kilometrov skozi štiri države: Avstrijo, Nemčijo, Dansko in Švedsko. V švedsko mesto Saffle smo prispeli naslednji dan okrog 17. ure, po približno 27 urah vožnje. Naše snidenje s Švedi in pričakovanja so zasenčila utrujenost. Gostitelji so nas očarali s svojo sproščenostjo in prijaznostjo. Pripravili so nam pozdravno slovesnost s petjem, plesom in predstavitvijo svojega kraja. V torek smo se skupaj s švedskimi učenci in njihovimi učitelji preizkusili v pripravi tradicionalnih švedskih jedi, ki so nam zelo teknile. V sredo smo bili na vikinškem dnevu. Obiskali smo vikinško vasico, si ogledali njihova bivališča, veslali na vikinškem čolnu, streljali z loki, metali sekire v tarčo in pekli kruhke na palčki. Švedi so nam Foto: Mateja Kelner tega dne pričarali košček njihove preteklosti. V četrtek smo obiskali kravjo in prašičjo farmo, si ogledali protestantsko cerkev ter dan zaključili s piknikom ob jezeru Vanern. Zadnji dan smo izkoristili za druženje z našimi švedskimi prijatelji. Na zaključni prireditvi smo zapeli našo himno in švedsko pesem v slovenščini, deklamirali Prešernovo pesem O, Vrba v angleščini, predstavili Slovenijo in mesto Ptuj, zaigrali na klavir in flavto ter plesali jazz balet in hip hop. Na koncu smo jih povabili na obisk maja prihodnje leto. Sledila je skupna večerja in slovo, ki je marsikomu zarosilo oči. Na Švedskem smo preživeli nepozaben teden, v katerem smo spoznali njihov način življenja, potek šolanja, kulinariko, njihovo zgodovino in kulturo. Naša švedska avantura nam je razkrila, kako pomembno je znanje tujih jezikov. Predvsem pa je pomembna zavest, da je poznavanje medkulturne raznolikosti veščina, ki povezuje ljudi in gradi nova prijateljstva izven meja naše domovine. Spoznal sem švedsko kulturo in hrano. Zelo zanimivo mi je bilo, ko smo šli z družino na ogled tovarne papirja. Všeč mi je bilo tudi v šoli, ker sem spoznal, kako pri njih poteka pouk. Zraven svojega švedskega prijatelja sem spoznal tudi kopico drugih švedskih otrok. Švedi so mi zelo všeč, ker radi igrajo nogomet. Navdušen sem bil nad vikinškim dnem, na katerem smo veslali na pravi vikinški ladji. Blaž Hazemali, 7. a ■ /'V-'" 21 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI BRALCI PIŠEJO Nogometne igranje v Vrtcu Ptuj - enoti Zvonček V Vrtcu Ptuj smo 20. maja, v enoti Zvonček, v okviru oddaje Mulčki priredili srečanje s starši, z dedki, babicami ter otroki na temo Nogometne igrarije. Iris Dužič, Barbara Radek Število skupnih udeležencev je bilo približno 150. Najprej smo vse prisotne vljudno pozdravili, nato pa pričeli z ogrevanjem. Sledil je sklop gimnastičnih vaj z mehko žogo, nato pa smo pripravili različne poligone, kjer so udeleženci izvajali vaje z žogo: kotaljenje žoge med ovirami, vlečenje žoge s pomočjo obroča okrog ovire in nazaj, zadevanje žoge skozi obroč, vodenje žoge okrog ovir in nazaj, podajanje žoge pod mostom. V poligone so se udeleženci vključevali po želji. Na koncu vaj smo izvedli igro s padalom, ob kateri so otroci in starši še posebej uživali. Za zaključek smo priredili tekmovanje v nogometu med otroki. Že naši najmlajši otroci so pokazali izrazito navdušenje nad nogometno evforijo, ki v zadnjem času vlada po vsej Sloveniji. Sestavili smo dve ekipi, ki sta tekmovali med seboj, ostali udeleženci smo bili navijači. Na koncu prireditve smo otrokom in vsem udeležencem podelili medalje. Dogodek so posneli, saj predstavlja novost v slovenskem prostoru, saj Evropa in UEFA iščeta primer dobre prakse. Snemalna ekipa nas je presenetila in naši enoti Zvonček podarila paket pisanih žog. V Francijo Karla Kaisersberger, Tina Fekonja, Bruno Marinič in Jaš Meško Foto: Bruno Marinič Na OŠ Olge Meglič se 9. razredi letos učimo francoščine, in sicer s profesorico Tanjo Ostrman Renault. Ker smo bili zelo navdušeni nad tem čudovitim romanskim jezikom, smo bili zelo veseli priložnosti, da se skupaj z NK Drava U-12 odpravimo po Franciji skozi Pariz do našega pobratenega mesta Saint-Cyr-sur-Loire. Prvega aprila - in to ni prvoaprilska šala - smo sedli na avtobus in se izpred stadiona podali proti Franciji. Skozi našo sosedo Avstrijo in Nemčijo smo v nočnih urah prispeli do francoske meje. Naslednje jutro smo lahko uživali ob pogledu na škrlatno svetlobo vzhajajočega sonca, ki se je razlivala po prostrani francoski pokrajini. Kmalu zatem smo prispeli v čarobni Pariz. Bili smo očarani nad raznoliko arhitekturo, katedralami - še posebej Notre-Dame, reko Seno in grmički, ki so rasli na balkonih. Povzpeli smo se tudi na Eifflov stolp. Vreme je bilo sicer čemerno, vendar nam to ni zmotilo čudovitega razgleda. Zvečer smo prispeli v Saint-Cyr-sur-Loire, se poslovili od nogometašev in spoznali družini, pri katerih smo bivali. Naslednji dan so nam družine razkazale svoje domače mesto in Tours, mesto, ki leži na nasprotnem bregu reke Loare. Obe mesti sta se nam zdeli čudoviti, vsako na svoj način. Saint-Cyr, mlajše mesto, se nam je prikupilo s svojo preprostostjo. Čisto nasprotje pa je bil Tours, ki nas je s svojimi srednjeveškimi hišami in baročnimi dvorci čisto očaral. Začeli smo tudi spoznavati francosko kuhinjo in življenjske navade. Družini sta nas popeljali naokoli in ogledali smo si nekatere znamenitosti Toursa. Po kratki noči in dobrem francoskem zajtrku so nas popeljali do starodavnega gradu Amboise, kjer smo spoznali življenje in delo Leonarda da Vincija. Sprehajali smo se skozi veličastne sobane z velikimi kamini in bogato opremo. Prav tako so nas prevzeli grajski vrtovi in kapela, v kateri je veliki umetnik in izumitelj pokopan. Zadnje jutro smo se poslovili od naših družin, ki sta ves ta čas tako lepo skrbeli za nas. Ponovno smo sedli na avtobus in polni lepih vtisov za nami pustili to čudovito deželo. 22 ■ /'V-'" SOCIALNO VARSTVO 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 S februarjem začeli ukinjati samopostrežne terminale za zdravstvene kartice Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je konec februarja začel odklapljati samopostrežne terminale za potrjevanje zdravstvenih kartic v vseh območnih enotah razen v Ljubljani in Mariboru. Vrednost celotne investicije v prenovljen sistem kartice zdravstvenega zavarovanja znaša nekaj manj kot štiri milijone evrov. V ZZZS načrtujejo, da se jim bo investicija povrnila v devetih letih, saj se jim bodo s tem znižali stroški poslovanja in vzdrževanja terminalov ter nadzora. Bronja Habjanič V ptujski bolnišnici in v Zdravstvenem domu potrjevanje zdravstvenih kartic ni več potrebno S projektom prenove sistema zdravstvene kartice, s katerim na Zavodu za zdravstveno zavarovanje ukinjajo potrjevanje zdravstvene kartice na terminalih, so začeli oktobra 2008, sprva v pilotni območni enoti ZZZS Nova Gorica, kasneje pa so v sistem začeli vključevati tudi druge enote. Kot zadnji sta na sedanjem sistemu ostali največji enoti - Ljubljana in Maribor, kjer so ta postopek začeli aprila letos, v Univerzitetnem kliničnem cen- tru Ljubljana kot največjem izvajalcu pa