Poštnina plačana v gotovini Spod. is abbon. post. • II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništro: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir I .500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 6 Gorica - četrtek 7. februarja 1957 - Trst Posamezna številka L.-30 Glasovi naših ljudi Sredi januarja smo razposlali vsem našim bralcem anketo z vrsto vprašanj. Nanje smo dobili razmeroma lepo število odgovorov, nasvetov in tudi vprašanj. Odgovori so prišli iz vseh dežel, kjer se naš list bere, iz Belgije, Španije, Avstrije, Švice, raznih pokrajin Italije in seveda največ s Tržaškega in Goriškega. Zanimivo je bilo pregledovati, kaj nam naši bralci pišejo. Zdelo se je, kot da smo pri debati na kakem velikem zborovanju. Vtis smo imeli, da so bralci odgovarjali res odkritosrčno in pa iz ljubezni do našega skupnega glasila. Saj ni bilo v njih odgovorih samo pohvale, temveč tudi precej koristnih nasvetov in tudi graje, kjer se jim je zdelo potrebno. Tudi za to smo bralcem hvaležni, čeprav po pravici povedano, graje ni bilo veliko. Pričakovali smo je več. Saj je bilo prvič, odkar izdajamo po vojni slovenske časopise, da smo se tako neposredno obrnili na vse naše občinstvo, da izvemo njih sodbo o našem delu. Bogu bodi hvala, sodba je zelo, zelo povoljna, skoro laskava, da ji skoraj verjeti ne moremo. Velika večina se ujema s temle poročilom: »Katoliški glas nam zelo ugaja in ga vedno težko čakamo.« Drugi spet: »Željo imamo, da bi se naš list pomnožil in postal dnevnik. Bog nam ga ohranila Mnogi se zavedajo, da je želja po dnevniku neizvedljiva, zato predlagajo, naj bi izhajal vsaj dvakrat na teden, drugi zopet-, naj bi povečal število strani. Vse te želje so nam v zadoščenje, ker nam pričajo, da se nismo trudili zastonj. Veliko žrtev nas je stalo izdajanje katol. časopisov v preteklosti in veliko žrtev nas stane tudi sedaj. Vendar zavest, da naše delo ni brez uspeha in da najde toliko odobravanja pri najširših plasteh naših bralcev, nas bo v prihodnosti gotovo še bolj vzpodbujalo. da bomo skušali njihovim željam še v večji meri ustreči. Za vse mislimo, da je odgovorila neka bralka: »Kako čudovite stvari božje ste duhovniki, da poleg svoje duše še tako nesebično in goreče skrbite za vse druge duše. Bog naj vas ohrani in pomnožila Da potrebno je to, ali potrebna je pomoč tudi drugih. Zato nas je morda bolj kot vsi ostali odgovori razveselil oni iz Španije, ki se takole zaključuje: *»Da pripomorem k tvojemu izboljšanju (Kat. glas), sem se naročil na španski tednik Ecclesia.u Kako je ta naš bralec razumel potrebo in zahtevo sedanjega časa: Vsi moramo sodelovati pri našem katol. tedniku, da bo res tak, kot si ga bralci žele. Razgledan v vseh vprašanjih sedanjega časa, točno informiran, pester, mikaven, kratkočasen, z eno besedo, da bo mogel zadovoljiti vse. Vse pa bo zadovoljil, če bodo vsi pri njem sodelovali. Posebno bi bilo na mestu večje sodelovanje naših katol. laikov. Nekdo je zapisal tudi naslednjo misel: »Po trinajstih letih slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem bi se moralo najti par akademikov in mlajših izobražencev, ki bi obravnavali in pisali pač o tem, kar njih same najbolj zanima in seveda tudi bralce; od glasbenih, likovnih in literarnih stvari do tehničnih, znanstvenih, filozofskih in socialnih.« S to idejo se povsem strinjamo in nam je samo zelo žal, da se številni izobraženci in tudi akademiki, ki smo jih v prejšnjih časih povabili k sodelovanju, niso odzvali, ali pa da so od sodelovanja odstopili. Sedaj jih njihov kolega, slovenski akademik, zopet vabi. Tutli neki drug slov. izobraženec poudarja isto misel v svojem odgovoru. Slabo izpričevalo bi bilo za naše katolištvo, če bi naše katoliško gla- silo morali pisati in zdrževati iz-kjučno duhovniki. Seveda pa ni bil to edini predlog in nasvet naših bralcev. Prejeli smo še številne druge, ki jih bomo po možnosti upoštevali, da bo KG vedno bolj po njihovih željah. Vendar naj ne pozabijo, da je krog naših bralcev zelo raznolik. Zato ne moremo vsem ustreči. N. pr. glede nedeljske pridige so nekateri rekli, da ni potrebna, ker jo slišijo v cerkvi. Drugi pa so z njo zelo zadovoljni. Eden piše: »S pridigo sem zadovoljen, saj druge sploh ne slišim.a Zato se nam zdi potrebno ohraniti tudi to rubriko. Prav tako je z ženskim kotičkom. Nekateri so zoper njega, drugi pa ga berejo zelo radi in imajo številne želje, kakšen naj bi bil. Isto bi lahko rekli o ostalih vprašanjih. Ker je vsako človeško delo pomanjkljivo, je pač tudi naše. Zato se v odgovorih na anketo poleg hvale najde tudi graja. Te so deležni od strani nekaterih predvsem razni polemični članki, dači m so drugi zadovoljni in žele, da bi bil KG še bolj odločen v polemiki. Sami dobro vemo, da je vodstvo polemike vedno težka in kočljiva zadeva, vendar potrebna, naravnost nujna. Če pri tem zastavimo včasih pero preveč ostro in špičasto, naj se razni »miroljubi« ne sklicujejo samo na sv. Frančiška Šaleškega, temveč tudi. na sv. Bernarda. Ta je namreč nekoč zelo ostro pograjal svoje sobrate. Ob koncu se je oprostil: »Veste, resnica ne samo boža.a Tudi KG ne more vedno samo božati in sladke besede govoriti, kot si nekateri želijo. Ob zaključku sinemo še enkrat poudariti, da je ta naša prva anketa potrdila, da smo na pravi poti in da slovensko ljudstvo odobrava naše delo in naše pisanje, da je z nami in da je pripravljeno tudi na žrtve zato, da si ohrani svoj katoliški časopis. O teh njegovih žrtvah bomo poročali prihodnjič, ko bomo podali obračun o poteku nedelje za katoliški tisk. Uredništvo Tito ne pojde v Ameriko Iz Srednjega Vzhoda Na Srednjem Vzhodu še ni konec napetosti. Izraelci nočejo umakniti svojega vojaštva iz Gaze in obalnega pasu v Akabskem zalivu. Področje Gaze je dolgo 40 in široko 10 kilometrov. Ni del Egipta, temveč je del Palestine, ki so ga zasedli Egipčani med vojno L 1949 in so ohranili na njem civilno upravo v smislu dogovora o premirju. Akabski zaliv je pustinja. Tam je kraj Šarm e! Šeik, blizu pa otoka Tiran in Sena-fir. Na teh treh krajih so postavili Egipčani močno topništvo in preprečevali ladjam dostop ali izstop iz izraelskega pristanišča Ei^ftha. Iz Gaze pa so prihajali prostovoljci smrti, ki so napadali Izraelce. Izraelci zdaj teli področij nočejo vrniti, dokler ne dobe zagotovila, da Egipčani ne bodo ponovili tistega, kar so delali pred izraelskim napadom. Združeni narodi so izglasovali dva sklepa: prvi poziva Izraelce, naj nemudoma izpraznijo celotno egiptovsko ozemlje, drugi pa poudarja, da je potrebna razmestitev mednarodnih sil Združenih narodov ob razmejitveni črti, ko se bodo izraelske sile umaknile. Doslej so Združeni narodi podpirali diktatorja Nasserja, čeprav so imeli tudi Izraelci na svoji strani važne razloge. Zdaj so prvič omenili, da bi Združeni narodi zasedli omenjeni področji, kar Egiptu ni všeč. Toda to je premalo in Izrael je res tudi oba poziva Združenih narodov odklonil. Združeni narodi žele, da bi se vzpostavilo stanje pred napadom na Egipt. A prav to stanje je bilo neznosno in je