Izhaja vamko «rado
Cene: Letno 32 din. polletno 16 din, četrtletno 9 din: Inozemstvo 64 din. PoStno-čekovnl račun itevllk» 10.603 Reklamacije n i • o poštnina prost«.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo In upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon tl-18
C • n • maaratom: Cela «traa din 2000 —, poi atr&nl din 1000 —, četrt atranl din 500 —, ' airajli din 200—, »n. a tram din 120 — Mali oria*l vsaka beaeda din 1 —
Zmagoslavje državne misli v Zagrebu
V resnih dnevih lanskega leta je prišlo po trudapolnem prizadevanju kneza namestnika Pavla do sporazuma med Hrvati in Srbi, ki je bil odobren na najvišjem mestu 26. oktobra 1939. V zahvalo za veliko delo je bil naš knežji par od hrvatskega naroda in njegovih voditeljev povabljen v prestolno mesto Zagreb, da dokažejo Hrvati na svojih tleh hvaležnost in vdanost kraljevskemu domu. Knez namestnik Pavle in njegOva soproga kneginja Olga sta se odzvala povabilu in sta se pripeljala s člani vlade in s spremstvom 14. januarja ob treh popoldne v praznično preoblečeni Zagreb, kjer sta ostala tri dni.
Pozdravi voditeljev na kolodvoru
Ko je izstopila knežja dvojica na zagrebškem kolodvoru, so jo pozdravih ob navzočnosti fanfaristov kraljeve garde in »Kmečke zaščite« ter ob igranju državne himne: podpredsednik vlade dr. VI. Maček, hrvatski ban dr. Subašič in poverjenik Zagreba Starčevič. — Voditelj Hrvatov dr. V. Maček je naglasil v jedrnati dobrodošlici vrline kneza namestnika: pravičnost, modrost in hrabrost. Tem vrlinam gre zahvala za rešitev kraljevine Jugoslavije v zadovoljitvi zahtev hrvatskega naroda.
Pozdravu dr. Mačka in kneževi zahvali so sledile pozdravne besede bana dr. Šuba-šiča s poudarkom, da ustvarja knez Pavle nezlomljivo moč Jugoslavije.
Zagrebški župan ah poverjenik Starčevič je pomenljivo omenil, da je knez Pavle kot največji dostojanstvenik in najvažnejši či-nitelj prvi od leta 1918 upošteval potrebe, želje in pravice Hrvatov.
Sprejem in pozdravi v Zagrebu
Po teh pozdravih je krenil sprevod pred postajo. Tam so pričakale visoka gosta v pestrih narodnih nošah ogromne množice ljudstva, ki so pozdravljale z gromovitim navdušenjem knežji par, ko se je peljal v posebni gala-kočiji skozi špalir na Radičev trg pred znamenito cerkev bv. Marka. Tu sta bila pozdravljena knez in kneginja od zagrebškega nadškofa dr. Stepinca, ki ju je popeljal v cerkev in odpel zahvalno pesem. Iz cerkve se je podala knežja dvojica v banski dvorec. Ko sta se pojavila na oknu, je začel mimohod 16.000 članov »Kmečke zaščite« ob zvokih godbe. Knez namestnik in ostali predstavniki so z zanimanjem opazovali mimohod, kateremu je sledila pesem »Seljački život«, katero je spesnil ter uglasbil dr. Maček.
S trga pod bansko palačo je pozdravil visoka gosta v imenu kmečkega naroda kmet in poslanec Tomo Baburič. Govornik je pri-
znal veliko knezovo zaslugo, da so Hrvatje, Srbi in Slovenci pričakali današnje težke mednarodne razmere pomirjeni in da ozko sodelujejo pri ureditvi notranjih vprašanj in ohranitvi miru ter graditvi boljše bodočnosti v skupni nam kraljevini Jugoslaviji. — Z okna banskih dvorov je nato nagovoril množico in se zahvalil za sprejem Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je izrekel med drugim zgodovinske besede: »Sloga na znotraj in mir na mejah je bila vedno moja skrb.« Ko se je navdušeno odobravanje knezovih besed poleglo, je sporočil voditelj Hrvatov dr. Maček množici, da je knez namestnik Pavle pravkar podpisal
uredbo o volilnem redu in ustanovitvi hrvatskega sabora. To sporočilo je sprejel narod z dolgotrajnim vzklikanjem knezu namestniku. Nato se je hrvatski narod med prepevanjem rodoljubnih pesmi razšel.
