Razne stvari. Domače. (Cesarjevo potrjenie.) Presvetli cesar so potrdili postavo štajarskega deželnega zbora, vsled katere morajo imeti na Stajarskem vsi vozovi na državnih in okrajnih cestah po no6i vsai jedno luč. (I m e n o v a n j e.) Dav6ni pristav, gosp. Josip Boc, imenovan je dav6nim oficiialom pri c. kr. glavni davkariji v Celju. Vrlemu narodnjaku čestitamo! (Okrajni zastop kozjanski.) Oni ponedeljek je izvolila skupina veleposestnikov mesto utnrlega dr. Lipolda Jožefa Črneli6a, trgovca pri Sv. Petru pod Sv. gorami, udom okrajnega zastopa kozjanskega. (Sv. misijon) se obhaja v Črešnjicah od dne 11.—15. aprila; v Vitanju od velikonočnega ponedeljka do bele nedelje. V drugi polovici tega meseca bode pa velik sv. misijon pri Sv. Jožefu pri Celju. («Obriti».) Kozjanski nem-škor6ki so za Veliko no6 bili vsi «obriti». «Brivec» }e sicer imel ž njimi veliko dela, dvoje britev se mu je celo skrhalo, vendar se mu je dobro posrečilo, četudi iim je tu pa tam prav globoko pod kožo pogledal, tem kosmatincem, ki dan za dnevom pod zastavo kozianskega Wolfa drznejši postajajo. (Bela zastava.) Ce se bela zastava na kaki ječi za nekaj uric na strehi pokaže, se že rado po 6asnikih razglasi. Tudi v Šmarijah pri Jelšah so jo na cvetno nedeljo zjutraj razobesili, pa ni zginila zopet ne v nedeljo, ne celi veliki teden; še oni dan so jo mimogredoči z veseljem in ponosom gledali in bili prepričani, da Ijudje tega kraja rajši obdelujejo polja in vinograde in bolj ljubijo prostost, kot «kašopihanje». (Kozjanski «f aj e r b e r kar j i») so 6udni Ijudje. Na veliko soboto so se skoraj cel popoldan pripravljali na procesijo Kristusovege ustajenja. Ko je pa prišel ve6er, se je vršila po trgu veli6astna procesija; a «Iajerberkarjev» nisi videl nikjer. Menda jih je kar naenkrat no6 pogoltnila. (Krasna pisanka slovenskemu narodu!) Toli željno pričakovana knjiga »Rusko-slovenski slovar» in »Kratka slovnica ruskega jezika* je izSla ter se prodaia v razločno in lepo tiskanern izvodu, ki obsega 380 stranij slovarja in 88 stranij slovnice, le po 1 gld. 50 kr., trdo vezan pa po 1 gld. 80 kr. Po pošti 10 kr. ve6. Knjiga se prodaja le proti gotovini ali povzetju v «Goriški tiskarni« A. Gabrš6ek v Gorici. Slovensko-hrvaško razumnistvo, duhovnistvo, učiteljstvo, dijaštvo itd. sezi po knjigi, da tako razširimo pot jeziku, kateri govori nad sto milijonov Slovanov! (Prve lastovke.) PiSe se nam: Prve lastovke opazile so se letos v Celju na veliki petek. Saj tako krasno vreme, kakor je bilo letos v velikem tednu, moralo nam jih je pripeljati! (Pekerska šola). V Pekerjih zunaj Maribora so te dni zaprli šulvereinsko nemSko ljudsko Solo, in g. nadu6itelj Bezjak in g. podučitelj sta šla s trebuhom za kruhom. Naj se vsem nemSkim šolam tako zgodi ondi, kjer jih ni treba! Sicer pa slava pekerskim in lembaškim Slovencem do tega toli vrednega uspeha! (Velikanska tatvina). V no6i dne 5. aprila je na Pragarskem zginilo 5 poštnih zavitkov, v katerih je bilo okoli 8000 gld. Ogerski poStni uradnik trdi, da jih izročil avstrijskemu, kar pa ta odločno zanika. Brž6as je denar kdo ukradel že v BudapeSti. Z vso zadevo se seveda že bavi sodnija. (V Hajdinju pri Ptuju) so v torek v