rodilo vso napetost. Ali torej Združeni narodi žele, da se nevarna napetost ponovi? Kdo jih bo še poslušal? Če hočejo rešiti svoj omajani ugled, morajo sprejeti za Srednji Vzhod neko pravično in trajno rešitev. Vse drugo je krparija in igračkanje. Izrael mora ubogati Združene narode, prav tako pa se jim mora ukloniti tudi domišljavi diktator Nasser, katerega tirajo v nesrečo njegovi dozdevni sovjetski prijatelji in dobrotniki; ti mu prišepetavajo, kaj naj dela, da se prej ugonobi in prepusti mesto srpu in kladivu. Ibn Saud v Ameriki Ameriški predsednik Eisenliovver je imel prejšnji teden v gosteh a-rabskega kralja Ibn Sauda. Newyor-ški župan Wagner ga sicer ni hotel sprejeti, češ da je sovražnik Židov in katoličanov ter dovoljuje suženjstvo v svoji državi, toda v Washing-tonu so ga zelo počastili. Ibn Saud ima gotovo velik ugled med Arabci. Spada , v skupino štirih arabskih držav, ki drže pokonci tamkajšnji nacionalizem, to so Egipt, Sirija, Saudova Arabija ter Jordanija. Te države so tudi načelno odklonile Eisenhovverjevo doktrino za Srednji Vzhod, katere namen je preprečiti komunistično prodiranje na tamkajšnje področje. Toda Amerikanci kupujejo petrolej, od katerega živi Saudova Arabija, in Ibn Saud ve, da bi ga pognali s prestola, če bi zmagal komunizem med Arabci. Zato so ga izbrali za posredovalca med Eisenhovverjem ter tistimi arabskimi državami, ki niso včlanjene v bagdadski pogodbi. Neuradna poročila pravijo, da sta bili obe strani zadovoljni z vvashingtonskimi pogovori. Ibn Saud se je prepričal, da je Eisenhovverjeva politika koristna. Obljubil je, da bo brzdal tudi Sirijo in Egipt, da ne bosta v navalu prenapihnjenega nacionalizma zlezli v komunistični tabor. Da je komunizem res postal nevtralen za arabski svet, kamor vedno bolj pronica, je razvidno iz naravnost dramatičnega pisma jordanskega kralja Husseina svojemu ministrskemu predsedniku Sulimanu Nabulsiju. Husseinovo pismo Jordanski kralj Hussein pravi v svojem pismu, da pronicajo v Jordanijo ideje, ki so škodljive za islamsko izročilo in bi utegnile uničiti uspeh arabskega nacionalističnega boja proti zahodnemu kolonializmu, ki bi ga rad nadomestil vzhodni komunistični kolonializem, katerega se Arabci ne bi mogli nikdar več otresti. Nikdar ne bom dovolil, da bi se komunisti polastili Jordanije, pravi kralj, in pozivam predsednika vlade, naj izda drastične ukrepe za preprečitev komunistične in sovjetske nevarnosti. To pismo je napisal Hussein, ko se je vrnil iz Kaira. Zdi se, da je videl, kako se komunisti v Egiptu, Siriji in Jordaniji polaščajo raznih vodilnih mest in je spoznal to nevarnost. Zanimivo je, kaj bo storil spričo tega Nasser, ki se prav te dni precej brati s sovjetskimi in kitajskimi diplomati. Ti ga snubijo, naj obsodi Eisenhovverjevo doktrino za Srednji Vzhod, že preden se vrne Ibn Saud iz Amerike. Kot smo že zadnjič omenili, je glasnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva Draškovie izjavil, da Tito za zdaj ne gre na uradni obi-k v Združene države. Okoliščine in pogoji tega obiska po glasnikovi izjavi niso mogli zagotoviti rezultatov, ki so jih pričakovali na obeh straneh. Jugoslovanska poluradna agencija Jugopres pravi, da Tito ne more v Združene države zaradi ozračja, ki ga je ustvarila v Združenih državah sovražna in žaljiva gonja proti Jugoslaviji in njenemu predsedniku. Toda zdi se, da je to le zunanji izgovor, ker so na nenaklonjenosti ameriške javnosti do Tita morali računati že takrat, ko sta se obe vladi sporazumeli o obisku. V Beogradu so zamerili ameriški vladi nekaj drugega. Ko se je v Združenih državah pojavil val ogorčenja proti temu, da bi prišel Tito na uradni obisk v ^'ashington, in ko je nad 170 ameriških poslancev in senatorjev zahtevalo od Eisenhower-ja, naj prekliče vabilo za obisk, je ameriška vlada morala računati na javno mnenje. Pripomniti pa je treba, da je javno mnenje proti Titu zato, ker je komunist in diktator, ne pa zato, ker je Jugoslovan. Zamerijo mu, ker noče vrniti jugoslovanskemu ljudstvu politične in verske svobode. -Kaj je torej storila ameriška vlada? Beogradu je sporočila, da je program za obisk, ki naj bi po prvotni zamisli trajal deset dni, skrčen na tri dni. Tito hi prišel samo v Wasliington, ne bi pa obiskal' drugih mest. Newyorški župan Wagner je izjavil, da ga bo nevvvorška občina popolnoma bojkotirala, kakor je bojkotirala arabskega kralja Ibn Sauda. V Wa-shingtonu Tito tudi ne bi govoril v kongresu, kamor povabijo vse tuje državne poglavarje, ki so gostje a-meriške vlade. Kongres bi nalašč podaljšal svoje počitnice v času kitovega obiska. In to je Beograd zameril ameriški vladi. Tito bi rad videl druga mesta, rad bi doživel sijajen sprejem z vzkliki, zastavami in venci, zlasti pa bi rad govoril v ameriškem kongresu. Vse to zdaj odpade, in Tito se je užalil ter sklenil, da ne pojde v Washington. Beograjski zahodni politični krogi so prepričani, da ta sklep Titu ni povsem neljub, ker bi se zelo zameril Kremlju, če bi šel v Ameriko. Zadnje čase opažajo, cla sta Hruščev in Mikojan začela spet snubiti Tita. Zamerita mu sicer, ker se kot komunist noče povsem podrediti moskovski partiji, pripravljena pa sta jamčiti za dobre odnošaje med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo kot državama. Tako bo Tito lahko nadaljeval politiko nihanja med Vzhodom in Zahodom po starem receptu : srce bo imel v Moskvi, žep pa v Washingtonu. Vihar zaradi Južne Tirolske Med Dunajem in Rimom je nastala precejšnja napetost zaradi Južne Tirolske. Kakor je znano, so zadnje čase aretirali več pripadnikov nemške narodne manjšine na Južnem Tirolskem zaradi terorističnih dejanj. Avstrijska vlada je poslala rimski vladi posebno spomenico, v kateri našteva tiste točke iz De Gasperi-Gruberjevega sporazuma o Južni Tirolski, ki jih po njenem mnenju Italija ne izpolnjuje. Italijanska vlada je pripravila odgovor, toda med tem časom je govoril v Innsbrucku namestnik avstrijskega zunanjega ministra Gsehnitzer, ki je v zanesenosti trdil, da je tudi pogodba De Gasperi-Gruber preživela, in je namignil na samoodločbo narodov. Rimska vlada je zato prosila avstrijsko, naj ji sporoči svoje stališče do tega govora. Šele nato bo poslal Rim odgovor na dunajsko spomenico. Medtem so v Bocnu aretirali še glavnega urednika glasila Južnih Tirolcev »Dolomiten«, bivšega poslanca Volggerja. V časopisju na obeh straneh meje je nastala polemika. Na italijanski strani zatrjujejo, da ostaja Italija zvesta sporazumu De Gasperi-Gruber in ga tudi izpolnjuje, na avstrijski strani pa trdijo, da avstrijska narodna manjšina na Južnem Tirolskem ne uživa vseh pravic. Avstrijski tisk celo namiguje na mednarodno reševanje tega vprašanja, ki je bilo spravljeno z dnevnega reda že pred leti. Jasno je, da tudi na italijanski strani niso izostali krepki odgovori. Republikanski dnevnik »La Voce Repubblicana« pa svari obe strani, da je danes anahronistično Poplave v ZDA in sneg v Palestini Medtem ko pri nas prevladuje izredno milo vreme, poročajo. iz ZDA, da je jugovzhodno Virginijo zajelo viharno vreme, ki