bodo s priklapljanjem na nov sistem začeli predvidoma julija. Posamezni izvajalci morajo posodobiti svojo programsko opremo, tako da se bodo lahko direktno povezovali z ZZZS in s prostovoljnimi zavarovalnicami ter tako preverjali status zavarovanja bolnika, ki pride k njim. Dokler vsi izvajalci v vseh regijah ne bodo vključeni v novi sistem, ZZZS čisto vseh terminalov ne bo umaknil. Naročanje evropske kartice zdravstvenega zavarovanja preko spleta in SMS-sporočil Na samopostrežnih terminalih so zavarovanci doslej naročali tudi nekatere listine - na primer evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja in konvencijsko potrdilo za Bosno in Hercegovino. Takih transakcij je bilo lani preko terminalov po Sloveniji več kot 300.000. Ko bodo terminali povsod ukinjeni, bodo zavarovanci tovrstne listine lahko naročali preko spletnih strani ZZZS in preko SMS-sporočil. Ne več 3 mesece, pač pa zgolj 8 dni Vse osebe, katerih status se pogosto spreminja, bodo morale z uvedbo novega sistema ustrezno poskrbeti za svoje obvezno zavarovanje. Z dosedanjim sistemom je namreč ena potrditev zdravstvene kartice na terminalu veljala tri mesece, v novem sistemu neposrednega preverjanja veljavnosti zavarovanja pa bo imel posameznik le osem dni časa, da uredi svoj status. Zavod sicer za potrebe preverjanja veljavnosti zdravstvenega za- varovanja razvija še aplikacijo, s katero bodo lahko zavarovanci preko interneta preverjali, ali so zavarovani, saj želijo na zavodu svojim zavarovancem tudi v prihodnje zagotoviti hitro in enostavno elektronsko poslovanje brez stroškov. Bistvo novega sistema zdravstvene kartice je neposredno dostopanje do podatkov zdravstvenega zavarovanja s strani izvajalcev v zdravstvu. Elektronsko naročanje na nadaljnje preglede, elektronski recept in elektronski karton V prihodnje na ZZZS načrtujejo tudi brezpapirno poslovanje, splošni zdravnik bo namreč zavarovance na nadaljnje preglede v drugih ustanovah naročal elektronsko, uvedli pa bodo tudi elektronski recept in elektronski karton. Kdaj natančno se bo to zgodilo, pa bomo še poročali. Minister Svetlik brez pojasnil okrog Doma upokojencev Ptuj Miro Vamberger V konferenčni dvorani Doma upokojencev (DU) Ptuj je 31. maja potekal posvet z ministrom dr. Ivanom Svetlikom, na katerega so bili vabljeni poslanci DZ RS Tadej Slapnik, Dejan Levanič, Franc Jurša, Milan Gumzej; župani občin Spodnjega Podravja ter člani Sveta zavoda Doma upokojencev Ptuj. Zaradi zadržanosti poslanca stranke Zares Tadeja Slapnika sem se osebno udeležil omenjenega posveta. Osrednja tema posveta je bila politika Vlade RS in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve do programa izgradnje novih domov za starejše, prav tako pa so bile predstavljene razvojne možnosti javnega zavoda DU Ptuj ter dejavnosti zavoda za zaposlovanje okrog aktivne politike zaposlovanja. Uvodoma je minister nanizal podatke, in sicer, da je v domovih in posebnih zavodih v Sloveniji na voljo 17.147 mest, od tega je zasedenih 16.843 mest. Država pri graditvi novih domov v bodoče računa na zasebni kapital, zato bo v novih zakonih ponudila štiri organizacijske oblike: javne zavode, javno-zasebno partnerstvo, zasebne domove s koncesijo in zasebne domove brez koncesij. Po njegovem mnenju se moramo v Sloveniji namreč odločiti, ali ob staranju prebivalstva vlagati denar v graditev domov ali na drugi strani povečevati dolgotrajno oskrbo starejših na domu. Ustrezno zakonodajo na tem področju naj bi v Državnem zboru sprejeli še letos. Država, ki ima za graditev novih domov letno na voljo le 5 milijonov evrov, je glede na potrebe na obali, v Mariboru, Ljubljani in na Gorenjskem le kaplja v morje, zato na ministrstvu računajo predvsem na zasebne investitorje. V nadaljevanju je razvojne možnosti DU Ptuj podala direktorica doma mag. Kristina Dokl, ki je navedla, da so si že leta 2003 zastavili cilj, da postane DU Ptuj regijski zavod za institucionalno varstvo v Spodnjem Podravju. Na uresničitev tega cilja kaže izgradnja doma v občinah Markovci in Kidričevo, začetek gradnje doma v občini Juršinci ter možnost izgradnje še ene enote v občinah Zavrč, Videm, Podlehnik ali Majšperk. Dom upokojencev Ptuj pa namerava graditi tudi izven tega območja, in sicer v Mestni občini Koper. ■ /'V-'" 23 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 SOCIALNO VARSTVO / HUMANITARNOST Na osnovi vsega zgoraj navedenega sem ministru Svetliku zastavil naslednja vprašanja: - kako lahko NEPROFITNI zavod ustvarja tako visoke dobičke, da lahko ob vsakoletni posodobitvi in obnovi doma prihrani še od 16 do 19 milijonov evrov za izgradnjo domov v drugih občinah po Sloveniji; - ali je presežek prihodkov nad odhodki res rezultat dela in dobre organizacije v DU Ptuj, in če je, potem je ta primer dobre prakse potrebno prenesti iz DU Ptuj na vseh 52 ostalih domov po Sloveniji in smo s tem za vedno rešili institucionalno varstvo starejših oseb v Sloveniji; direktorico DU Ptuj pa je treba nagraditi in jo zaposliti v ministrstvu, da izpelje ta projekt na državni ravni; - če predhodna trditev ne drži, ali so potem »dobički« ustvarjeni iz in na račun preplačanih storitev uporabnikov doma. Zato menimo in zahtevamo, da lahko le notranja revizija potrdi ali ovrže našo trditev, da uporabniki DU Ptuj s preplačanimi sredstvi za storitve doma gradijo domove po drugih občinah Slovenije; - ali je dom kadrovsko nedo-hranjen oz. ali je dobiček ustvarjen na račun kakovosti storitev. Za dom upokojencev s kapaciteto 540 stanovalcev bi moralo biti zaposlenih po normativu za oskrbo in socialno oskrbo ter za zdravstveno nego skupaj kar 228 zaposlenih. V DU Ptuj pa je bilo leta 2008 zaposlenih le 157 delavcev, leta 2009 pa 174 delavcev, kar bi se moralo odražati v strokovnosti in kakovosti opravljenih storitev. Ali drugače povedano, da uporabniki plačujejo storitve, ki jih niso deležni, ker dom ne upošteva Pravilnika o standardih in normativih za izvajanje storitve institucionalnega varstva za socialno oskrbo in v skladu z Normativi dela za storitev »dan zdravstvene nege« z zdravstveno nego. Na večino zastavljenih vprašanj minister na posvetu ni podal direktnih konkretnih odgovorov. Ministru Ivanu Svetliku se namreč ni zdelo sporno, da bo ptujski dom potem, ko bo v Spodnjem Podravju zgradil svojo četrto enoto, gradil še dom v Kopru. Niti minister niti direktorica doma, Kristina Dokl pa nista pojasnila, kako je lahko NEPRO-FITNI zavod ustvaril tako visoke presežke prihodkov nad odhodki v vseh preteklih letih in to ob nenehnem investiranju iz lastnih sredstev. Prave odgovore na naša vprašanja naj bi dala revizija poslovanja doma, ki se bo po zagotovilih ministra pričela izvajati v DU Ptuj še v tem mesecu. Nič več doma v času bolniškega dopusta? Doslej je veljalo, da moramo biti v času bolniškega dopusta doma, praktično zaprti v stanovanjih in hišah. Ponekod so k večjemu strahu prispevali še delodajalci, ki so svojim delavcem grozili, da bodo v primeru, če jih ob nenapovedanem