veličastnera sprevodu spremili k ve6nemu po6itku 6. g. Antona Drozga, vpokojenega kaplana, ki je na velikono6no nedeljo opoldne po dolgi mu6ni bolezni mirno v Gospodu zaspal v 60. letu svoje dobe. Kako priljubljen da je bil rajnki pri svojih duhovnih bratih, je pokazal dan njegovega pokopa, ko ga je spremljalo na pokopališ6e 23 gospodov duhovnikov iz doma6e in iz drugih dekanij. V prelepih, v srce segajo6ih besedah so mu preč. gosp. ptujski proSt govorili »zadnji pozdrav«. Gospod Anton, naš dvakratni dušni pastir, po6ivajte v miru! — Hvaležni Hajdinjčani. (Grozno smo 1 o) je imel pri ob6inskih volitvah na Teharjih Koštomaj Tin6. Upal je, da pride vsaj v odbor, 6e že ne za župana, a vse mu je spodletelo. Iz jeze 6ez to nezgodo za6el se je pretepati, nasledek tega je kopa tožb, katere rau ne obetajo ni6 dobrega. (Da se dvema gospodarjema) ne more ob enem služiti, prepričati se je moral Jurij Lemež, gostilničar v Gelju. Odtegnil se je namreč iz raznih ne posebno tehtnih razlogov volitvi na Teharjih. Na to so pa njegovi slovenski gostje iz dovolj tehtnega razloga sklenili ogibati se njegove gostilne, kakor drugih nemških gnezd. (S Krete domov.) Dne 13. aprila so odpotovali naši vojaki iz Kaneje na Kreti v domovino. Ze zjutraj zgodaj se je zbralo lepo število mestnih prebivalcev Da mestnem trgu, da se poslovš od avstrijskih vojakov. Ob deveti uri se je zbralo vse ondotno vojašlvo, in kontreadmiral Hinke je imel daljsi nagovor na častnike ostalih držav. Gastnikom in voiakom avstrijskim je prebivalstvo podarilo veliko množino šopkov in vencev. Ob 3. uri so se vkrcali na ladijo »Aurore«. Spremljala iih je ladija »Dunaj«. V jednem tednu pa bodo v Trstu. (Spomenik v tujini.) Dne 6. decembra je v Sudi na Kreti umrl Karol Wagner od 87. pešpolka, rojen na Spodnji Polskavi. Njegovi tovariši so rau kupili pri Greinu v Gradcu nagrobni spomenik, visok blizu 3 metre. Spomenik je Grein te dni že odposlal na Kreto. (P o ž a r.) Dne 4. aprila ob 3. uri zjutraj je v Početrtku začelo goreti s slamo krito poslopje Eme Plevnikove. Zgorela je samo streha, ker so gasilci bili koj na mestu. Požarja je kriv posestni6in brat, Valent Plevnik, viničar v Kostrivnici, ki zdaj že svojo zlobnost premišljuje za klju6em. (U m o r v j e 6 i.) Dne 2. aprila so naSli zjutraj v jetnišnici v Kozjem v svoji krvi Ieže6ega, rartvega jetnika. Mož, okoli 70 let star, iz HrvaSkega doraa, je imel pet velikih ran na glavi. Umoril ga }e, kakor se sumi in sodi njegov sojetnik — požigalec, iz strahu, da umorjeni ne bi izdal neke skrivnosti, ka- tera bi utegnila morilcu hudo skodovati. Seve da morilec taji svoje nečloveško dejanje. Umorjeni Hrvat je bil že velikokrat zaradi tatvine kaznovan, to je bil njegov poklic, ki ga je zvesto opravljal do svojega 70. leta. Značilno pa žalostno pri tera umorjenem možu je tudi, da se je par dnij poprej očitno branil opraviti velikonočno sv. spoved (II. zvezek premisljevanj) o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse dneve leta, spisal o. Vercruysse, je te dni v tiskarni sv. Cirila v Mariboru izšel ter stane mehko vezan 1 fl. 50 kr., trdo vezan pa 2 fl., po pošti 10 kr. več. Ob enem se naznanja, da je I. zvezka teh krasnih