MNENJE IN KRITIKA
Svet stanovalcev brez pristojnosti
Po izvedenem referendumu za prostorsko preoblikovanje krajevnih skupnosti je prišlo na vrsto dograjevanje statu-tov KS. Spremembe in dopol-nitve so narekovali tudi novi zakoni in drugi predpisi na področju stanovanjske sa-mouprave, npr. zakon o sta-novanjskem gospodarstvu (ZSG), ki je začel veljati 27.1. 1981. Ob sprejemu novih sta-tutov KS smo morali na novo urediti tudi stanovanjsko sa-moupravo v KS.
V razpravah o stanovanjski samoupravi moramo razloče-vati, kaj (pristojnosti, organi-ziranost) pravzaprav sodi v hišno samoupravo, kaj v sta-novanjsko samoupravo KS in kaj v samoupravno stanovanj-sko skupnost na ravni občine. K stanovanjski samoupravi pri KS ne moremo kar tako priključiti hišne samouprave, kot je včasih rnogoče prebrati v gradivih nekaterih institu-cij.
Samoupravni stanovanjski organ KS je po ZSG svet sta-novalcev. Seveda izvolijo krajani še delegacijo v SIS za stanovanjsko gospodarstvo. Vendar so pravice in dolžno-sti delegacije skupščine sta-novanjske skupnosti in obeh njenih zborov urejene z ZSG in s splošnimi akti omenjene interesne skupnosti. Podob-
no velja za hišno samoupravo. Njeno organiziranost in pri-stojnosti določa ZSG in statut skupnosti stanovalcev.
Pred spreiemom ZSG smo imeoli v KS zbor stanoval-cev, ki je imel podobne nalo-ge kot današnji svet stanoval-cev. Pred tremi in več leti je bilo po prejšnjih stanovanj-skih predpisih manj jasnosti o pristojnosti hišne samoupra-ve in stanovanjske samoupra-ve v KS. Zbor stanovalcev je lahko predvsem obravnaval razna stanovanjska vprašanja in predlagal nekatere splošne rešitve. Pravice odločanja ni imel.
Kljub temu je zbor stano-valcev odgovorno posegal v razprave o vseh pomembnej-ših stanovanjskih vprašanjih. Danes z gotovostjo smemo re-či, da je bil ravno zbor naj-močnejša opra hišni samou-pravi, ki se je takrat otepala z mnogimi odprtimi vprašanji.
Svet stanovalcev, ki je v ZSG le enkrat omenjen (mi-mogrede), nima po tem zako-nu nobenih pristojnosti. Tega dejstva ne moremo pozitivno oceniti, ker ne odpira možno-sti ustreznemu razvoju sa-mouprave pri KS. Pristojno-sti sveta je torej potrebno lire-diti s statutom KS. Pri tem moramo biti na jasnem, da s statutom KS ne moremo do-deliti svetu stanovalcev več pravic in dolžnosti, kot jih de-jansko ima po ZSG.
Poglejmo na kratko še vrsto in vsebino pravic in dolžnosti sveta, ki so predvidene v osnutkih statutov KS. Njego-ve pristojnosti so po vsej ver-jetnosti najbolj jasno oprede-ljene v t. im. vzorčnem osnut-ku statuta KS, ki je bil objav-ljen kot priloga galsilu Dogo-vori v začetku tega leta. Med najpomembnejšimi pravica-mi sveta je pripravljanje smernic za delegate v skup-ščini stanovanjske skupnosti. Te smemice sicer imajo bolj politični kot pravni pomen, vendar je pričakovati, da bo-do v praksi upoštevane, ker se bodo oblikovale med krajani in v KS, ki je, kot vemo, kraja-nom najbližja institucija. Na-slednje pravice in dolžnosti sveta so: obravnavanje širše ali ožje stanovanjske proble-matike in dajanje pripomb, mnenj in predlogov. O nobe-nem vprašanju pa svet ne mo-re odločati, ker teh pristojno-sti po ZSG nima.
Iz vsega navedenega je mo-goče izoblikovati neko sklep-no misel, ki ima čedalje večjo oporo med krajani, da je po-trebno ob prvi spremembi in dopolnitvi ZSG na novo opre-deliti in bistveno razširiti pri-stojnosti sveta stanovalcev v KS. Stanovanjska samoupra-va bi se morala krepiti ravno v krajevni skupnosti in v stano-vanjskih hišah.
Teodor StojšinL|uM|ana