je povzročilo številne poplave« tako da je na tisoče oseb bilo prisiljenih zapustiti poplavljena področja. Mnoga mesta so izolirana in hrano ter zdravila dovažajo s helikopterji.. Palestino pa je v zadnjih dneh zajel mrzli val s snežnim meteaem. V Jeruzalemu je zapadlo toliko snega, da je mesto skoro izolirano od ostalega sveta. Tudi v Egiptu je temperatura padla na ničlo. Begunci v USA Ob koncu leta 1956 je bilo v Združenih državah Ameriike 14.000 sirot iz dežel Vzhodne Evrope in iz dežel pod komunističnim režimom. Te sirote so sprejele za svoje ameriške družine. Na podlagi zakona, ki je to omogočil, se je priselilo v Združene države 189.967 beguncev iz istih dežel. Med temi jih je 2000, ki so pribežali svoj čas v Italijo, predvsem iz Jugoslavije. Od 160.000 madžarskih beguncev, ki so po zadnjih dogodikih zapustili domovino, jih je prišlo v Združene države 21.500. Proces Montesi V Benetkah se trenutno vrši proces zaradi smrti znane Vilme Montesi. V to zadevo so zapleteni Piero Pieeioni, sin bivšega ital. zunanjega ministra, ter veleban-kir iz Rima Montagna poleg še nekaterih drugih oseb. Italijanska javnost se za ta proces silno zanima, bolj kot zasluži sam na sebi. Njeno zanimanje pa izvira od tod, da so pri smrti Vilme Montesi zapleteni številni zastopniki rimske »višje« družbe. Gobavci V nedeljo so obhajali po svetu t. svetovni dan za gobavce. Kaoul Follereau. ki to vodi, je sklenil, da bo predlagal, naj 10 odstotkov vseh stroškov za oboroževanje od sedaj naprej dajo za uspešno pobijanje' te skoraj neozdravljive bolezni. Na svetu je danes od 10 do 15 milijonov goibaveev. Mnogi so izločeni iz družbe in prepuščeni samim sebi brez potrebne o-skrbe in pomoči. oživljati take nacionalistične spore v času, ko se šest evropskih držav resno pogaja o odpravi carinskih meja. Slovenski krogi pa upravičeno pripominjajo, da bi imeli Avstrijci večjo moralno pravico do svojih zahtev, če bi dali koroškim Slovencem vsaj nekaj tistih pravic, ki jih avstrijska narodna manjšina na Južnem Tirolskem že uživa. Stran 2 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 6 NAŠ TEDEN 10. 2. nedelja, 4. po Raz.: sv. Sholastika, d. 11. 2. ponedeljek: Prikazanje M.B. v Lurdu 12. 2. torek: sr. Evlalija, d. m. 13. 2. sreda: sv. Benigen, m. 14. 2. četrtek: sv. Valentin, m. 15. 2. petek: sv. Favstin in J ovita. m. 16. 2. sohota: sv. Julijana, d. m. * LURŠKA MATI BOŽJA. Pod različnimi imeni, častimo Mater božjo. Devico Marijo, n. pr. Svetogorska, Brezjanska, Višarska. Burbonska Mati božja. Svetovnega slovesa je Lurska M. božja. Marija je vedno ista. Različni naslovi pa označujejo kraje, kjer Devica Marija deli posebno obilne milosti. Lurška Mati božja poudarja dve važni verski resnici: nezmotljivost Cerkve v verskih in nravnih zadevah ter pričujoč-nost Jezusovo v sv. R. T. Leta 1854 je Pij IX. proglasil, da je od Boga razodeta verska resnica, da je Marija brez madeža izvirnega greha spočeta. Prtiv to je Marija potrdila mali Bernardki: »Sem brezmadežno spočeta.« Od prikazovanj dalje, ki jih je bilo 18. so se v Lurdu godili čudeži. Leta 1888 pa so se čudeži ustavili. Neki duhovnik je svetoval procesijo s sv. R. T. — Takoj so se čudeži začeli goditi in se godijo še vedno. Pri vsakdanji procesiji se škof pri vsakem bolniku ustavi in ga blagoslovi s sv. R. T. Ob taki priliki se zgodijo večkrat čudežna ozdravljenja. Nasprotnikom vere so ti čudeži trn v peti — a ne pomaga nič: dejstva so dejstva. O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki se k Tebi zatekamo! IZ SV. EVANGELIJA isti čas, ko se je zbirala ve- l [> lika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: Sejalec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo: in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obrodilo stoteren sad. — Ko je to govoril, je zaklical: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša. — Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: Vam je dano razumeti skrivnost božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so pa na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo. kadar jo slišijo, — pa nimajo korenine: nekaj času verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju. * Evangelij je nazoren in globok opis resničnosti tega sveta. Dva seja vca sta na delu: Bog in liudič. Prvi seje v svetu dobro seme, drugi pa plevel. Te velike resnice se, žal, le malokdo zaveda in vendar je tako zelo važna. Treba je imeti stalno odprte oči, da človek kje ne nasede slabemu: vedeti ter se zavedati, da smo vsak dan znova postavljeni pred razne preizkušnje. Bog seje v svetil povsod samo dobro. Bog ne more vsejali nič slabega, ker v Njegovi naravi ni nobene pomanjkljivosti ne slabosti. On o-buja, življenje, On preskrbuje ljudem potrebno hrano s tem, da daje poljem rodovitnost, On daje zdravje in On v glavnem vzdržuje življenje. On pošilja sonce, potrebni dež. A ti darovi še niso najvišji. Bog daje ljudem še vse več: povsod in vedno znova deli svoje obilne milosti: ponuja vero tistim, ki je nimajo; utrjuje jo tistim, ki jo imajo. Vsaja v duše dobroto, poštenost, lepe in plemenite misli, dobra čustva, čisto ljubezen itd. Skratka, Bog seje po svetu same dobre in lepe stvari. Vse, kar je dobrega in lepega, ima svoj izvor v Bogu. Od Njega ne izhaja nič slabega. Če bi na svetu sejal in oral samo On. bi imeli raj na zemlji. Toda, žal, v svetu seje, in sicer obilno, tudi božji in naš sovražnik hudič. Seje seveda samo slabo, duhovno in moralno ljuljko, ker drugega sejati ne more. Tako krade Bogu čast in ljudem mir in blagostanje. Hudič seje greh in vse grešno,'torej tisto, kar je v svetu najhujšega. Ta propadli angel nam s svojimi pajdaši vsem streže po življenju: venomer želi samo to. da pademo v greh; potem je zadovoljen. Nihče ga ne vidi, a vendar vse zalezuje. Njegova dela so pa vidna : nevera, nemorala, mržnja in sovraštvo med ljudmi imajo svoj izvor v satanu, ki se spretno poslužuje naših slabosti in strasti, predvsem pa naše duhovne zaspanosti in lenobe. Duša, ki ne ljubi Boga in ki se ne bori zoper greh ter moralno zlo, taka duša je že ali pa postane slej ko prej masten plen hudega duha. Samo čistim, poštenim in globo-kovernim ljudem hudič ne more do živega. Držimo se Boga. ljubimo ga. vztrajno molimo, živimo globoko duhovno življenje, ne samo telesnega, vestno očiščujmo našo dušo, ljubimo in prejemajmo cesto Evharističnega Jezusa! Pa bomo varni pred hudičem. Bodimo oprezni: Kakor Bogu pomagajo dobri ljudje, tako ima tudi hudič svoje človeške pomagače; to so hudobni (čeprav na videz niso vedno taki) in nevarni ljudje; grešniki, posebno taki, ki Boga ne marajo. Tudi ti, namreč slabi ljudje, so torej sovražniki naših duš, ker ne držijo z Bogom, ampak s hudičem. — Vsega hudega, varuj nas. o J ezus! Iz življenja Cerkve PRIPRAVE NA PRAZNOVANJE LURŠKE STOLETNICE Od 3. do 11. februarja imajo v lurškem Marijinem svetišču devet dnevnico v pripravno obletnico Marijinega prikazovanja. Obenem pomeni ta devetdnevnira začetek leta, ki bo služilo za pripravo na 100-letni jubilej lurških dogodkov. * Prihodnje