premišljevanj še prav mnogo izvodov na prodajo po ravni isti ceni. Knjiga se dobi tudi v Katoliški bukvarni v Ljubljani. (Za naše ljudi!) Železniški minister je izdal odlok ki določuje, da se naj pri zgradbah železnic pred vsem porabljajo domači delavci ter da naj se pritisk tujih delavcev kolikor mogoče zabranjuje. Pri razpisu gradbenih del bode vlada to kot pogoj zahtevala od podjetnikov. Tudi zasebnira železniskim družbam se bo ta zahteva stavila kot pogoj za koncesijo. («V o d i t e 1 j») v bogoslovnih vedah, list samo za gg. duhovnike in bogoslovce, je pred prazniki izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Vsi za pravo omiko vneti gg. slovenski duhovniki in bogoslovci so ga močno veseli ter prav pridno pošiljajo naročnino. Vsebina I. zvezka je ta-le: «Voditelj» svojim bralcem. — V znamenju sv. križa. Spisal dr. I. Mlakar. — 0 nekaterih znova najdenih spomenikih, tičočih se sv. pisma. Spisal dr. Fr. Sedej. — Katero oblast ima cerkev in katero država v zakonskih stvareh ? Spisal dr. M. Matek. — «Extra Ecclesiam nulla salus». Spisal dr. Aleš UseniCnik. — Iz časov vernega razumništva. Spisal dr. A. Medved. — Zakaj nov katekizem? Spisal dr. I. Križanič. — Priprave za biblične katekeze. Spisal A. Kržič. — «Saj itak nič ne pomaga«. Spisal dr. Jožef Pajek. — Raznoterosti. — Književne drobtinice. — Slovstvo. — (DuhovniSke spremembe.) Č. g. Franc Kocpek, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, je postal provizor pri Sv. Križu nad Mariborom. Premeščena sta čč. gg. kaplana: Viktor Weixler iz Selnice ob Dravi k Sv. Barbari v Halozah in Jožef Erker iz Griž pri Celju v Selnico ob Dravi. Dpuštvene. (Odbor tiskovnega društva) za lavantinsko Skofijo ima dne 15. aprila sejo. Vse p. n. gospode odbornike uljudno vabi predsednik. (Razstava cerkvene obleke). Na proslavo papeževega in cesarjevega j u b i 1 e j a priredi družba vednega češčenja razstavo cerkvene obleke, katera se bo v nedeljo dne 17. aprila 1898 ob 11. uri predpoldnem v bogoslovnici mariborski slovesno odprla in se zamore tri naslednie dni ogledati brezplačno. Družbino predst. (Ceciljansko društvo) je prejelo v sušcu letnino od čč. gospodov: I. pl. Pohl, Fr. Brgles st., P. Stefan, Fr. Brgles ml., Fr. Kocpek. (Dijaški kuhinji) v Mariboru sta darovala č. g. Jakob Kavčič, gimnazijski profesor v Mariboru, 5 fl. in Neimenovan 4 fl. Bog plati! — Slovenci, prosimo, ne zabite te dijaške kuhinje! (Katoliško delavsko društvo)v Mariboru priredi zvečer dne 24. aprila v veliki dvoranr hotela »Stadt Wien« veliko slavnost v spomin biserne maše papeža Leona XIII. Ves vspored bode velezanimiv. (Celjsko pevsko društvo) priredi v nedeljo, dne 17. aprila koncert, pri katerem sodeluje gospica Wolska, koncertna pevka z Dunaja ter tamburaški zbor celjskega Sokola. Gospico Wolsko spremlja na glasovirju iz posebne naklonjenosti do društva gospa Debelakova. Pri tem koncertu nastopi prvič mešani zbor društva. Vspored obseza naslednje točke: 1) M. Hubad: Dve narodni pesmi, poje mešani zbor. 2) Tri pesmi, rusko, češko in slovensko, poje gospica Wolska. 