obisku v tem času ne bo doma, ostali brez službe. Bronja Habjanič Včasih je to seveda upravičeno, saj v delovnih organizacijah še zmeraj obstajajo zaposleni, ki bolniški dopust izkoriščajo. A vse vreči v isti koš, ne bi bilo pošteno. Velika večina je namreč takih, ki so resnično bolni in so upravičeno na bolniškem dopustu. Zakaj bi torej tem v primeru, da bi jim gibanje na svežem zraku pomagalo k hitrejšemu okrevanju, preprečili izhod iz stanovanj? Navodilo za čas bolniškega dopusta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je na pobudo Europe Donne prenovil navodila za ravnanje ob bolniškem dopustu, ki jih dobi vsak zavarovanec, ko mu ga zdravnik odredi. V Europi Donni so bili kritični predvsem do tega, da se je bolnikom z rakom omejevalo gibanje v času bolniškega dopusta, saj to po njihovem prepričanju ne pripomore k rehabilitaciji. Bistvena sprememba pri prenovljenem navodilu je ta, da je bolnikom, ki jim zdravstveno stanje to dopušča, priporočeno gibanje zunaj doma, tudi izven kraja bivanja. Osebni zdravnik tako priporočilo zabeleži v zdravstveni karton pacienta, odločitev pa sprejme glede na priporočila specialista ali glede na odločbo, ki jo izda ZZZS, kadar gre za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni. Ob peticiji Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna so se na ZZZS pospešeno lotili prenove teh pravil, pripravili pa so tudi okrožnico, ki so jo prejeli izvajalci zdravstvenih storitev. Že doslej naj bi bili bolniku, če je to bilo priporočljivo za njegovo zdravstveno stanje, v času bolniškega dopusta dovolili tudi gibanje izven doma, poudarjajo na ZZZS. Da se to ni izvajalo, pa je verjetno posredi pomanjkljiva komunikacija med bolnikom in zdravnikom. Zavod sicer odobri nad 99 odstotkov vlog za bolniški dopust. Lansko leto so prejeli kar 258.183 vlog. V Sloveniji veliko odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta Slovenija je v evropskem vrhu po številu bolniških dni na aktivnega prebivalca. Vse to zagotovo negativno vpliva na vzdušje v delovnem kolektivu in sproži verižno reakcijo nezadovoljstva in beganja v bolniški dopust tudi drugih zaposlenih. Najmanj bolniških odsotnosti je v podjetjih, v katerih veliko pozornosti namenjajo dobrim medsebojnim odnosom, in ravno tem bi bilo treba nameniti še veliko več pozornosti kot doslej. Aleksander Solovjev, predsednik ptujskega Rdečega križa Konec novembra lani je ptujski Rdeči križ dobil novega predsednika Aleksandra Solovjeva, ki je član te organizacije že več kot dvajset let. Kot specialni pedagog je Solovjev od leta 1986 zaposlen na Centru za socialno delo. Besedilo in foto: Bronja Habjanič Solovjev je član Rdečega križa že vse od leta 1986, ko je v okviru svoje tedanje zaposlitve v mariborskih zaporih sodeloval s tamkajšnjim Rdečim križem. Pri delu se je srečeval z brezdomci in z različnimi ljudmi, ki so se znašli v materialni stiski. Ko se je zaposlil na ptujskem Centru za socialno delo, so ga seznanili z informacijo, da njihovi strokovni delavci sodelujejo v različnih organizacijah in društvih, v katerih skušajo uresničevati širše družbene interese. »Kot stalni član Območnega združenja Rdečega križa in izvršnega odbora RK Ptuj sem bil nemalokrat spodbujan za predsednika, a je moja odločitev, da sprejmem to funkcijo, dozorela šele v lanskem letu, pa tudi glede na dobro sodelovanje članov Območnega združenja, krajev- 24 ■ /'V-'" HUMANITARNOST 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 nih organizacij Rdečega križa in mestne organizacije nisem več videl razlogov, da te funkcije ne bi sprejel,« na vprašanje, zakaj se je odločil sprejeti funkcijo predsednika, odgovarja Solovjev. Dobro sodelovanje Rdečega križa z drugimi institucijami Člani Rdečega križa pomagajo ljudem v stiski s pomočjo v obliki prehrane, oblačil, pohištva in gospodinjskih aparatov, redno pa sodelujejo tudi v različnih regijskih in občinskih akcijah ter s Centrom za socialno delo, z Varno hišo, s Karitasom in z drugimi institucijami, ki že tako pomagajo ogroženemu prebivalstvu. Stiska ljudi se poglablja Svetovna gospodarska in finančna kriza se je zajezila v vse pore družbenega življenja. Naraščajoča brezposelnost je mnoge pahnila na rob obupa, ko ni dovolj denarja niti za prehrano, kaj šele za poplačilo polo-žnic. Tudi v Sloveniji se stiska ljudi poglablja. Lansko leto je brezposelnost ponovno narasla na skoraj 100.000 ljudi. Prave strategije, ki bi jo lahko ponudila država za izhod iz krize, pa ni in ni. Ljudje so vedno bolj obupani in se po pomoč obračajo na različne institucije. Upravičeno se postavlja vprašanje, koliko časa bodo posamezniki še zmogli to kalvarijo. Tudi tisti, ki so jim zdaj povečali že tako sramotno nizke minimalne plače, ne morejo (pre)živeti. Drobtinice, ki jih ponujajo tisti, ki imajo vsega dovolj, ne bodo in ne morejo nahraniti lačnega ljudstva, ki si pravzaprav želi zelo malo - le to, da bi lahko živeli človeka vredno, dostojanstveno življenje. »Na Rdeči križ se v želji oziroma potrebi po pomoči mesečno obrne od 900 do 1.000 oseb. To so iskalci pomoči v občinskih in krajevnih organizacijah. Pomagamo jim s prehrano, z oblačili, pa tudi z nasveti. Na samem sedežu Rdečega križa na Ptuju, na Natašini poti 1 a, razdelimo od 600 do 700 paketov, ne smemo pa prezreti, da je pomoč odvisna od razpoložljivih sredstev in tudi od sredstev iz pomoči Evropske unije,« poudarja Solovjev. Darujete lahko tudi tako, da za Rdeči križ namenite del dohodnine Rdeči križ pakete razdeljuje različnim upravičencem - prejem- nikom denarne socialne pomoči, katerih dohodki ne presegajo 226 evrov. Od pomoči Evropske unije je tudi odvisna velikost paketa, ki v večini zajema riž, moko, sladkor, olje, vitaminski napitek, kekse, čaj, kavo in podobno. Lani je RK razdelil 11.142 prehrambnih paketov. Koliko paketov bodo lahko razdelili letos, ni mogoče napovedati, saj je vsa pomoč RK vezana na razpoložljiva sredstva in sredstva, ki jih dobi iz Evropske unije. Tudi RK, tako kot vse ostale organizacije, mora delovati v okviru sprejetih sklepov, splošnih smernic in programa dela. Ptujski Rdeči križ se v dobršni meri financira s pomočjo opravljanja izpitov in tečajev za bolničarje. Del sredstev namenijo tudi občine, del donatorji in sponzorji. »80 odstotkov je lastnih virov, 20 odstotkov sredstev za svoje delovanje pa si pridobimo drugod. Žal je še zmeraj premalo ljudi, ki se odločijo, da bodo del dohodnine (0,5 % dohodka) namenili ljudem v stiski.« Srhljivi podatki Prag revščine določa vlada in je v tem trenutku vezan na 13 % prebivalstva v Sloveniji. Na »Čeprav smo člani Rdečega križa videti majhni, je naša sposobnost videti dlje, kot velikanom.« podlagi izvedene ankete kar 78 % ljudi meni, da je revščina v Sloveniji zelo razširjena. V svetu živi tri milijarde ljudi z dvema dolarjema na dan, 1012 milijonov ljudi je lačnih, od tega 10 milijonov ljudi v razvitem svetu. OZN meni, da vsake 3,6 sekunde nekdo umre zaradi lakote. »Osebno sem prepričan, da bo tudi prag revščine v Sloveniji še rasel. Žal posamezniki dajejo prednost dobičku, na tak način pa deluje tudi celotno globalno gospodarstvo.