Ureditev Jugoslavije po narodovih željah
Kot zastopnik slov. naroda se je udeležil zagrebških slovesnosti minister dr. Krek, ki je podal po manifestacijah tole veselo napoved: »Mislim, da ni nobene ovire več in da je prišel čas, ko je treba urediti poleg Hrvatske enakopravno Slovenijo in srbski del države in sploh vse kraje po narodovih željah.«
Finska očiščena sovjeislcili napadalcev
Razlika med finsko in sovjetsko armado po sodbi belgijskega generala
V	prestolnico Belgije Bruselj se je vrnil s Finske belgijski general Baddu, ki se je mudil deset mesecev tamkaj. Pomagal je pri dograditvi Mannerheimove obrambne črte in organizaciji finske armade. Ta ge-neral-strokovnjak je izrekel glede finske in sovjetske vojske tole podbo: »Videl sem, kako so se Angleži in Francozi v svetovni vojni borih ob Yseri (ob belgijsko-franco-ski meji), toda vse njihovo junaštvo ni bilo, da bi ga primerjal z junaštvom, s katerim se Finci sedaj bore za svojo deželo in svobodo. Mannerheimova obrambna črta je bila zgrajena po najmodernejših načelih. Finci razpolagajo tudi s sijajnimi protitankovskimi topovi. Sovjetske čete nastopajo kakor človeške črede. Ljudie so slabo oblečeni, a še slabše hranjeni. Prišli so iz daljnih dežel in niti sami ne vedo, čemu se bore. Sovjetska vojska razpolaga z dobrim orožjem, a večina vojakov ga ne zna rabiti.«
Zasluženo priznanje finskim junakom
V	naslednjem bomo s številkami dokazali, da je zgoraj beleženo priznanje finskim junakom res zasluženo. Na finsko bojišče so sovjeti spočetka vojne vrgli 16 pehotnih divizij z "semi pripadajočimi vrstami orožja. Sovjetska divizija šteje okrog 18.000 mož, torej je rdeča armada, ki je spočetka bila poslana na finsko bojišče, štela približno 300.000 mož. Pozneje so tem četam bile dodeljene še nove divizije. Več nego desetkrat močnejša sovjetska armada je s pomočjo najmodernejših tankov, topov in druerih pripomočkov vdrla na več mestih na finsko ozemlje od Ladoškega jezera na jugu do edine f nslre luke na se-
veru Petsamo. V teku enega meseca so Finci povsod pognali ogromno sovjetsko premoč preko mej in sami po patruljah razdrli in onesposobili za promet edino rusko železnico Leningrad—Murmansk, na katero so se naslanjale ruske armade, katere so napadle Finsko od Ladoškega jezera do najvišjega severa.
Zadnje odločilne bitke za očiščenje vzhodne Finske od sovjetskih napadalcev so iz-vojevali Finci v svoj odločilni prid pri mestecu Suomosalmi in na ozemlju pri Ratti in Šahi.
Sovjetska vojska čreda 8 slabimi pastirji
Na Finskem poraženo sovjetsko vojsko lahko z belgijskimi generalom po vsej pravici imenujemo čredo s slabimi pastirji. Ruski diktator Stalin po svojih vojaških maršalih doslej ni gledal na vojaško sposobnost častnikov in generalov, ampak samo na slepo pokorščino in krvoločnost.
Od poletja 1937 naprej je bilo na Stalinovo povelje nad 80% generalov in nad polovico ostalih višjih poveljnikov pregnanih ali postreljenih.
Maršali Vorošilov (po poklicu ključavničar), Bliicher (ključavničar), Budjeni (nižji častnik pri carskem konjeniškem polku) in Dibenko (nekdanji najpriprosteiši mornar) tudi danes niso nobeni izšolani ali preizkušeni vojaški poveljniki.
Pri takih maršalih, še slabših generalih in popolnoma neizvežbanih častnikih si na moremo predstavljati, da bi bila polmili-jonska proti Finski poslana sovjetska ar-maga kaj drugega kot čreda, katero je razpršilo, pregnalo in uničilo prvovrstno finsko vojaštvo pod vodstvom najboljših generalov in od vsega sveta občudovanega 72 letnega Tv,o>•^•^,1^, M«nnerheima.
l
rm
Tako je imenoval narodni voditelj g. dr. Anton Korošec v svojem slovitem novoletnem voščilu Slovencem framasone. Prispodoba je srečno izbrana ter prav dobro ponazoruje delovanje framasonske tajne družbe. Krt rije pod zemljo; na površje ne pride rad, ker ne mara dnevne svetlobe. Tako tudi framasoni podtalno rujejo ter izpodkopavajo verski, gospodarski, politični in socialni red, ki ni v skladju z njihovimi idejami in težnjami. Na svetlobo dneva ne hodijo radi, marveč se umikajo v nočno temo svojih tajnih sej. Na eni takšnih nočnih tajnih sej, ki je bila 3. januarja, so jugoslovanski framasoni dogovorili nekak odgovor dr. Korošcu. Ta odgovor pa je jako meglovit ter skrbno pazi, da se ne bi dvignila krinka na nobenem mestu z obraza jugoslovanskega frama-sonstva.