leto 1938 bo katoliški svet obhajal stoletnico Marijinih prikazovanj v Lurdu. Predvidevajo, da bodo za stoletnico prišla številna romanja iz vseh delov sveta. Upamo, da bo med temi tudi slovensko romanje, vsaj iz Primorske. Ker ne morejo graditi ob lurški votlini novih poslopij in ne cerkva in so dosedanje tri cerkve že premajhne, so začeli gradili novo podzemeljsko kripto, v katero bo šlo lahko 20.000 romarjev. Dolga bo 200 metrov in bo dokončana drugo leto. MLADINSKO ROMANJE Ustanovitelj belgijskih /.osi sto v (mladih katoliških delavcev) kanonik Cardijn ■ ■ je po svojem obisku v Ameriki mudil v Rimu. kjer je ukrenil vse potrebno za veliko mednarodno srečanje mladih katoliških delavcev, ki bo v Rimu od 23. avgusta pa do 4. septembra. Tega srečanja se bo udeležilo 30.000 fantov iz vseh delov sveta. Med raznimi pobožnostmi je omembe vreden križev pot v Koloseju. Ali bodo pri tem srečanju za - topa ni tudi naši fantje iz Primorske? Ali ne bi bilo prav, da bi bili tudi mi zraven? V KANI GALILEJSKI V nedeljo 20. januarja, ko se mašna -liturgija spominja Jezusovega čudeža v Kani Galilejski, so v Avstriji obhajali dan krščanske družine. Glavni tema pri predavanjih je bil: Ponovno pokristjanjenje sveta po zdravi in »veti družini. Na Dunaju so imeli veliko zborovanje, na katerem sta govorila dunajski nadškof Kbnig in državni tajnik Withalm. ZAVOD CAPRANICA Najstarejši rimski zavod za vzgojo duhovnikov, ki študirajo na univerzah, je zavod Caipranica. Na praznik svete Neže, 21. januarja, so obhajali 500-letnico obstoja. Za to priliko je obiskal zavod sv. oče Pij XII., ki je bil pred dobrimi 60 leti sam gojence tega zavoda. NOVI BERLINSKI SKOF Za novega berlinskega škofa je sv. oče imenoval doisedanjega škofa v Wuerzburgu Julija Doepfner-ja. PAPEŠKI LETOPIS ZA LETO 1957 Iz zadnjega letopisa je razvidno, da je sedanji sv. oče ustanovil na novo 158 škofij in nadškofij; v nadškofije je povišal II škofij. 18 apostolskih vikarijatov in eno apostolsko prefekturo; v škofije pa je povišal 3 eksarhate, 155 vikarijatov, 26 apostolskih prefektur in eno samostojno misijonsko postajo. Kardinalski zbor šteje trenutno 60 članov. POLJSKA KATOLIŠKA CERKEV VSTAJA V Poznanju je začel znova izhajati katoliški tednik za družine »Prevvodnik Ka-tolicki«. Poljski radio je po šestih letih zopet prenašal na sveti večer polnočno sveto mašo. Še prej je po radiu govoril kardinal Wyzsynski, ki je poudarjal povezanost Poljakov v domovini in izven nje. Posebej je še poudaril pripadnost poljskega naroda h katoliški Cerkvi. GENERALNA SKUPŠČINA JEZUITSKE DRUŽBE Prve dni septembra bo v Rimu generalna skupščina jezuitskega reda. Dosedaj je bilo 29 takih skupščin, odkar red obstaja. Napovedana skupščina bo obravnavala predvsem notranje zadeve reda. Red je razdeljen v’ province, te pa so združene v narodnih skupinah, katere potem zastopajo tako imenovani asistenti pri generalni kuriji reda. Generalna kurija ima svoj sedež v Rimu in od nje zavisi vse delo reda po strogem pravilu, ki ga je dal ustanovitelj sv. Ignacij. V tem stoletju se je generalna skupščina sešla trikrat za volitev novega generala, dvakrat pa za preureditev pravil v duhu novega Cerkvenega zakonika. Prihodnja generalna skupščina se bo vršila ravno po 100 letih od prve, na kateri so izvolili "prvega naslednika sv. Ignacija. Jezuitski red šteje trenutno 33.300 članov. LA CROIX DOBIL NOVEGA UREDNIKA Francoski katoliški dnevnik »La Croixu je dobil novega glavnega ravnatelja. Odgovornost za list je začasno prevzel pater Bruno Linder. Dosedanji ravnatelj pater Gabel je moral iz zdravstvenih razlogov odstopiti. »La Croix;i tiskajo dnevno v 150.000 izvodih. DUNAJ BO DOBIL NOVE CERKVE Avstrijska vlada je pristala na zidanje več novih cerkva. Samo za mesto Dunaj je za letos v načrtu gradnja 13 novih cerkva. število prebivalstva vedno narašča in zato so potrebne nove cerkve. DVE KONFERENCI V preteklih dneh smo imeli v Jugoslaviji dve konferenci, ki zanju širši svet le malo ve. Prva konferenci, je bil plenum Cirilmetodijskega društva, ki se je vršil v Ljubljani dne 23. januarja. Udeležilo se ga je 70 duhovnikov. Zborovali so v klubu poslancev. K tej konferenci bi dodali samo nekaj pripomb: 1. da take konference in sestanke duhovnikov CMD financira vlada v Ljubljani. Udeleženci dobe povečini povrnjene vse stroške: 2. da so udeleženci dobili na razpolago prostore kluba ljudskih poslancev, torej so bili zelo odlikovani: 3. da se takih sestankov udeležuje vedno tudi kak zastopnik vlade, oziroma partije, ki ima vedno tudi kak nagovor na navzoče duhovnike; 4. da je Slov. poročevalec postavil CMD v zgled drugim ne-duhovniškim društvom zaradi njegovega prizadevnega dela. Iz tega je zopet razvidno, kaj dela in komu pravzaprav služi Društvo duhovnikov Cirila in Metoda. Kmalu za to konferenco je bila druga v Zagrebu. Na njej so se zbrali člani jugoslovanskega katoliškega episkopata. Navadno se take konference vrše enkrat na leto, včasih tudi večkrat. Na njih škofje obravnavajo skupne zadeve katol. Cerkve v Jugoslaviji. Običajno takim škofovskim konferencam prisostvuje tudi kak zastopnik sv. stolice. V Jugoslaviji tega ni mogoče, ker oblasti ne puste episkopatu nobenih uradnih stikov s središčem Cerkve. Vatikanom. Kaj so letos obravnavali na tej konferenci, nam ni znano. Časopisi so poročali le to , da so škofje, 19 po številu, podpisali prošnjo na predsednika vlade Tita, naj bi vrnil kardinalu Stepincu polno osebno prostost in možnost, vrniti se v Zagreb ter opravljati svojo službo. Odgovor je kmalu prišel, in sicer odklonilen, kar je, bilo pričakovati. Tito je prvi začel s preganjanjem Cerkve in prvi uprizoril sloviti proces zoper nadškofa Stepinca, drugi v satelitskih državah so prišli za njim. Sedaj so se, vsaj na Poljskem, razmere izboljšale, Tito pa noče iti za Go-mulko, temveč hoče ostati zvest Stalinu, vsaj v preganjanju Cerkve. Kdaj ga bo srečalo spoznanje, da, kdor od papeža (Cerkve) je, umrje? Vsekakor je pa značilno, da v Ljubljani zborujejo duhovniki in jih Titova oblast tako časti, v Zagrebu pa škofje prosijo za jugoslovanskega primasa in dobe tako odklonitev! Mislimo, da ta dejstva najbolj glasno govore, kakšen je položaj katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Koncem januarja je umrl bivši splitski škof Bonefačič. Bil je že precej star ter je pred leti stopil v pokoj. L/Na vragu večnosti V Piacenzi je nedavno umrl župan Angelo Virgilio Faggi. Bil je član socialnodemokratske stranke, oilločen nasprotnik Cerkve i za župana je bil izvoljen z glasovi skrajne levice. Zaradi bolezni je bil dalj časa v mestni bolnici. Tam je večkrat izjavil sestram in bolniškemu duhovniku: »Čutim, da v meni nastaja neka sprememba. Nihče tega .še ne ve, niti moja družina ne. Jaz sam jim bom povedal, ko bo prišel ugodni trenutek. Prav sam hočem povedati vsem, na javnih zborovanjih bom povedal. Pomagati hočem tolikim, ki so prevarani, kot sem bil jaz, da bi se rešili prevare. Z lastno roko bom napisal javno izjavo, da popravim zlo, ki sem ga nehote povzročil človeški družbi.