« Ptujski dan dobrodelnosti Dvorišče minoritskega samostana je bilo 10. junija polno, vokali glasbenikov iz skupine Perpetuum jazzile pa so odmevali še daleč tja v sosednje občine. Ptujčani in okoličani so z množičnim obiskom vnovič pokazali, da jim stiske ljudi, ki živijo v njihovi neposredni bližini, niso tuje. Bronja Habjanič Na letošnji ptujski dan dobrodelnosti so tako kot lani ponovno združile moči dobrodelne organizacije - Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, Območno združenje Rdečega križa Ptuj, Dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč in Mestna občina Ptuj. Lani so nastopili Slovenski oktet in Kvartet Feguš, prodali pa so kar 730 vstopnic. Stiske tako posameznikov kot družin so tudi na širšem ptujskem območju vse večje. Narašča brezposelnost, ponekod je že tako, da ljudje ne zmorejo plačevati položnic, če si hočejo kupiti kaj za pod zob. Čeprav naj bi se po uradnih podatkih kriza že nekoliko umirjala, na terenu tega ni zaznati. Ljudje so obupani, ne vedo, kako bodo povezali začetek meseca s koncem. Porast prosilcev za kakršno koli pomoč opažajo tako na Rdečem križu, Karitasu, kot tudi na Centru za socialno delo. Decembra lani je za pomoč pri ptujskem Rdečem križu zaprosilo 500, januarja 773 in maja kar 900 prosilcev z območja Upravne enote Ptuj. Lani so na ptujskem območju razdelili 12.000 paketov pomoči, samo na Ptuju 3500. Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Ptuj, je na novinarski konferenci pred koncertom povedala, da ljudje darujejo denar, prehrambne in druge izdelke, del nakupa dajejo v dober namen tudi v zbirnih košaricah v Mercatorju, v okolici pa prispevajo tudi del svojega pridelka, kot so denimo krompir ali jabolka. Prav tako je Rdečemu križu uspelo v sistem financiranja socialnih pomoči vključiti veliko večino občin ptujskega območja, le s tremi po- govori še potekajo. Janez Rožmarin, predsednik župnijskega Karitas sv. Petra in Pavla na Ptuju in ožji sodelavec skupnega dekanijskega Karitas Ptuj-Zavrč, pa je povedal, da samo v župnijo sv. Petra in Pavla redno prihaja po pomoč 45 družin. Sicer pa v mestu gotovo beležijo znatno večje število prosilcev, saj na Ptuju delujejo tri župnije. Ljudje ne prosijo samo za že nošena oblačila kot v preteklosti, ampak vedno bolj tudi za hrano. Z izkupičkom dobrodelnega koncerta so organizatorji kupili družinske prehrambne pakete po vzoru ena vstopnica - en paket. Glede na zbrana sredstva sta pakete potrebnim družinam in posameznikom razdelila Dekanijski Karitas Ptuj-Zavrč in Območno združenje Rdečega križa. ■ /'V-'" 25 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 SPORT Dve kolajni v finalu državnega prvenstva v atletiki za OŠ Mladika V športnem parku Šiška v Ljubljani je bilo 3. junija finale posamičnega državnega prvenstva v atletiki za učence in učenke, na katerem so učenci OŠ Mladika dosegli odlične rezultate. Drago S. Ačimovič Da so se sploh lahko uvrstili na državno prvenstvo, so učenci morali skozi kvalifikacije na medobčinskih in področnih tekmovanjih. Na medobčinskem tekmovanju, ki je bilo 13. 5. na Ptuju, so učenci OŠ Mladika dosegli naslednje rezultate: Letnik 1997 in mlajši: Timotej Sitar je dosegel 6. mesto v metu Vortexa, Tim Lončarič je dosegel 5. mesto v teku na 60 m, Grega Pavlovič je bil 8., Žan Malek Petrovič 6. in Jan Bezjak 5. v teku na 600 m. Letnik 1995 in mlajši: Nejc Lukežič je dosegel 5., Benjamin pa 3. mesto v teku na 60 m, Luka Medic je dosegel 1. mesto v teku na 1000 m, Marko Žuran je dosegel 1. mesto v metu Vortexa, štafeta 4 x 100 m je prav tako dosegla 1. mesto. Vsi učenci so se uvrstili na področno tekmovanje, na katerega se uvrsti 20 najboljših v posameznih disciplinah in 16 najboljših štafet iz občin Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj. Na Ptuju je bilo 20. maja področno tekmovanje, na katerem so učenci OŠ Mladika ponovno dosegli izvrstne rezultate: Žan Malek Petrovič je dosegel 3. mesto in s tem bronasto kolajno, Jan Bezjak pa 4. mesto v teku na 600 m pri mlajših dečkih. Nejc Lukežič je dosegel 5. mesto, Benjamin Marin pa 3. mesto in bronasto kolajno v teku na 60 m pri starejših dečkih. Luka Medic je z veliko prednostjo osvojil zlato kolajno v teku na 1000 m, Marko Žuran je z 78,85 m premočno zmagal v metu Vortexa, štafeta 4 Prejemniki medalj: člani štafete 4 x 100 m in v metu vortexa (od leve proti desni), Benjamin Marin, Nejc Lukežič, Amadej Rosič in Marko Žuran x 100 m pa je s časom 48,65 s suvereno premagala ostale konkurente in osvojila zlato kolajno. Luka Medic na 1000 m, Marko Žuran v metu Vortexa in štafeta 4 x 100 m v postavi Marko Žuran, Amadej Rosič, Benjamin Marin in Nejc Lukežič so se uvrstili v finale posamičnega državnega prvenstva, kamor se je uvrstilo 20 najboljših učencev iz vse Slovenije v posameznih disci- plinah in 16 najboljših štafet. Marko Žuran je z metom 78,27 m osvojil 2. mesto in s tem srebrno kolajno, štafeta 4 x 100 m pa je s časom 47,93 s osvojila 3. mesto in s tem bronasto kolajno. Učenci OŠ Mladika takšnega uspeha v atletiki niso dosegli že kar nekaj desetletij, zato so na dosežene rezultate zelo ponosni in so se skupaj s starši toliko bolj veselili. Državno prvenstvo v kikboksu Člani Kung fu kluba Ptuj so se 22. maja udeležili finala državnega prvenstva v kikboksu, kjer so dosegli vrhunske rezultate - kar dva naslova državnih prvakov v disciplini kick light. Bron ja Habjanič Državno prvenstvo se je odvijalo v Postojni pod pokroviteljstvom Kikboks zveze Slovenije, kjer je potekal 2. turnir in hkrati finale državnega prvenstva v kikboksu/kick lightu, ki spada med tako imenovane trde discipline. V sodelovanju s KBV Ptuj so se prvenstva udeležili tudi tekmovalci Kung fu kluba Ptuj pod vodstvom trenerja Karla Šauperla v postavi Mitja Potrč, Kristijan Matič, Bojan Kuja-vec in Danijel Klobasa. »Finala v kick lightu se je Foto: Erazem Praš udeležilo 163 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov kikboksa in tajskega boksa, kar priča o kvaliteti in težavnosti tekmovanja. Tekmovalci ptujskega Kung fu kluba so poželi lepe uspehe ter z dobrimi in s srčnimi boji navdušili prisotne,« je po končanem državnem prvenstvu povedal Karel Šauperl. O državnem prvaku odločata dva turnirja v tekočem letu ter seštevek dosežkov na obeh. Tako so na drugem turnirju za Državno prvenstvo 2010 v kick lightu Skupinski posnetek nastopajočih v Postojni skupaj s trenerjem Karlom Šauperlom člani Kung fu kluba Ptuj osvojili naslednja mesta: Mitja Potrč 1. mesto do 63 kg, Kristijan Ma-tič 2. mesto do 63 kg, Danijel Klobasa 3. mesto do 84 kg in Bojan Kujavec 3. mesto do 69 kg. Prav vsi so svoje nasprotnike premagovali z najvišjim možnim rezultatom 3 : 0. »Poudariti je treba, da je Bojan 26 ■ ''>>/<■>«> ŠPORT 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 Kujavec v svojem boju pokazal popolno nadmočproti precej iz-kušenejšemu tekmecu, a si je na veliko žalost v žaru boja ob močnem trku z nasprotnikovo nogo huje poškodoval nožne prste in tako je po predaji boja zmaga žal romala v nasprotnikov kot. Glede na prikazano tehniko in borbenost je imel realne možnosti za zmago.