Framasoni (slovensko bi rekli: prostozidarji) so tajna družba, ki pod krinko človečanstva rovari zoper vsako pozitivno vero, zlasti zoper katoliško. Ta družba je privzela stare znake srednjeveškega stavbarstva, ki bi naj izražali njihovo osnovno težnjo: zgraditi na svetu nov red brez in proti Bogu, Cerkvi, papežu in če ie treba tudi kralju. Ustanovljena leta 1717 v Angliji, se je kmalu razširila po Evropi. Živahno se je v politiki udejstvovala zlasti v romanskih državah (v Franciji, Španiji in Italiji). Katoliška Cerkev je takoj izpočet-ka spoznala, kaj se zakriva za plaščem framasonskega človečanstva, in zato je že 20 let po vzniku ^ramasonskih lož papež Klement XII. leta 1738 obsodil framason-
stvo ter prepovedal katoličanom vstop vanj. Ta prepoved še vedno obstoja. Države so kasno (nekatere prekasno) spoznale nevarnost prostozidarstva ter ga deloma prepovedale (kakor n. pr. Italija, Španija. Madžarska, Slovaška, Nemčija, Rusija).
V naši državi vživa framasonstvo simpatije tako zvanih svobodomiselnih strank, nied njimi JNS, ko je glasilo »Jutro« brani jugoslovansko prostozidarstvo s tisto značilno sramežljivostjo, ki je svojska osebi z izgubljeno čednostjo. Framasoni nosijo na jeziku znana gesla o svobodi, enakosti in bi _tstvu, v dejanstvu pa so bili nositelji in glavni zagovorniki po 6. januarju 1929 vpeljane diktature jugoslovenstva, ki je zasekala naši državi globoke rane. Ko so se te rane začele celiti s sporazumom med Srbi, Hrvati in Slovenci, so se ti črni krti razlezli v razne organizacije in liste, kjer kritizirajo, rovarijo in kovarijo zoper izvajanje sporazuma, držeč se svojega tradicionalnega (od prednikov izročenega) stališča : Nič brez nas! Narodni sporazum snloh ne sodi v framasonski program, kar je dokazalo češko-slovaško framasonstvo, ki je bilo eden gUvnih oviralcev prepotrebnega sporazuma med Cehi in Slovaki. Framasonstvo je vztrajen borec za centralizem, s čigar pomočjo upa prej in boli učinkovito uveljaviti svoj vpliv v politiki, gospodarstvu in kulturi, kakor pa pri takšni državni ureditvi, ki je zasnovana na samo-oblasti in resnični samoupravi ljudstva. Dr. Korošec je prav storil, ko je ob novem letu izrekel svarilo: Pozor na rovarjenje črnih krtov!
Ivan DolinSek:
Sadjarsiv© na Si^fersSkeBit |e pred veliic© iievuriiosif©
S. José strašil Straši zares! Iz početnih gnezd, za katera se imamo Slovenci zahvaliti raznim slabo urejenim in zgolj trgovsko usmerjenim drevesnicam, se razvija ta golazen na široko in razvijala se bo čedalje bolj, če je ne bomo zatrli pravočasno. Dokazano je, da so čiste vse drevesnice slovenskih sadjarjev, ki se niso nikdar bavile s prekupčijo, marveč prodajale le lastni sadni naraščaj in se zaradi tega niso mogle okužiti, v kolikor jim v bodoče ne bo pretila nevarnost zaradi gnezd v okolici.
Iz zgodovine razširjenja raznih kmetijskih škodljivcev je razvidno, da je mogoče le dvoje:
1.	Ali vreči puško v koruzo, kakor to pravimo in se omejiti na poučevanje sadjarjev, kako naj vsak sebe brani in uničuje škodljivca, kot to delajo v že okuženih krajih Amerike in drugod, ali pa
2.	začeti sistematično in načrtno borbo.