« Na božično vigilijo se je spovedal patru Izidorju. Usmiljenki je potem rekel: »Hočem, da vi izveste prvi, da je danes najlepši dan mojega življenja!a Nekemu duhovniku, ki ga je istega dne obiskal, je rekel: »Povedati vam morem najlepšo novico, ki si jo vi morete želeti: »Danes sem vstopil v družino božjih o-trok. Že dolgo časa sem mislil, da bi storil ta korak, a je bilo potrebno toliko časa m Duhovniku je potem povedal, da je med vojno našel v Nici podobico fa- timske Matere božje. Na podobici je prebral vrstice, ki so ga ganile do solz. Od tedaj je podobico nosil vedno s seboj in je bil zelo žalosten, ko jo je zgubil. Takrat so se pojavili pri njem prvi znaki notranje spremembe. Na praznik svetega Štefana zjutraj je prejel sveto Popotnico in sveto maziljenje. Večkrat je ponovil: »Zakaj se ljudje bolj ne ljubijo? Če se bom vrnil nazaj na občino, bom skušal delati samo dobro. Odkar sem stopil v družino božjih otrok, trpim bolj, toda sem tudi bolj zadovoljen: saj je tudi Jezus mnogo trpel HC....... Pred smrtjo je mrmral: »Kadar človeku vzamejo Boga, mu vzamejo sonce! Samo vera more darovati človeštvu toliko dobrih duš. ki znajo dati tisto, česar ne more dati noben zdravnik in nobeno zdravilo.« Potem je še dodal: »Blizu sem! Iti moram samo še preko enega mostu, potem mi bo dobro; čutim!a Ta mož je sicer v zadnjem trenutku, a vendar še pravočasno, spoznal večno resnico: »Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, na svojih duši pa škodo trpi!a Občudujem tudi, kako malenkostna sredstva zadostujejo Bogu za spreobrnjenje človeka. V tem primeru ena sama podobica! Marijina skrb za Rusijo Za prikazovanje Matere božje v Fatimi na Portugalskem iz leta 1917 (v mesecih od maja do oktobra) je zvedel ostali svet precej pozno. Še pozneje pa je prišlo do nas poročilo o čudežnih dogodkih, ki so se v istem letu 1917 vršili r Rusiji, le da se je tam začelo že en mesec prej. Po zanesljivih poročilih, ki so prišla do nas preko Nemčije, se je to zgodilo tako. kakor bomo vsaj v glavnem popisali: V noči med 13. in 14. februarjem 1917 je zaslišala kmečka gospodinja Evdoksija Andrijanova v vasi Počinki v moskovski guberniji skrivnosten glas: »V Kolomen- skem se nahaja velika očrnela ikona (sveta slika). Vzemite jo. očistite jo in molite pred njo!« Preprosta žena se je zbudila vsa preplašena vsled naloge, ki ji je bila dana. Kako naj jo izvrši? Saj vendar ne more vsega Kolomenskega preiskati. Prosila je Boga. naj bi dobila kako bolj dotočno nalogo, ako res kaj hoče od nje. Trinajst dni za tem, 26. februarja, je Evdoksija videla v spanju veliko belo cerkev, ki jo je takoj spoznala kot župno cerkev sosednjega mesta, in v cerkvi je videla veličastno gospo na prestolu. Srce ji je reklo, da bo to Mati božja, katere glas je zadnjič slišala. Odločila se je. da bo šla o prvi priliki k župniku v Kolomensko in ga vprašala za svet. Dne 2. marca je to tudi izvršila, potem ko je zjutraj opravila sv. spoved in bila obhajana. Župnik. Nikolaj Lihačev, na njeno prošnjo ni odgovoril, le peljal jo je po cerkvi od ikone do ikone ter je pri vsaki vprašal ženo: »Ati je ta tista, ki si jo videla t' spanju?« Povsod je odgovorila: »Ne, oče. taka ni bila ona.« Ko sta vse slike pregledala in nobena ni bila prava, je Evdoksija hotela oditi. »Ne hodi, počakaj še malo,« je rekel nenadoma župnik, »zdaj sem se še na nekaj spomnil.« Poklical je cerkovnika in še enega moža in ju je prosil, naj gresta v spodnjo cerkveno shrambo iti naj od tam prineseta še eno ikono, ki je že dolgo tam med staro cerkveno opravo. Moža sla prinesla veliko sliko-ikono, na kateri pa se ni drugega videlo kot plast pridni. Sliko so prenesli v župnišče, jo očistili in oče Nikolaj je spet vprašal Evdoksi jo: »Ali je ta ikona, ki si jo videla?« »Moj Bog,« je vsa v solzah spregovorila žena, »prav to sem videla.« Globoko se je trikrat poklonila pred ikono in jo spoštljivo poljubila. Navzoče može je to pretreslo in so storili istq kot žena. Še isti večer je oče Nikolaj izobesil ikono Bogorodice sprt v cerkvi.. Ikona pa je tudi res nekaj izrednega. Bogorodica je ogrnjena s škrlatnim plaščem in sedi na kraljevskem prestolu. Na glavi ima vladarsko krono, v eni roki drži vladarsko žezlo, v drugi pa državno jabolko. Na njenih kolenih pa sedi 12-letni Jezus, z eno roko blagoslovijp. z drugo pa kaže na svojo Mater. Izraz obraza Marije, »nebeške carin je«, je pa zelo žalosten in strog. Prav isti dan, 2. marca 1917, je car Nikolaj II. podpisal vpričo revolucijskega odbora izjavo, da se odpove vlmlanju. (Tega seveda tedaj v Kolomen-skem še niso vedeli, a med narodom gre ustno izročilo, da je Evdoksija pri drugem razodetju r spanju slišala Bogorodica izgovoriti besede: »Monarhije je konec, zato moram sprejeti sama vlado v Rusiji.«) Novica o najdeni ikoni in o povodu te najdbe se je kot blisk razširjala med ljud- stvom, ki je v trumah začelo romati v župno cerkev Kristusovega Vnebohoda v Kolomensko. Zvedel je zanjo tudi tedanji patriarh Trhon. energičen in docela proti-boljševiški cerkveni dostojanstvenik. Ukazal je ves dogodek natančno preiskati in. ko je sodil, da je verodostojen, je dovolil javno češčenje božje Vladarice. Dovolil je tudi, da so sestavili nov »Akathistos«, (liturgični molitveni obrazec) v čast »Držav-naje«. V njem se kitice cerkvene himne končujejo z besedami: »Bodi pozdravljena Bogorodica. Ti Mogočna, Ti skrbna Pomočnica krščanstva!« Ljudje so si v velikih stiskah tudi zamislili in izvršili romanje svete ikone iz župnije v župnijo. Ganljivo je bilo slišati, kako so množice na kolenih prepevale: Ponižno kličemo k Tebi, o Gospodarica: potolaži Stvarnika, da v kratkem spremeni svojo pravično jezo v usmiljenje in da se nas usmili, Ti, h kateri zaupno kličemo: Bodi pozdravljena. Bogorodica, Ti mogočna, Ti skrbna Poni očnica krščanstva ! Do smrti Tyhonove leta 1925 so po cerkvah molili in prepevali k »Državnaji«. Ko pa je pod novim patriarhom Sergijem ruska pravoslavna cerkev zavila na levo, je javno češčenje nebeške Carice bilo prepovedano; le na tihem še verniki molijo k nji, naj bi končala dni njih velike žalosti in bridkosti. Medtem pa je Murija mislila in skrbela za Rusijo. Dokaz za to so njena prikazovanja fatimskim pastirčkom od 13. maja do 13. oktobra 1917 in njena obljuba, da se bo Rusija spreobrnila, če bomo za-padni kristjani pomagali z molitvijo in pokoro vzhodni cerkvi. (Prosto po Fiir Chrisii Reich im 0*ten, 1957, Nu 4.) Leto IX. - 1957 - Štev. 6 KATOLIŠKI GLAS Sl ran 3 Za ustanovitev avtonomije naše dežele Ustanovitev dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska Benečija se je premaknila z mrtve točke. Pri zadnjih občinskih volitvah so vse stranke precej govorile o te*n in zavzele svoje stališče, nekatere z naklonjenostjo, druge pa odklonilno. Se-^aj je zadeva že močno v teku. Pognali so j° Furlani iz Vidma, in sicer zato. da bi odnesli levji delež. Čeiprav so sprva vse Vecje stranke bile zoper deželno avtonomijo s posebnim statutom, in sicer iz nacionalnih razlogov, ter so menile, da bi bila 2 avtonomijo dežele ogrožena enotnost