« Mitja Potrč in Danijel Klobasa - državna prvaka Za naslove državnih prvakov za leto 2010 je odločal uspeh na dveh turnirjih za državno prvenstvo. Prvi se je odvijal marca v Ormožu, drugi, finalni, pa 22. maja v Postojni. Rezultati obeh turnirjev in seštevek le-teh so odločali o naslovu državnega prvaka v kik- boksu/kick lightu. Člani Kung fu kluba Ptuj so tako na Državnem prvenstvu za leto 2010 dosegli odlične rezultate: - Mitja Potrč: državni prvak v kategoriji do 63 kg - Danijel Klobasa: državni prvak v kategoriji do 84 kg - Denis Skaza: 2. mesto v kategoriji +94 kg, viceprvak Slovenije za leto 2010 - Kristijan Matič: 2. mesto v kategoriji do 63 kg, viceprvak Slovenije za leto 2010 Prikazani boji, tehnično znanje borcev ter seveda odlični uspehi so pokazatelj, da se v ptujskem Kung fu klubu dela kvalitetno, kar je lepa popotnica za naprej, saj jih čaka še nekaj mednarodnih in evropskih prvenstev v kung fuju ter kikboksu. 6. mednarodni plavalni miting v Termah Ptuj Organizacijo dogodka je zaznamovalo slabo vreme, saj je temperatura zraka komajda presegla 10 stopinj Celzija, zato so nekateri plavalci svojo udeležbo tudi odpovedali. Prijavljenih je bilo kar 770 tekmovalcev iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Slovaške, Nemčije, Madžarske, Rusije in Slovenije. Rusi odnesli kar 23 zlatih medalj Najbolje so se odrezali Rusi (tekmovalni klub iz Moskve), ki so osvojili kar 23 zlatih medalj. Stanislav Lahtiukov je najboljši rezultat mitinga na 50 metrov prsno dosegel že prvi dan (28.33). Najboljši Slovenec je bil Peter Mankoč, ki je tokrat nastopil zgolj v disciplini 50 metrov delfin. V isti disciplini je z najboljšim časom mitinga (27.26) zmagalo tudi njegovo dekle, Estonka Triin Aljand. Dobri tudi Slovenci Od Slovencev je z rezultatom 2:07.00 na 200 metrov hrbtno slavil Robert Žbogar (Gorenjska banka). Dve bronasti medalji je osvojil Jan Karel Petrič (Triglav). Jeseničanka Anja Klinar (Gorenjska banka) je z rezultatom 2:36.98 zmagala na 200 metrov prsno, najboljši slovenski rezultat mitinga pa je dosegla na isti razdalji v prostem slogu (2:02.68). Klinarjeva je osvojila tudi dve srebrni medalji - na 50 metrov delfin in 100 metrov prosto. Anja Cesar je zmagala na 400 metrov prosto (4:18.46). Najuspešnejša domača tekmovalka je bila Lora Grobelšek medalje pa so si priplavali še Nuša Šerbec, Tim Vidovič in Breda Zorec. Sočasno, ko je na bližnjem igrišču potekal profesionalni turnir v golfu, se je v Termah Ptuj odvijal že 6. plavalni miting z mednarodno udeležbo, sicer bolj namenjen mlajšim plavalcem. Mladi ptujski plavalci so skupno osvojili 6 medalj - 2 srebrni in 4 bronaste, temu pa dodali še petnajst uvrstitev med osem najboljših. Bronja Habjanič Rezultati domačih tekmovalcev: 50 m prsno: 4. Nuša Šerbec (39.83), 6. Tim Vidovič (35.65), 8. Niko Lenart (44.27). 50 m hrbtno: 3. Lora Grobelšek (34.37), 6. Nuša Šerbec (38.28). 50 m prosto: 4. Lora Grobelšek (29.63), 5. Breda Zorec (32.11), 8. Aljaž Puž (29.96). 100 m prosto: 3. Tim Vidovič (19.52), 3. Nuša Šerbec (1:30.44), 5. Lora Grobelšek (1:05.10), 6. Urška Butolen (1:40.92), 7. Ana Švarc (1:47.84), 7. Blaž Hazemali (1:36.92). 100 m hrbtno: 2. Lora Grobelšek (1:17.16), 5. Breda Zorec (1:25.26), 200 mešano: 5. Nuša Šerbec (3:02.82), 6. Tim Vidovič (2:48.47). 200 m prsno: 3. Nuša Šerbec (3:16.78). 5. Tim Vidovič (2:55.61). 400 m prosto: 8. Aljaž Puž (5:37.63). 800 m prosto: 2. Breda Zorec (12:27.39). Golf Alps tour 2010 Bronja Habjanič Ptuj je med 14. in 16. majem gostil največji golf dogodek leta v Sloveniji - turnir profesionalne serije Alps tour. Nagradni sklad turnirja je znašal 40.000 evrov, skupni proračun pa okoli 120.000 evrov. Ptuj je bil tako že tretjič zapored gostitelj edinega profesionalnega turnirja v golfu v Sloveniji. Če- prav je bilo vreme muhasto - vse tri dni turnirja je bilo vetrovno in deževno, so organizatorji vendarle turnir, ki ga je organizirala agencija SEM, uspešno izpeljali. Turnirji te serije so se letos začeli v Maroku, nadaljevali pa v Španiji in Avstriji. Gledalci so si lahko ogledali nastope vrhunskih igralcev golfa, prijavljenih je bilo 114, prišli pa so iz več kot 15 držav, med njimi tudi lanski zmagovalec, Italijan Marco Crespi. Slovencev je bilo 20. Med domačimi igralci smo lahko spremljali domačina Matjaža Gojčiča, ki se je vrnil po polletni odsotnosti zaradi poškodbe palca na nogi, veliko upov pa je bilo usmerjenih tudi na Gregorja Slabeta. Oba sta sicer redna udeleženca tega turnirja, drugi sodelujoči Slovenci so dobili posebna vabila organizatorjev. Omogočiti igranje domačim igralcem je eden od motivov organizacije takšnega turnirja v Sloveniji, ker se lahko pomerijo s profesionalno konkurenco. Zmagovalec tretjega profesionalnega turnirja na Ptuju je postal Španec Carlos Balmaseda, ki je tekmovanje končal z rezultatom 9 udarcev pod pasom. Matjaž Gojčič je zasedel 36. mesto, Aljaž Brumen, član ptujskega golf kluba, ki se je poleg Gojčiča edini od Slovencev uvrstil v rez, pa je zasedel 43. mesto. ■ /'V-'" 27 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 ŠPORT Na Ptuju potekale 10. slovenske igre šolarjev Staša Cafuta 28. maja so se pod organizacijo MO Ptuj uspešno zaključile 10. slovenske igre šolarjev, na katerih je nastopilo 400 otrok s Ptuja, iz Pesnice, Šentilja, Slovenj Gradca, z Raven na Koroškem, iz Celja, Domžal, Kranja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Velenja, Ruš ter Novega mesta. Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev sestavlja 15 mest, ki so včlanjena v svetovno Foto: Langerholc organizacijo Mednarodnih iger šolarjev. To je leta 1968 ustanovil Ptujčan Metod Klemenc, priznani slovenski športni pedagog. Mladi športniki so se pomerili v atletiki, nogometu, tenisu in namiznem tenisu. MO Ptuj je na igrah zastopala 38-članska ekipa. Na otvoritveni slovesnosti je šolarje pozdravil tudi župan dr. Štefan Čelan ter jim zaželel veliko uspeha pri tekmovanjih. Predstavnike vseh mest pa je kasneje gostil v Mestni hiši, kjer jim je približal zgodovino Ptuja ter delo občine. Konec junija 44. mednarodne igre šolarjev v Bahrajnu Prehodni pokal Slovenskega združenja mednarodnih iger šolarjev so si v napetem finalnem delu prislužili ptujski športniki, drugo mesto je pripadlo tekmovalcem iz Maribora, tretje pa mladim predstavnikom Murske Sobote. Ob zaključku 10. športnih iger so se ekipe dogovorile, da se čez leto dni ponovno srečajo na 11. igrah šolarjev, ki bodo potekale v Kranju. Mnogi tekmovalci, tudi ptujski, pa se bodo že 29. junija pomerili v Manami, prestolnici Kraljevine Bahrajn, na 44. mednarodnih igrah šolarjev. Iger so se udeležili številni visoki gostje, kot sta Miro Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije in ambasador za šport, strpnost in ferplej Republike Slovenije, ter Sonja Poljšak, predsednica komisije za zamejski šport, sekretarka Olimpijske akademije, ki sta na koncu po- delila nagrado ter izpostavila pošteno igro. Iger so se udeležili še: generalni sekretar mednarodnih iger šolarjev Richard Smith, bahrajnski predstavnik in organizator iger v Bahrajnu Waheed Juma Al Doy ter predsednik slovenskega združenja mednarodnih iger in podpredsednik mednarodnega združenja šolarjev Igor Topole. »Prireditev je odlično uspela, zelo sem zadovoljna z vsemi sodelavci, pripravljali smo se dobre štiri mesece, prvi sestanek smo imeli že novembra lansko leto. Želela bi izpostaviti tehnično osebje Zavoda za šport, strokovnega sodelavca Zavoda za šport Boštjana Zemljariča, predsednika organizacijskega odbora Marjana Lenartiča, Urško Glažar, sekretarko organizacijskega odbora, kuharje OŠ Mladika, ki so pripravili več kot 500 kosil in jih razdelili v mali kuhinji, študente in učence za pomoč pri organizaciji, vodje posameznih tekmovanj ter odličnega napovedovalca Robija Hergo,« je sklenila Anica Ternovšek, vodja priprav in organizacije 10. slovenskih letnih iger šolarjev. Na desetih slovenskih igrah šolarjev je nastopilo 400 otrok. v Ptujčan Marjan Žalar je postal evropski prvak! Direktor občinske uprave mag. Stanko Glažar je 11. junija v poročni dvorani Mestne hiše sprejel slovenske tekmovalce 12. evropskega prvenstva slepih in slabovidnih v kegljanju. Sprejema so se udeležili tudi Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport MO Ptuj, Janez Solina, podpredsednik MDSS Ptuj, in Boris Premzl, predsednik KK Deta Center Drava Ptuj. Bronja Habjanič Fotoarhiv Kegljaškega kluba Ptuj 12. evropsko prvenstvo slepih in slabovidnih v kegljanju je potekalo od 17. do 23. maja v slovaškem mestu Velyki Šariš, sodelovalo pa je 97 tekmovalcev iz desetih držav. Iz Slovenije se je evropskega prvenstva slepih in slabovidnih udeležila sedemčlanska reprezentanca, v kateri sta bila najuspešnejša člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj - brata Marjan in Mitja Žalar. Marjan je postal evropski prvak, Mitja pa si je prikegljal bronasto medaljo. V slovenski delegaciji so pod vodstvom trenerke Andreje Razlag in pomočnice trenerke Silve Razlag tekmovali še Marija Fras (MDSS Celje) - 3. mesto, r* * i I Od leve: Silva Razlag, Marjan Žalar, Marija Fras, Mitja Žalar, Andreja Razlag. Sašo Kajtna (MDSS Ljubljana) - 7. mesto, Barbara Mlakar (MDSS Celje) - 12. mesto, Jože Lampe (MDSS Kranj) - 13. 28 Sport / prireditveni VODNIK 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 mesto in Tomaž Furlan (MDSS Koper) - 18. mesto. Marjan Žalar iz MDSS Ptuj je v kvalifikacijah podrl 762 kegljev in s tem dosegel svoj osebni rekord. V finalu je podrl 770 kegljev. Skupaj je podrl 1532 kegljev in s tem zasluženo dosegel 1. mesto, zlato medaljo in naslov evropskega prvaka, prvi rezultat v disciplini 2 x 120 lučajev na vseh dosedanjih evropskih prvenstvih in enem svetovnem ter osebni rekord na 2 x 120 lučajev. Marjan je do sedaj nastopil na desetih evropskih in enem svetovnem prvenstvu. Na evropskem pr- venstvu je osvojil eno zlato, eno srebrno in dve bronasti medalji in je s skupno štirimi osvojenimi medaljami drugi najuspešnejši slovenski udeleženec evropskega in svetovnega prvenstva za slepe in slabovidne v kegljanju. Mitja Žalar iz MDSS Ptuj je v kvalifikacijah podrl 743 kegljev, dosegel osebni rekord in 7. rezultat kvalifikacij. V finalu je podrl 751 kegljev, dosegel osebni rekord, drugi rezultat finala, peti najboljši rezultat 1 x 120 lučajev na vseh dosedanjih evropskih prvenstvih in šesti najboljši rezultat 1 x 120 lučajev na evropskem in svetovnem prvenstvu. Skupaj je podrl 1494 kegljev, dosegel 3. mesto, tretji najboljši rezultat 2 x 120 lučajev na evropskem prvenstvu in četrti najboljši rezultat 2 x 120 lučajev na evropskem in svetovnem prvenstvu. To je njegova prva medalja na šestih evropskih prvenstvih in enem svetovnem. Na evropskem prvenstvu leta 2008 ni mogel nastopiti, saj mu niso potrdili zdravstvene klasifikacije, čeprav je pred tem nastopil že na treh evropskih in enem svetovnem prvenstvu. Andreja Razlag je ob tem, da je opravljala nalogo glavne tre- nerke državne reprezentance in vodje slovenske delegacije, prvič nastopila tudi v vlogi predsednice podkomiteja pri Mednarodni organizaciji za šport slepih in slabovidnih IBSI. Po njeni zaslugi so člani podkomiteja sprejeli nekaj konkretnih zaključkov v smislu izboljšanja in napredka tega športa. Dogovorili pa so se tudi za organizacijo naslednjih štirih prvenstev, in sicer: 2. SP 2011 bo v Bosni in Hercegovini, 13. EP 2012 v Sloveniji, 14. EP 2013 v Srbiji (morda celo 3. SP) in 15. EP 2010 v Nemčiji. OBREDNO GLEDALIŠČE DUŠA ZEMLJE vas prisrčno vabi na obredno predstavo BELA BIZONKA v soboto, 26. junija, ob 19. uri v krajinskem parku Šturmovci (Videm pri Ptuju) Avtorica predstave in pripovedovalka: Romana Ercegovič Glasbena gostja: Branka Božič Obredna predstava Bela Bizonka je nastala po motivu ene najlepših indijanskih legend. Po izročilu se je Bela Bizonka prikazala plemenu Lakota in ljudi popeljala na pot lepote. Naučila jih je svetih obredov (med njimi obred svete pipe), jim razkrila prerokbo o preobrazbi sveta in jim obljubila, da se bo vrnila v času velikih težav človeštva. Takrat naj bi prišla, da nas spomni na modrost srca in na odgovornost za ustvarjanje harmonije na Zemlji. Romana hkrati pripoveduje intimno zgodbo ženske, o njenem hrepenenju po svetosti in lepoti v svojem življenju. V procesu potovanja v svojo notranjost spoznava, da je ta tukaj in zdaj, v njej sami, v naravi, v ljudeh, da se mogočnost in milina ljubezni skrivata tudi v njeni temi, bolečini, pod bremeni in lažmi, v katere se je naučila verjeti. Informacije in rezervacije: 051 621 497 V središču kraja Videm pri Ptuju zavijte levo navzdol, peljite mimo osnovne šole in sledite kažipotom z napisom »Bela Bizonka«. Mlajše gledalke in gledalce prosimo, da prinesete svoj »gledališki sedež« s seboj (zložljivi stol, armafleks ...), za starejše bodo pripravljene klopi. Do prostora predstave je približno 15 minut hoje, zato priporočamo udobno obutev. Če težko hodite, prosimo, da javite vnaprej, da vas pravočasno pripeljemo na kraj dogodka. V primeru dežja bo predstava prestavljena na naslednji dan, nedeljo, ob isti uri. Prispevek za udeležbo: 10 Eur (študentje, upokojenci, brezposelni 8 Eur) Za več informacij ste dobrodošli na www.ritual-theatre.com. Dogodki v Domu KULTure MuziKafe Petek, 25. 6., ob 21.00 Koncert - Kaja Draksler - Katarchestra Kaja Draksler, zmagovalka Deloitte Jazz Award 2009 v Amsterdamu, se tokrat predstavlja z osemčlansko zasedbo glasbenikov s Sicilije, iz Bolgarije, Češke, Romunije in Slovenije, vsi so izobraženi v klasični in jazz glasbi. Petek, 2. 