Srednje poti nI in je biti ne more.
Vsak razumen sadjar mi bo z ozirom
na izkušnje v drugih državah pritrdil, da je zaenkrat vsekakor mogoča uspešna načrtna borba. Toda treba jo je začeti res načrtno in izvesti temeljito, ker vsako polovičarstvo se bo maščevalo in ne bo dove-dlo do zaželjenega uspeha.
Kontrola drevesnic
Izredno pameten je bil sklep o kontroli drevesnic po izkušenih pregledovalcih. Zal je bila izpeljava tega načrta preveč biro-kratična. Zahtevalo se je vložitev kolko-vane prošnje za pregled in drevesničar je prejel izpričevalo o zdravju rastlin. Razen tega je bilo treba plačati najmanj 80 din in več po obsežnosti drevesnice. Zaradi teh birokratičnih zahtev se je k pregledu prijavilo manj drevesnic kot jih v resnici obstoja. Prav tako je ostalo nepregledanih več okr. drevesnic, ki jih vodijo okrajni ekonomi, ki vendar sami kot kontrolni organi banovinskih uredb dajejo s tem direktno slab zgled. In sadjarji! Živ krst danes ne vpraša več, če je bilo drevje pregledano in prav gotovo je, da dotičnik. ki le sumi, da ima tega škodljivca v drevesnici, za pregled ne bo zaprosil. Uspešna kontrola drevesnic mora zato biti brezplačna, kot je brezplačno licenciranje bikov, saj bi kontrolo vršili javni organi. Tudi prijave so nepotrebne. Vsaka drevesnica, ki goji drevje za prodajo, bi se morala pregledati, pa bo mir.
Razknžba sadnega drevja
San José kapar je izredno trdoživ škodljivec. Uničiti ga more le visokoodstot-
na raztopina drevesnega karbolineja, in sicer Arborin ali Dendrin v 15 % raztopini m Neodendrin v 10 % raztopini. Taka raztopina pa po mojih izkušnjah (in temu sme vsakdo mirno verjeti, ker so me ti poskusi stali zaradi nastale škode lepe vsote) zlasti v jeseni sadnemu drevju škodljiva. Tudi 10 % raztopina navadnega drevesnega karbolineja poškoduje jeseni očesca jablan, da o breskvah in marelicah, ki so znatno bolj občutljive, kar molčim. Res se je svetovalo za razkuženje teh sadik žvepleno-apneno brozgo. Ta brozga pa seveda ne uniči skoraj nobenega ka-parja, čeprav je visokoodstotna in se mora porabiti le sveža in je iz tega razloga za potapljanje drevesc nemogoča, saj še majhna drevesnica oddaja drevesa več tednov.
Pred dvema letoma sem obiskal avstr. drevesnice, zlasti v zloglasnem XXI. okraju (Kagran) dunajskem, kjer se je pojavil S. José kapar kar na par tisoč mestih in kjer so bile okužene tudi vse drevesnice. Starejši material se je parkrat temeljito oškropil že tekom poletja, največjo važnost se je pa polagalo na čiste mlade nasade, ki se, če je podlaga in cepiči adravi ter zdrava tudi okoliea, ne moreio okužiti. Nič ni lažjega kot očistiti drevesnico, ker v zemlji ali na zemlji S. José živeti ne more.
Zatiranje S. Joséja v sadovnjakih
Prav gotovo imamo v Sloveniji tega škodljivca na več sto krajih. Določiti in označiti ta gnezdišča je delo, ki bi ae ne smelo odlagati niti en teden. Saj je znano, da le s temeljitim zatiranjem z visokood-stotnimi škropivi v zimskem času dosežemo otipljiv uspeh. Za to delo se mora od strani naših fitopatoloških (to je tistih, ki raziskuiejo bolezni rastlin) strokovnjakov izvežbati mala armada dobrih sadjarjev, ki bo pod vodstvom šla čim prej na delo. Še to zimo, oziroma v rani pomladi bi bilo treba zatreti vse in oškropiti tudi vso sumljivo okolico. Za škropljenje naj se jemlje izključno 15% Arborin ali Dendrin, odnosno 10% Neodendrin. Na razpolago se mora staviti dovoljno število dobrih škropilnic. Cim bi se v poletju še pojavila kje ta nadloga, bi se jo zatrlo s škropivom 5% mazavega mila z dodatkom Nikoprena.
Kako se je delak) pri nas?