Ita-15j« tu na vzhodni meji, so danes vse franke, razen MIS in monarhistov, že sPremenile svoje stališče. To so storile. ker je pač dejstvo, da se dežela mora Ustanoviti. Vsled tega skušajo sedaj eni in drugi pridobiti čimveč koristi za?e. Furlani »O bili >ri tem hitrejši in so izdelali osnu-^ *ek ustavnega zakona za novo deželo in ga 2e izročili parlamentu v razpravo. Osnutek ^ tako izdelan, da bi prebivalci iz videni-province imeli občutno večino v dežel-nei,i parlamentu in s tem seveda tudi vse gla 'ne koristi od dežele. S tem predlogom 80 v Vidmu hoteli izigrati Trst in Gorico sebi v korist. Ko so to izvedeli v Trstu, 80 takoj skočili pokoncu in se še sami *aceli zanimati za deželno avtonomijo. To 80 storili tudi zato, ker so končno uvideli, ^a bi le imeli občutne gospodarske koristi od dežele s posebnim statutom. Zato so v Pokrajinskem svetu ustanovili posebno ko-^sijo, tki naj študira vprašanje deželne Avtonomije. Kot zadnja se je zganila Gobica. Verjetno tudi zato. ker so bile volitve šele v decembru in se je pokrajinski Syet sestal šele v januarju. Tudi v goričkem pokrajinskem svetu so takoj postavili na dnevni red vprašanje deželne avto-| nomije. V tem oziru se Trst in Gorica ču- Itita ogroženi v svojih interesih od strani /Vidma, zato držita skupaj. Prvi sad skupnega dela vseh treh pokrajinskih svetov je bil sestanek treh pokra-tofckih predsednikov v Gorici, in sicer Gregorettija za Trst, dr. Culota za ^orico in dr. Candolinija za Videm. Ti lrije. so se sestali v Gorici pretekli teden *n tako navezali prve stike za razgovore 0 skupni zadevi nove dežele. Po tem pr-Ve**i srečanju 50 sklenili, da se bodo še Ostajali, saj imajo toliko težav, ki jiih Morajo rešiti ali se vsaj o njih pomeniti. Kot smo uvodoma omenili, izvira glavna težava iz antagonizma med Trstom in Vidmom. Eno kakor drugo mesto zahteva Zase večino v deželnem parlamentu in pa / da postane sedež deželnega parlamenta, ^be mesti imata močne razloge sebi v Prid. Videm n. pr., da po številu prebivalstva daleč prekaša tržaško in go riško Provinco. Ker bo zato v novi deželi vc-^na Furlanov, naj bo tudi sedež dežele V Vidmu. Drugi razlog, ki ga navajajo Vi-^inčani, je, da je Videm geografsko središče nove dežele, dočim je Tr-t daleč na °bodu. Nasprotno pa Trst navaja zase dej Ivo, je kot veliko pomorsko središče okno v -svet za vso deželo, da ima najbolj razvito industrijo, da ima univerzo itd. Seveda želi tudi Gorica imeti svojo besedo *n trdi, da bi končno tudi tu v Gorici bil lahko sedež bodoče dežele, saj je Gorica na pol poti iz Trsta v Videm. Želi torej *nieti dobiček zase po pregovoru: Kjer ®e dva prepirata, tretji dobiček ima. Nova dežela ima torej resne težave, ker ne gledajo nanjo v luči razlogov, zaradi katerih je bila izglasovana, temveč le v t>R. VERIDICUS: Ob trinajsti obletnici krvavil; dogodkov v Cerknem Pretekli teden so v Cerknem zopet obhajali obletnico nemškega napadu na Cerkno in pokola 47 mladih partizanov, ki *e je izvršil 29. jan. 1944. Zoftet so ob tej• Priložnosti pisali časopisi v Sloveniji in zamejstvu o npodlem delu domačih izdajalcev«, ki da so zakrivili smrt toliko ljudi, ko so pripeljali Nemce v Cerkno. To Brdo obrekovanje nedolžnih ljudi se je Začelo že takoj po napadu samem ter je zahtevalo 15 nedolžnih žrtev, ki jih je partizansko sodišče obsodilo na smrt in so jih potem dne 2. febr. 1944 ustrelili nekje nad Cerknom kot krivce napada na Cerkno *n pokola, ki se je izvršil tri dni prej. ^fed temi žrtvami sta tudi oba tedanja Cerkljanska kaplana čč. gg. Lado Piščanc ln Ludvik Sluga. Posebno na prvega me-vejo glavno krivdo in so ga do sedaj ponovno napadali po časopisju in po radiu. Mi smo o vsem tem dolgo molčali, sedaj luči lastnih gospodarskih interesov. Razlogi, ki so rimskemu parlamentu narekovali ustanovitev dežele F u rl a ni jlai-J ul i jsk a Benečija, so bili predvsem narodnega značaja. Tu ob robu ital. republike bivajo tudi drugorodci. Republika si je postavila za cilj, da hoče zaščititi narodne manjšine. Zato je povsod, kjer bivajo narodne manjšine. ustanovila dežele s posebnim statutom, češ da bo tako mogoče bolje zadostiti določilom ustave po zaščiti narodnih manjšin. Tu pri nas pa vidimo, da se ravno za to vprašanje nihče ne zmeni. Nasprotno, človek ima vtis. da hočejo iz dežele napraviti nov instrument za zatiranje narodnih manjšin. Osrednja vlada jim gre tu na roko, ko predlaga tak šolski zakon Naj večji učenik vseh časov in vekov je naš Zveličar sam. ki edini vidi človeško dušo v najglobljih njenih gibanjih in podzavestnih dejanjih. On, Učenik in Resnica, je prvi odkril nam, da je otrok tisti, ki ima najprej pravico do nebeškega kraljestva. Samo otroška duša je namreč tako nedolžna in nepokvarjena. Vse duše, ki so Boga res vzljubile, so si prizadevale za tisto zaupanje, preprostost in resnicoljubnost do Njega, kot jo ima otroška, nepokvarjena duša do staršev in vseh odraslih. Otrok ni neko bitje, ki nič ne razume, kateremu se ukaže, kar se hoče. On je »duševnost«, in gorje odraslim, ki otroško dušo in njene zmožnosti slabo vzgajajo, bodisi z vplivom ali besedo. Veliko odgovornost imajo zato pred Bogom in človeško družbo sploh starši in vzgojitelji. Kakor se otroku dajo pogoji, da razvije svoje dušne, umske in telesne zmožnosti, takšen bo tudi odrasel človek. Spoštovati moramo torej otroka in njegovo dušo. kot jo sam Bog spoštuje. Vzgojiteljica, ki je v modernih časih spoznala to veliko resnico, je bila Marija Montessori, ki je živela v prejšnjem stoletju. Mnogi so njen novi nauk zavračali, češ da je zmoten. Takrat otroka sploh niso še poznali, in odrasli, starši in vzgojitelji so zaradi te nevednosti nehote dušili že v začetku duševne zmožnosti otroka. — Vzgajali so otroke, ne da bi pazili, da je vsak drugačen; in ker otrok ni dobil tega. kar je rabil, mu nauki in besede niso dobro segle v srce. »Vsakega otroka upoštevaj; vsakega posebej vzgajaj!« To je bil novi nauk M. Montessori. Za do*e.io te vzgoje pa je treba, da otrok živi tudi v njemu primernem okolju: to je v zdravem, nepokvarjenem okolju. Že modri Soikrat je pravil: »Zdrava duša se razvije v zdravem telesu.