7., ob 21.00 Koncert - Luminosity ... Aleksandra Bajde (SLO) - vokal, Gilles Estoppey (Švica) - piano, Rui Pereira (Portugalska) - bobni, Boštjan Simon (SLO) - klarinet/saksofon, Tadej Kampl (SLO) - bas. Mladi glasbeniki se uspešno izpolnjujejo v tujini in svojo avtorsko noto predstavljajo doma. Nedelja, 4. 7. Koncert - Vidim in slišim vesolje, v okviru festivala Musica Poetovionis 2010 Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Grebenšek - klavir, Mojca Menoni Sikur - violina, Martin Sikur - violončelo, Bojana Šaljic Podešva - skladateljica, elektroakustični inštrumenti, Špela Kožar - novinarka Skladba Vidim in slišim vesolje obsega tri stavke kot uglasbitve treh vizualnih umetniških del. Sreda, 7. 7., ob 20.30 Koncert - Vid Jamnik Quartet (SLO\A) Vid Jamnik - vibrafon, Stane Hebar - kitara, Herman Luka Gaiser - kontrabas, Bernd Reiter - bobni Vodja zasedbe je slovenski čudežni deček na vibrafonu Vid Jamnik, ki se ga že pri šestnajstih letih drži status najboljšega na svojem instrumentu pri nas. Torek, 27. 7., ob 21.30 Koncert - Maja Keuc Acustik Trio, v okviru festivala ART Ptuj 2010 Maja Keuc - vokal/vocal, Marko Črnčec - klavir/piano, Gregor Kozar - saksofon/saksofon 18-letna pevka Maja Keuc pripravlja gradivo za svoj prvi album, širše občinstvo pa jo je spoznalo preko oddaje Slovenija ima talent. Maja Keuc akustik trio je pripravil večer odlične pop, funk in jazz glasbe. Četrtek, 29. 7., ob 21.30 Koncert - Mia Žnidarič, v okviru festivala Art Ptuj 2010 Njen glas zapeljuje, tuhta, se poigrava, iskri se nad glasbeno spremljavo in poslušalca okuži s celo paleto čustev: od lahkotne muhavosti prek temačne melanholije do radostnega navdušenja nad življenjem. Pred kratkim je izdala svojo enajsto zgoščenko Nevidni orkester. Informacije: 02 78 78 860, 040 555 783, 041 654 401 29 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 PRIREDITVENI VODNIK PROGRAM JULIJ mgP 02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si ZA ODRASLE IN MLADINO Petek, 2. 7., ob 21.00 Peter Srpčič: PRAVA BABA, monokomedija, na dvorišču nekdanjega Dominikanskega samostana Ptuj (v primeru dežja v Mestnem gledališču Ptuj) Torek, 6. 7., ob 20.00 Večer prijateljstva - makedonska pesem in slovenska poezija, Koncert vokalne skupine Pella z gostjo Romano Ercegovič na dvorišču nekdanjega Dominikanskega samostana Ptuj (v primeru dežja v Mestnem gledališču Ptuj) Četrtek, 8. 7., ob 21.00 Thorsdottir: KUHINJA PO MERI, vsakdanje srhljivke, na dvorišču nekdanjega Dominikanskega samostana Ptuj (v primeru dežja v Mestnem gledališču Ptuj) Sobota, 10. 7., ob 21.00 Thorsdottir: KUHINJA PO MERI, vsakdanje srhljivke, na dvorišču nekdanjega Dominikanskega samostana Ptuj (v primeru dežja v Mestnem gledališču Ptuj), premiera Petek, 30. 7., ob 12.00 BridA, v okviru festivala Art Stays NA GOSTOVANJU Sobota, 17. 7., ob 10.00 Romana Ercegovič: TRAVNIK ČAROBNE LEPOTE, v Novem mestu S D C Ptuj Kam med počitnicami Poletni teden HOPLA Hop ... na OŠ Breg od 5. 7. do 10. 7. med 9. in 14. uro. Druženje mladih na delavnicah aktivno in kreativno. Za mlade med 13 in 17 let. http://hoplahop.naspletu.com/ Zabavno, polno klepeta in aktivno s Hip-Hopom, z ritmom bobnov, s kreativnimi delavnicami, z gibalnimi delavnicami, literarnim ustvarjanjem, gledališkim izražanjem in delavnico za sprostitev. Teden prireja HOPLA - društvo za družinsko rekreacijo, za več informacij in prijave pokličite 041 590 981 (Marjeta). ramska shema ^tujska kronika TOREK: 18.00, ponovitev ob 20.00 in 22.00 SREDA: ponovitev torkove oddaje ob 10.30 PETEK: 18.00, ponovitev ob 20.00 in 22.00 SOBOTA: ponovitev petkove oddaje ob 12.00 in 20.00 NEDELJA: 12.00 (torkova in petkova), 15.00 (torkova in petkova) in 20.00 (torkova in petkova) Art Ptuj 2010 - PeTV festivalna televizija Od 21. 7. do 31. 7. si lahko ogledate oddaje o dogajanju na festivalu Art Ptuj 2010 vsak dan ob 18.00 in 20.30. Ptujski mladinski center CID Ptuj bo vse poletne počitnice odprt kot po navadi: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. V tem času bo na voljo pet računalnikov z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta, pa tudi igranje namiznega tenisa, pikada, šaha in drugih družabnih iger, ko ne bodo potekale organizirane počitniške aktivnosti. Zaprt bo na državni praznik, 25. junija. Otrokom in mladim bo na voljo vrsta programov za prijetno, aktivno in zanimivo preživljanje prostega časa, zabavno učenje in sprostitev v družbi vrstnikov. Programi CID Ptuj in drugih ptujskih organizatorjev so zbrani v Poletnem Cidolistu, ki so ga prejele vse osnovne in srednje šole na Ptuju, pa tudi v brošurici Poletje na Ptuju, ki so jo prejela vsa gospodinjstva. Priporočamo, da morebitne spremembe počitniških programov spremljate na spletni strani www.cid.si, kjer je tudi spored Mestnega kina Ptuj. Nekateri programi so brezplačni, pri vseh aktivnostih, razen pri uličnih delavnicah, pa so potrebne predhodne prijave. Naj stalnica poletnih počitnic: ulične delavnice za osnovnošolce pod vodstvom mladih prostovoljcev in animatorjev, vsak delovni dan od 10. do 12. ure. Prostori in termini: Rimska ploščad, od 28. 6. do 2. 7. Arbajterjeva ul., od 5. do 9. 7. Ljudski vrt, od 12. do 16. 7. Kvedrova ul., od 19. do 23. 7. Mestni park, od 26. do 30. 7. Druge stalnice, ki jih v podrobnem opisu najdete v Poletnem Cidoli-stu, v brošuri Poletje na Ptuju in na spletni strani CID Ptuj: letalska modelarska delavnica, začetni in osvežitveni tečaj španščine, oblikovanje unikatnega nakita, elektro delavnica, oblikovanje izdelkov iz gline, poletne glasbene delavnice z igranjem v skupinah z naslovom Medkulturni dialog v glasbi - v sodelovanju z Društvom Arsana in GŠ Karola Pahorja Ptuj, poletna potepanja po mestu in okolici, izlet v Celje. Novosti iz lanskega poletja, ki jih letos ponujamo znova: solo petje, otroške likovne delavnice z umetniki - v sodelovanju z Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays - Art Ptuj. Novosti letošnjega poletja: • portugalščina, • ustvarjanje glasbe z računalnikom, • žongliranje - v sodelovanju z Društvom Kuku, • uvodni tečaj znakovnega jezika gluhih, • otroška grafična delavnica - v sodelovanju z Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays - Art Ptuj, • otroška delavnica freske - v sodelovanju z Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays - Art Ptuj, • orientalski plesi za otroke, • literarna delavnica - v sodelovanju s Študentsko založbo v okviru Dne- vov poezije in vina na Ptuju. Dosežke otrok in mladih, ki bodo ustvarjalno sodelovali v programih, bomo javnosti predstavili na dveh dogodkih. V sredo, 21. julija, ob 18. uri bo v parku pri CID Ptuj zaključni koncert Poletnih glasbenih delavnic. V petek, 30. julija, ob 12. uri bomo v CID Ptuj odprli razstavo izdelkov otrok, udeležencev likovnih delavnic v sodelovanju z Mednarodnim festivalom sodobne umetnosti Art Stays - Art Ptuj. Počitnice so vsako leto čas uresničenih ali pa zapravljenih priložnosti. Ali jih bodo otroci in mladi preživeli aktivno ali pa preždeli, je odvisno od njih samih, v veliki meri pa tudi od njihovih staršev. Prijazno vabljeni k našemu prostočasenju! Nevenka Gerl, za ekipo CID Ptuj 30 ■ /V^ PRIREDITVENI VODNIK 23. JUNIJ / ROŽNIK 2010 »Vedno živa kakor ustvarjena« ali SEmper VIva Quam Creata Letos se s festivalom pridružujemo projektu Evropska prestolnica kulture 2012 (EPK). V ta namen smo oblikovali poseben festivalski sklop SEVIQC MUNICIPII. Gre za 13 koncertov v šestih mestnih občinah (Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje). Na Ptuju bomo letos gostovali z enim koncertom: Ponedeljek, 5. 