3) F. Juvanec: Pastir, poje moški zbor; 4) a. Bolgarsko, slovaško, hrvaško in poljsko pesem poje gospica Wolska; 5) Tamburaški zbor Sokola; 6) Dve slov. in dve ruski pesrai poje gospica Wolska; 7) Dve narodni, proizvaja mešani zbor. Začetek točno ob polu osmi uri zvečer. Ustopnina: Sedeži I. in II. vrste 1 gl. 50., III. do VI. vr.ste 1 gld, VII. do XII. vrste 80 kr., XIII. do XIX. vrste 60 kr. Sedeži na balkonu I. vrste 1 gld. Stojišče 30 kr., dijaške in garnizijske ustopniee 20 kr. Vstopnice prodaja Dragotin Hribar v Celju ter se dobe iste na dan koncerta od 7. ure zvečer tudi pri blagajni. (Odbor ljutomerskega kolesarskega kluba) »Ptiči seliči«, naznanja društvenikom in kolesarjem, da se dobijo pri gospodu Vršiču, trgovcu v Ljutomeru, vsi kolesni deli in za kolesarja potrebne reči. Omenjeni sprejema tudi naročila na nova kolesa. (Konsumno društvo) sepo prizadevanju vrlih rodoljubov ustanovi v Šoštanju. Tako je prav! Le na gospodarskem polju še ima pričakovati slovenski narod boljšihčasov. (Družbe sv. CirilainMetoda k a v a) je izšla. Zaklopnicatn v narodnih barvah po 7«< 7* 7.» 7io kg vsebine in ovitkom je napis: »Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.« Varstvena znamka je podoba sv. Cirila in Metoda. Blago je iz najboljše cikorije. Cene na drobno in debelo so iste kakor vsaki drugi do sedaj rabljivi kavi. Založnik te kave je Ivan Jebačin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg. — Rojakinje in rojaki! Sezite po tej domači kavi, razširjajte ž njo slovensko ime in podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda! — Osobito priporočatno našira častitim ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče priznani vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bode leto obsorej rabila slehrna slovenska gospodinja le to domačo kavo. Iz dLx»ufyiJh kpajev. (Nemški listi v «rajhu») že tudi piSejo proti Schonererjancem in obžalujejo govor v Bodenbachu. Nemškim poslancem priporočajo sporazumljenje z avstrijsko vlado, ker s tem lahko doseže nemštvo večje uspeher kakor z najlepšimi narodnostnimi idejami Wolfa in Schonererja. Zunaj v «rajhu» pad dobro vedo, da še naša pšenica zanje ni dozorela. (Železniea Trebnje-Mokronog), na Kranjskem. ŽelezniSki rainister je na podlagi dne 17. januvarija izvrSenega pregleda železniske črte nameravane od Trebnjega čez. Mokronog v Tržišče s samotež-tirom do Št. Janža potrdil, da se smejo na tej odobreni podlagi nadaljevati vse priprave za ta železnični načrt. (Podoba Matere božje. Iz ruskega mesta Kurska se poroča: Dne 20. mareija se je razletela v znamenskem samostanu bomba. Neznan mož jo je bil položil pod okvir čudežne podobe znamenske Matere božje. Bomba je razbila železni okvir, stopnice, svečnike, okna in vrata. V steni se je pokazala razpoka. Podoba Matere božje pa je ostala nepoškodovana. (LakotainkugavArabiji.) VCarigradu je bil italijanski poslanik Pansa v audijenciji pri sultanu ter mu razložil žalostnfr odnošaje, kakor so nastali isti po gromadenja romarjev v Meki in Medini. Siromaštvo irt glad povzročata nevarnost, da nastane kuga. Slika o žalostnih odnošajih v Arabiji je napravila globok utis na sultana, ki je odredit takoj, naj se pod njegovim predsedništvom sestavi odbor za podeljevanje podbor. Ta odbor prične s pošiljaniem velikih množin žita in druzih živil v Meko.