« To misel, ki jo je Marija Montessori prevzela, so mnogi vzgojitelji zavračali, češ da ona gleda vse le materialno: kje pa je duša? Marija pa je videla daleč naprej: če damo otroku dobro okolje in mu pomagamo v razvoju, bomo videli, da je vsak o-trok bitje, ustvarjeno po božji podobi. Pokazala se nam bo veličina človeške duše, ker že mali otrok deluje z razumom s tem. da jemlje iz okolja to. kar mu za duševni razvoj koristi. Človeška duša torej deluje in prihaja s svojimi podzavestnimi silami do spoznanja okolja, narave je pa prišel čas, da nekoliko posvetimo v ozadje te dvojne tragedije, one, ki so jo zakrivili Nemci, in one, ki so jo povzročili komunisti, ko so obsodili onih 15 domačinov. Do sedaj so o tem pisali le komunisti, ki so seveda vse presojali po svoje in metali vso krivdo na druge, sumo nase ne, meneč, da bodo vedno le oni sami pisali zgodovino. Toodo taki predmeti prišli v Jugo- slovljencu za osebno uporabo za dobo najmanj treh let, ne bodo podvrženi nobeni carini ali plačevanju koeficientov. Tudi darilni paketi ne bodo podvrženi carini, a to le, če ne bodo presegli 10.000 din vrednosti in jih naslcivljenci ne bodo prejeli več kot dvanajst na leto. Jugoslovanski državljani, ki potujejo v inozemstvo s potnim listom, bodo po no* Bazovica Izreden uspeh sta dosegla v Bazovici trovečema tečaja za fante in dekleta. Fantje in dekleta cele fare so se odzvali vabilu skoraj stoodstotno. Pokazali so veliko zanimanja in dobre volje. Fantov je bilo na tečaju čez štirideset. Deklet pa poivprečno sedemdeset. Tečaj za fante se je začel v ponedeljek 14. januarja. Za dekleta pa v ponedeljek 21. januarja. Fantom je govoril vse tri večere g. profesor Ivai} Theuersclnih. Govoril jim je o značaju, o moči volje in o odnosu med fantom in dekletom. Po govoru je vsa k večer sledil razgovor med fanti samimi. Na tak način so prišli na jasno glede marsikaterega do takrat še v meglo zavitega vprašanja. Dekletom so govorili: g. ravnatelj Marijanišča, č. g. Jože Jamnik, gospa prof. Mesesnel iz Rojana in g. prof. Ivan Theuer-sehuh. C. g. Jože Jamnik je govoril o odnosu dekleta do Boga, gospa prof. Mesesnel o pripravi na zakonski stan in g. prof. Theuerschuh o odnosu dekleta do fanta. Tudi dekleta so se po vsakem govoru živahno razgovarjala. Za zaključek tečajev smo predvajali v petek zvečer v župnijski dvorani za dekleta in za fante zelo življenjski in podučljiv film »Zai>eljana«. Po filmu je č. g. misijonar Ludvik Savelj govoril o odnosu med fantom in dekletom pred poroko in o zlosti ter žalostnih posledicah namernega splava, ki se je, žali-bog, utihotapil tudi med naše slovenske družine. Upamo, da bosta oba tečaja, ki sta prav gotovo posnemanja vredna tudi po drugih farah, obrodila bogate sadove. V ponedeljek 28. preteklega meseoa smo predvajali isti film, ki smo ga predvajali za fante in dekleta, tudi za može in žene. Udeležba je bila pTeeej dobra. Bila bi pa lahko še boljša. Č. g. misijonar Savelj je vih predpisih lahko uvozili namesto za dosedanjih 25.000 din vrednosti blaga, za 35.000 din. Doberdob Za dobro voljo in boljše medsebojno spoznavanje je bil preteklo nedeljo izlet nekaterih cerkvenih pevcev v Doberdo-b. Zbrali so se v eni izmed tamkajšnjih gostiln. Številni so bili zlasti domači pevci, ter pevci iz Rupe in Števerjana. Bilo je tudi nekaj Goričanov. Lepa domača pesem je mogočno donela in hitro užgala srca ter ustvarila prijetno razpoloženje. Takega poživljajočega petja v veseli družbi naši ljudje zadnje čase pogrešajo. Ob razhajanju, ki je prehitro prišlo, snio čutili željo, da bi se še marsikdaj sešli, kar upamo, da se bo zgodilo, zlasti pozneje v lepšem letnem času. Istega dne je bil v župnijski dvorani kulturni večer, posvečen našemil priljubljenemu pesniku S. Gregorčiču. Kdo bi znal o pesniku lepše povedati kot pesniška duša ? In prav to srečo smo imeli, da nam je o Gregorčiču govorila pesnica Ljubka Šorli. Njen prihod med Doberdobčane je bil prisrčno pozdravljen. Za njeno predavanje, ki je v bogatih mislih prikazalo veren obraz pesnika-duhovnika, je žela iskreno priznanje. Dokaz tega je bil dolgotrajen aplavz in šopek lepega cvetja, ki ga ji je poklonila zastopnica dekliškega krožka ter cerkvenega zbora. Med številnimi udeleženci je bilo tudi zastopstvo SKPD iz Gorice s svojim predsednikom prof. Mirkom Filejem. Slednji je bil tudi kot skladatelj posebno dobrodošel gost. Po predavanju je nastopil dekliški zbor, ki je ljubko jn ubrano troglasno odpel tri lepe narodne in sicer: »Najlepši čas«, »Slovensko dekle« in »Soča voda«. Sledila je recitacija pesnitve »Soči«.- Recitatorka jo je res lepo in skrbno pripravila. Pravo presenečenje pa je bil mladi tenorist, ki je zapel pesem »Veseli pastir«. Njegov simpatični nastop in mehki glas je osvoijil vse poslušalce tako, da je moral pesem ponoviti na željo vseh. Reeitatorko kot pevca je pri klavirju spremljal prof. Mirko Filej, ki je vzbudil občudovanje zlasti z umetniško interpretacijo »Soči«. Lepo je zaključil pestri program proslave nastoip moškega zbora. Zapel je pesmi: Triglav, Pogled v nedolžno oko, Sredi zime in Domovini. Zbor se je zlasti odlikoval v lepih pianissimih. Petje je uspešno pripravil, vodil ter posrečeno povezoval č. g. župnik. Uvodni pozdrav in zaključno besedo 'je imela mlada učiteljica iz Doberdoba. Vsem je ugajal cikusno pripravljen oder z novimi zavesami in zlasti novi klavir. K lepemu napredku iskrene čestitke cerkvenemu zboru, dekliškemu krožku in č. g. župniku. tudi po tem predavanju povedal navzočim očetom in materam nekaj žalostnih resnic, ki se tičejo njihovega zakonskega življenja. Upamo, da so besede g. misijonarja padle na dobra tla in da bodo obrodile dobre sadove. Predavateljem obeh tečajev se iskreno zahvaljujemo za njih trud in dobro voljo. Bog plačaj! SLOVENSKI ODER IZ TRSTA priredi v nedeljo 10. februarja ob 20h V DOLINI Linhartovo v Zupanc«« Mickc Če se hočete nasmejati, pridite v nedeljo v Dolino. Salež Zavezniki komunizma pri »Novem listu« se zadnje mesece tudi našim vasem škodoželjno dobrikajo... Poleg verjetno prepisanih poročil o občinskih zasedanjih na zgo-niškem županstvu, priobčijo včasih tudi kak boječi glas, ki ga utegnejo »posneti na trak« v uredništvu. Da bi ljudem zakrili svoje podtalne namene, se zavzemajo za vsa mogoča vprašanja, da bi do svojih »progresivnih prizadevanj vzbudili vsaj najmanjše zanimanje in & tem pod kakršno koli firmo prodrli. Toda tu, gospodje tovariši, so duhovi že davno razčiščeni! Dve fronti si stojita javno in odprto nasproti: naša, ki objema Bogu in narodu zveste Slovence, in sovražna, ki jo tvorijo Togliattijevi in titovski komunisti. Ti dve fronti sta že mnogokrat premerili »voje sile in pokazalo se je, da je naša vztrajno in hvalevredno napredovala. — Po poljskih in madžarskih dogodkih ,pa je pametnim ljudem postalo bolj kot kdaj jasno, da je sodelovanje zavednih katoličanov in pravih Slovencev s komunisti te ali one »veroizpovedi« skrajno nevarno, škodljivo in nemoralno. Prav tako škodljivo in nevarno bi bilo tudi sodelovanje z NL, ki je že neštetokrat dokazal, da je v službi komunizma in da je njegov edini namen sejanje zmede in vnašanje razdora, ne med komuniste, temveč glej čudež — prav med naše vrste! Nabrežina nam je zelo blizu, zato nam vendar ne boste dokazali, da niste pri zadnjih volitvah pomagali komunistom, ki so po vaši zaslugi izključili iz opozicije demokratične Slovence in pripeljali na njihovo mesto Italijane. Pred takimi »branilci slovenske obale« smo zgoniški občani na splošno in Saležani še posebej, nemalo budni. V ostalem pa radi čitamo in dopisujemo v naš »Katoliški glas«, ki vas je še v zadnji številki pravilno opisal. In tega svarila, teh naukov in navodil se mi držimo, pa naj bo to vam komunističnim sopotnikom prav ali ne. Vaš »Novi list« pa čitajo pri nas itak samo komunisti, katerim ga — kot v Saležu pogosto slišimo — pošiljate brezplačno, kar je povsem naravno, če pomislimo, da utegne biti »kasa« skupna... Sv. Križ Preteklo nedeljo