7., 20.30 Ptujski grad Vstopnice: 25 evrov Zefiro Torna (BE): Cécile Kempenaers (sopran), Aurélie Do-rzée (glas, violina), Jurgen De bruyn (glas, renesančna lutnja, arhilutnja, baročna kitara), Philippe Malfeyt (renesančna lutnja, cister, teorba, baročna kitara, tolkala) Solze radosti - čudovita glasbena mavrica angleškega 17. stoletja Celoten program in lokacije si lahko ogledate na spletni strani www.seviqc-brezice.si. Svojim obiskovalcem nudimo kar nekaj popustov, ki si jih lahko pregledate na naši spletni strani pod zavihkom Vstopnice. Pridružujemo se obeleževanju Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti, zato izpostavljamo posebno ugodnost - socialno šibkim ob predložitvi potrdila o brezposelnosti ali potrdila o višini neto plače oziroma pokojnine, ki ne presega 600 evrov, nudimo karte za vse koncerte po enotni ceni 7 evrov. Poleg tega izpostavljamo še poseben družinski popust, ki velja ob obisku vsaj dveh oseb različnih generacij, cena vstopnice je 15 evrov za vse člane. Petra Cičic ARS RAMOVS Zavod za umetnost, marketing, promocijo in investiranje/Institute for Art, Marketing, Promotion, and Investment Slovenska cesta 1, SI-1000 Ljubljana, tel.: (+386 1) 242 08 16, fax: (+386 1) 242 08 15, petra@k-ramovs.si Sprehodite se skozi enega pomembnejših evropskih festivalov stare glasbe in enega najprodornejših slovenskih kulturnih programov. http://www. seviqc-brezice.si/ Osti jarej med intenzivnimi pripravami na novo nadaljevanje projekta Thank You for the Music Boris Voglar Thank you for the music je naslov projekta priredb znanih pop, rock ter jazz in soul pesmi, ki so ga člani skupine Osti jarej odmevno predstavili lani poleti v Termah in se je nenadejano zaključil pred božičem z izdajo posnetka s koncerta na zgoščenki. Priprave, na katerih so na- redili veliko in naštudirali med drugimi tudi pesmi Boba Mar-leyja, Billyja Joela ter Georgea Michaela, so bile naporne. A kljub temu so si med njimi ob druženju in medsebojnem spoznavanju hkrati tudi dodobra napolnili baterije. Thank you for the music II se ima zgoditi 17. julija. Kot presenečenje najavljajo posebne goste. Festival komorne glasbe od 27. junija do 11. julija Glasbeno društvo Ars Musica v sodelovanju z Mestno občino Ptuj prireja festival komorne glasbe na Ptuju »MUSICA POETOVIONIS 2010«, ki bo potekal med 27. junijem in 11. julijem in je del programa Evropske prestolnice kulture 2012. Festival obsega šest koncertov na različnih prizoriščih starega mestnega jedra. Umetniški vodja festivala je violinistka Mojca Menoni Sikur. 1. UPOČASNITEV 27. 6., 20.00, cerkev sv. Jurija Komorni godalni orkester Umetniški vodja in solist: Mate Bekavac Koncertna mojstrica: Božena Angelova Spored: Piazzolla, Bach, Biber, Schubert, Gluck, Schubert, Sibelius 2. DAVIDOVA ZVEZA, POKLONSCHUMANNU 30. 6., 20.00, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Mojca Menoni Sikur, violina, Boštjan Lipovšek, rog, Jerneja Gre-benšek, klavir, Suzana Menoni - Planinšek, brana beseda Spored: C. Schumann, R. Schumann, Brahms 3. VIDIM IN SLIŠIM VESOLJE 4. 7., 20.00, Dom Kulture Muzikafe Klavirski trio Ars Musica Bojana Šaljic Podešva, elektroakustični inštrumenti Špela Kožar, novinarka Spored: Šaljic Podešva 4. BARVE GLASBE IN BESEDE, VEČER FRANCOSKE GLASBE IN POEZIJE 6. 7., 20.00, Atrij dominikanskega samostana, Ptuj Sofia Ristic, harfa, Mojca Menoni Sikur, violina, Martin Sikur, violončelo, Vojko Belšak, igralec Spored: Glasba: Jolivet, Saint Saens, Ibert Poezija: Baudelaire, Verlaine, Regnier, Cros 5. ISKANJE SVETEGA GRALA 9. 7., 20.00, Stari zapori Kvartet violončelov: Jaka Stadler, Jošt Kosmač, Martin Sikur, Gregor Fele Spored: Messiaen, Perotinus, Gallus, Škerjanc, Jacobowsky, Dowland, Bach, Part 6. CAPRICCIO 11. 7., 20.00, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Rok Zgonc, Mojca Menoni Sikur, violini, Maja Rome, Mateja Ra-tajc, violi, Petra Gačnik Greblo, Martin Sikur, violončela Spored: Strauss, Boccherini, Brahms Glasbeno društvo Ars Musica www.trioarsmusica.com Vstop prost! ODVETNICA Metka MATJAŠIČ ŠERDONER odpira 1. 7. 2010 pisarno na Ptuju na Osojnikovi cesti 9 (nad A-banko) Tel.: 02-48-06-251, 031 321-906 ■ /'V-'" 31 N ^ LEKARNE PTU¡ Zs vas smo tukaj: ■rad bBdnom od 9 do (i. ire ob sobofflh od 9 do ií ire 1 dežurstvo julij 2010 (¡¡¡| ppit-fc MKMitn nedelj I 5 6 7 9 9 10 11 Omihiil dni d*±ur* njišn lÉlunu. In nlpor: obdtliunlrlh (da ®7 ur# ab sütü'ah od 1* do 7 uitt ob nstiahan >n painmin ur 1»QTT1CEVA 23. 22S0 PTUJ. ] ËL. 03 16V A4 9Q LvtvH". liikiir n.T-tpplek ..t i LEKARNA PTU¡ TRSTEN¡AKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 GO 01 LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO! 7.00 - 14.00 dežurstvo: juLij: 1.7.2010 - 4.7.2010 12.7.2010 -31.7.2010 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAJ OD 20. DO 7. URE zjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VE5 DAN OD 7. URE zjUTRA| DO 7. URE NASLEDNJA DNE. V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. ^ Želite zanesljivo shujšati, oblikovati telo in izboljšati počutje? AKCIJA POLETJA V CENTRU LINEA SNELLA Neomejeni obisk poletnih mesecih.^ , ki bodo popestrile poletje, ki prihaja. KMALU NOVA PONUDBA, KI BO OSREČILA VSE, KI IMAJO TEŽAVE S STRIJAMI. Linea Snella - Ptuj, Arrtares linija d.o.o. / PSC Mlekarna, Cučkova ulica 5, 2250 Ptuj RRDioçnom 92,3 Poletna osvežitev in E222 Pestro dogajanje v Termah Ptuj 11.6. - 11.7. Afriška vas v Termah Ptuj 24.6. House Party ob zaključku šole 25.6. Otroško rajanje z ribičem Pepetom - otroška animacija 26.6. Dalmatinska fešta - DAVOR BORNO - koncert 9.7. Tradicionalni "Bazeni energije" - študentska zabava 10. in 11.7. Mednarodni pokal B.A.S.E. jumping Slovenija v Termah Ptuj 17.6. Koncert MPZ Osti jarej, "Thank You For The Music" - vol. 2 23. - 25.7. 14. Mednarodni balonarski praznik v Termah Ptuj 20. - 22.8. III. Rimske igre v Termah Ptuj 28.8. Državno prvenstvo v toboganskem spustu Terme Ptuj 2010 OGLEDI NOGOMETNIH TEKEM VSAK DAN V KLUBU GEMINA IN AFRIŠKI VASI! Tim KUPON za 50% popusta na celodnevno odraslo vstopnico za kopanje v Termalnem Parku v Termah Ptuj, velja od ponedeljka do četrtka, do 15.7.2010 KUPON 50% Grand Hotel Primus Kupon velja ob predložitvi na recepciji In se z drugimi popusti Izključujel 50% popusta za 4-urno kopanje v bazenskem kompleksu Vespasianus v GH Primus, velja od Za ^J \J / IF ponedeljka do četrtka, do 15.7.2010 Kupon velja ob predložitvi na recepciji in se z drugimi popusti izključuje!