Nekateri se bodo čutili užaljene zaradi kritike uredb in njih izvrševanja. Navada je v svetu, da se pred vsako uredbo, ki bo prizadela gotove sloje, vpraša do-M£ne za njih mnenje, kako se bo dalo to izvršiti. Pravim v svetu, pri nas te navade žal ni, ker se po navadi prizadete nikdar ne vpraša.
S. José straši! Straši zares! Prepozno se bomo zavedli ogromne nevarnosti, prepozno bomo uvideli, da smo vsled nepotrebnih formalnosti spregledali marsikaj, kar bi bilo potrebno. Sadjarji sami ne moremo mnogo storiti proti temu škodljivcu. Za to so poklicane občine s svojimi kmetijskimi ekonomi, ki bi jih morale imeti, ter druga oblastva. S par miliioni se sedaj še da preprečiti ogromna škoda, ki bo pozneje šla v desetine milijonov, kajti zna se pripetiti, da bodo Slovenijo za izvoz sadia zaprli. Štajerski sadjarji ob 12. uri kličejo vsem merodainim, da jih obvaruje j« pred ogromno škodo, ki jim preti.
Po Jugoslaviji
Novi voiflnl zakon sprejet od vlade. Vlada je sprejela 11. januarja novi volilni zakon, kojega glavne določbe smo že objavili v zadnji številki. Ministrski svet je sprejel novi zakon tako. kakor ga je predložil g. dr. Konstantinovič, minister brez listnice. Istočasno z volilnim zakonom je razpravljal ministrski svet tudi o razdelitvi države na volilna okrožja, katerih bo 57. Slovenija bo volila 24 poslancev. Ljubljana bo volila dva, Maribor enega poslanca. Maribor desni breg bo spadal pod volilno okrožje Maribor, Maribor levi breg pa pod volilno okrožje Murska Sobota. Število slovenskih poslancev se bo najbrž še dvignilo, ker jih bo nekaj izvoljenih tudi na državni listi.
Volitev še ne ha. Vlada naše države je odobrila novi volilni zakon za volitve narodnih poslancev. Postal bo ta zakon pra-vomočen, ko ga bo potrdilo kraljevo na-mestništvo. Novi volilni zakon je vzbudil ugibanja o tem, kdaj bodo volitve poslancev za parlament. Nekateri so jih napovedovali za mesec februar, drugi za marec. Pa nimajo prav ne eni ne drugi. Preden bodo razpisane volitve, je potreben nov zakon o zborovanjih in združevanjih. Volilni zakon določa, da kandidatne liste vložijo stranke, odnosno koalicije (zveze) fetrank. Takšnih strank pa z malimi izjemami še ni, ker se pričakuje, da bo novi fcakon o združevanjih olajšal ustanovitev političnih strank. Zaželjen je zlasti med opozicionalnimi strankami tudi nov zakon o tisku. Novi politični zakoni so torej nekaki predpogoji za razpis volitev. Na srbski strani se zahteva še en predpogoj, ki se smatra za jako važnega, preden bi se šlo na volitve, in to je ureditev srbskega dela države na osnovi načel, ki je po njih bila urejena banovina Hrvatska. To je tudi naša zahteva z ozirom na Slovenijo. To bi torej bili notranjepolitični razlogi, iz katerih bi se dalo sklepati, da volitev še ne bo v najbližji bodočnosti. Poleg teh razlogov pride tudi v poštev nesigurnost mednarodnih razmer, ki se kaj rade spreminjajo ki včasih komplicirajo.
Nemci v Jugoslaviji. Med Nemci v naši državi se pojavljajo rame struje. Močno se uveljavlja tista struja, ki razširja svetovni nazor nemškega narodnega socializma, zlasti med mladino. Katoliško usmerjeni krogi, ko jih glasilo je list »Die Donau«. pa s to mladinsko vzgojo nikakor niso zadovoljni. Nedavno je ta list objavi] članek, v katerem opisuje nasledke te vzgoje, in sicer med drugimi zlasti te-le: Mladina izgublja vsako spoštovanje pred starejšimi ljudmi, katere dejansko napada, če izrekajo svoje pomisleke proti idejam, ki jih iznaša na raznih nemških prireditvah. V šoli so uspehi nemške mladine vedno
slabil, dijaki pa se ugovarjajo s tem, da so preganjani in zapostavljeni radi tega, ker so pravi in zavedni Nemci. Vaienci pri mojstrih se zanimajo za vse druge stvari, samo ne za svojo obrt. Na ta način bomo dobili namesto dobrih obrtnikov same moj-stre-skaae, ki bodo znali lepo marširati in pozdravljati, pa ne bodo imeli pojma o svojem poklicnem delu. Nemška visokošolska mladina se peča % vsem mogočim, samo n« s študijem. Tako raste od leta do leta število nedoštudiranih ljudi, Iz katerih izba» jajo vedno novi firerčki, ki vedno bolj nasilno soli jo pamet nemški narodni manjšini v Jugoslaviji
Novice iz domačih krajev
Ukaz o najvišjem odlikovanju našega voditelja dr. Antona Korošca. »Službene no-vine« od 13. januarja so objavile ukaz o odlikovanju g. dr. Antona Korošca z najvišjim odlikovanjem Karadžordaeve zvezde I, stopnje. V ukazu stoji, da je prejel g. dr. Anton Korošec ¿Krede o odlikovanje, ki se podeljuje le članom vladarskih hiš, kot dokaz kraljeve naklonjenosti.