nas je obiskala skupina mladih in mnogoobetajočih igralcev Slovenskega odra iz Trtsa. Predstavila se nam je z Linhartovo komedijo »Županova Micka«. Nič čudnega, da je bila tudi pri nedeljskem slovenstkem večeru župnijska dvorana zasedena do zadnjega kotička. Po pozdravnih besedah preč. g. župnika dr. Gracarja, je stopil na oder požrtvovalni vzgojitelj mladih igralskih talentov g. profesor Jože Peterlin, ki je v klenih besedah orisal obeležje razmer na slovenskih tleh v času, ko je nastala prva slovenska komedija. Po krajšem odmoru, ki ga je g. župnik zapolnil s prijetno slovensko glasbo, so nastopili igralci, ki so brez izjeme podali svoje vloge občuteno in z vidno sigurnostjo. Ker so z isto komedijo in tudi drugimi odrskimi deli že mnogokrat nastopili, so zlasti slovenski javnosti na Tržaškem znani kot požrtvovalni in pridni igralci, kar so tudi Križanom dokazali. Križani pa smo s 13. slovenskega večera odšli s podvojeno ljubeznijo do lepe slovenske gledališke umetnosti, katere začetnik je bil prav A. Tomaž Linhart. Požrtvovalnemu vodji Slovenskega odra prof. Peterlinu se še enkrat toplo zahvaljujemo z zagotovilom, da smo na uspehe njegovih igralcev iskreno ponosni. Želimo si le, da bi nas kaj kmalu zopet obiskali. RAZNO 25-LETNICA »DUHOVENGA ŽIVLJENJA« Odlični časopis, mesečnik »Duhovno življenje«, ki je čitateljem »Kat. glasa« dobro znan, obhaja ta mesec petindvajsetletnico. Proslavi prisostvuje tudi škof Rožman. ZA DOBRO ALI SLABO Lani je bilo v Italiji 14.000 kinomato-grafskih dvoran, obiskovalcev ,pa 1 milijarda. Televizija je danes razširjena že po vsej Italiji. Računajo, da služi vsaj 20 milijonom gledalcev. V korist ali v škodo? NOV TIP »LAMBRETTE« V milanski tovarni »Innocenti« so preteklo soboto postavili na ogled časnikarjem nov tip »Lambrette 1957«, ki je v primeri is prejšnjimi estetsko in tehnično še bolj izpopolnjena. V ponedeljek 4. februarja so ta novi tip »Lambrette« že poslali v prodajo. Tvornice »Innocenti« izdelajo dnevno 600 motoret in 400 ciklo-motorjev, ki jih izvažajo tudi v 80 različnih držav. ATILA V LJUBLJANI V ljubljanskih kinodvoranah so imeli pred kratkim na programu znani film Atila, ki so ga predvajali tudi tu pri nas r Trstu in Gorici. V filmu je prikazan tudi prizor, kako se na reki Mincio srečata Atila in papež sv. Leon Veliki in kako papež prepriča Atilo, da se vrne in prizanese Rimu. Ta zgodovinski dogodek seveda ni v slogu socialistične zgodovine, zato so ga v filmu izrezali, kakor ga zamolčijo pri pouku zgodovine. So pač progresivni. BAZILIKA V POREČU V Poreču r Istri je oblast zaprla staro-slavno ondoino baziliko in stolno cerkev sv. Mavra, ki jo je sezidal škof Evfrazij v 6. stoletju. Baziliko so zaprli, češ da potrebuje popravil. Toda ljudje se boje, da je gploh ne bodo več odprli za bogočastje. V KRATKEM IZIDE NOVA KNJIGA LURD OB STOLETNICI CENA: 50 LIR. Repatica prihaja na obisk Belgijski zvezdoislovci so nedavno zapa-zdi na nebu zvezdo repatico, ki se s silno naglico bliža zemlji. Premika se z nagli**0 500 milijonov km na minuto. Proti koncu marca se bo toliko približala, da jo bomo lahko opazili s prostim očesom. V aprilu bo zadela o'b našo zemljo. Z ve z d osi ovci pravijo, da se nam tega sre* Čanja ni treba prav nič bati, ker je repatica sestavljena iz ogromne količine žarečega prahu, ki se razprši, oziroma zgori, ko pride v stik z zemeljskim ozračjem. Zadnja repatica je šla mimo zemlje 19-aprila leta 1910 in je takrat povzročila veliko strahu. Paniko je zakrivil francoski astronom Flammarion, ki je trdil, da bi mogla repatica s svojim plinastim repom uničiti živa bitja na zemlji. V Rimu in Milanu so takrat pustili vso noč odprte javne vrtove, da bi v njih našli ljudje, v slučaju potrebe, zatočišče. Milanska stolnica je bila tudi vso noč odprta, da so ljudje molili. Malo kdo je mirno spal tisto noč. Nazadnje pa se je zgodilo, da je šla repatica tako mimo, da je večina ljudi ni niti opazila. Velik del Evrope je pokrivala gosta odeja oblakov in zakrivala nebo. Sedanji obisk repatice ne povzroča skrbi drugim kot zvezdoslovcem, ki se pripravljajo, da bi čim bolje opazovali nenavadnega gosta. Radio Trst A Nedelja, 10. februarja: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Vera in naš čas. — 12.00 Oddaja za najmlajše. — 13.30 Glasba po željah. — 17.00 Slovenski zbori. — 18.00 Rahmaninov: Koncert št. 2. — 20.30 Gounoud: Faust, opera v 1. dej. 11. jebr.: 13.30 Godalni orkester Melachri-no. — 13.55 Lepe operne arije. — 18.30 Iz začarane police. 19.15 Radijska univerza. •— 21.00 Znanost in tehnika. — 22.00 Slovenske balade. — 22.15 Franck; Kvintet za klavir. 12. jebr.: 13.30 Glasba po željah. 19.15 Zdravniški vedež. — 20.30 Moški zbor Slovenske Filharmonije. — 21.00 Herbert Asmodi: »Onkraj raja«, drama v 4 deji Igrajo člani Radijskega odra. 13. febr.: 12.55 Jugoslovanski motivi. 18.30 Pisani balončki. — 18.40 Vokalni tercet »Metuljček«. — 19.15 Radijska univerza. — 21.00 Obletnica tedna. - 22.00 Liki in izpovedi italijanskih sodobnih književnikov. 14. febr.: 12.00 Alpinizem in smučar-tvo, — 19.15 Šola in dom. — 21.00 Dramatizirana zgodba —- Mirko Javornik: »Nepremagljivi«, nato Priljubljene melodije. 15. jebr.: 12.00 Življenja in usode. - 13.30 Glasba po željah. — 18.30 Z začarane police. — 19.15 Radijska univerza: »Zve-, zdoslovje in astrofizika«. — 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu. — 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti. — 22.15 Arije iz Mozartovih oper. 16. jebr.: 12.00 Tuje navade in okusi. — 12.55. Jugoslovanski motivi. — 13.30 Kmečka godba iz Ljubljane - Vodi Silvo Tamše. — 15.00 Razne ritmične zasedbe. — 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 17.30 Beethoven: Koncert št. 5 v Es-duru. — 18.30 Glasba za naše malčke. — 19.15 Sestanek s poslušalkami. — 21.00 Teden v Italiji. — 21.34 Iz operetnega sveta. — 22.30 Mussorgsiky-Soštakovič: Izbor iz opere »Boris Godunov«. REVIJA »MLADIKA«. Kakor smo ie poročali, je v pripravi prva dvojna številka tržaško-goriške revije »Mladika«. Nadomestila bo sedanjo »Vero in dom«. Sodelujejo v nji vsi naši goriški in tržaški književniki. Sedež uredništva in uprave je v Trstu, ul. Trento, 2. LISTNICA UREDNIŠTVA Znova obveščamo dopisnike r naš list, da dopisov brez podpisa ne moremo ob-javiti. jj, Vse čč. dušne pastirje prosimo, da nam zbirko tiskovne nedelje pošljejo najkasneje do 10. februarja, da ,pripravimo poročilo. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7 “/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici VABIMO VAS NA GLASBENI KONCERT » Veselih fantov « ki ga prireja SKPD iz Gorice v soboto 9. februarja 1957 ob 20.30h in v nedeljo 10. februarja 1957 ob 16h v dvorani »Brezmadežne« na Placuti. Nastopa: 1. Mandolinistični orkester (vodi M. Debenjak) 2. Oktet »Planika« (voidi F. Valentinčič mlajši) 3. Harmonika z duetom pod vodstvom D. Klanjščka 4. Humoreska, priredil M. Mazora Povezavo oskrbela I. Bolčina in V. Prašnik. Vabila dobite v trgovini Kosič in na upravi K.G. na Placuti. slavijo ikot darilni in bodo služili le na-