30 letnica poroke. Te dni obhaja v krogu svoje družine 30 letnico poroke mariborski podžupan g. Fran jo Žebot s svojo soprogo Marijo, rojeno Kren. Dne 19. januarja 1910 sta se v župnijski cerkvi v Šent Dju v Slov. goricah poročila ob navzočnosti odličnih slovenskih rodoljubov s naše severne meje. V zakonu se je rodilo šest zglednih otrok. Dne 1. februarja 1910 je vstopil g. Žebot, ko se je preselil v Maribor, v uredništvo »Slov. gospodarja« ter je do leta 1921, ko je po smrti g. Franca Pišeka postal narodni poslanec, sodeloval v uredništvih »Straže«, »Našega doma« in drugih listov in je vodil nekaj let tudi mariborsko uredništvo in upravništvo »Slovenca«. Ravno tako je tudi vodil nekaj časa tajništvo Slovenske ljudske stranke za spodnještajersko ozemlje in posebej za mesto Maribor. Srečno družinsko življenje je kalilo tudi več bridkih dogodkov, tako na primer aretacija ob začetku svetovne vojne, aretacija in zapor februarja 1920. ko je bil radi denunciacije političnih nasprotni-
kov od gnan nenadoma po policiji v zapore okrožnega sodišča in prebil tam tri dni. Žebotova hiša je znana danes v Mariboru kot pribežališče tistih, ki se jim godi krivica in ki potrebujejo pomoč. Zdrava in srečna družina ter številni prijatelji se veselijo tega lepega jubileja. Naš list se pridružuje častitkam z iskreno željo, naj bi Bog blagoslovil vse člane Zebote družine!
V gozdu zmrznil. Ko se je podal hlapec Franc Vrhovnik skozi gozd posestnika Viktorja Konečnika v Vrheh nad Slovenj-gradcem, je zadel ne daleč od pešpoti na truplo starega moškega. Vrhovnik je obvestil o najdbi Konečnika, kateri je prepoznal v mrtvem 72 letnega in svojcas pri njem zaposlenega delavca Franca Brunč-ko, ki je prebival na Selah. Dne 23. decembra 1939 se je podal Brunčko pesno zvečer proti domu, je na cledeneii poti spodrsnil in zmrznil v snegu ter mrazu.
Vlak smrtno povozil družinskega očeta. Na mariborskem glavnem kolodvoru je povozil vlak smrtno 1L januarja predpol-dne 45 letnega preraikača Franca Lorber-ja iz St. IIja v Slov. goricah. Smrtno ponesrečeni je družinski oče.
Obstrel radi neprevidnega, ravnanja z orožjem. V Košakih pri Mariboru je našel na cesti star samokres Anton Šestič, sin železniškega premikača. Fant je ravnal tako neprevidno z orožjem, da se je sprožilo
ran
Zefceoa&e žene po teži V britskl ladijski pokrajini Punjab. v državici Majndi, j» ondotnl vladar tedaj odredbo, da «e odslej ne smej« ženske nič več prodajati 90 teži, kakor je bilo d03lej ondi v navadi. Doslej so namreč starši prodajali svoje hčerke saubcem kar na kOe ter ao mlada dekleta najprej stehtali, predan Je moral ipia-C&tl za funt žive teže 2 do S replje in j« moral fentn včasih kar globoko poseči v žep, če je hotel Imeti pripravno ženino. Ker pa je v državici Mandl »modama linija« feolj prirojena, ao staral ■uoje hčera kar pitali, te M dobili tanje čim
V rdečem »rafsi«---
Roman iz sovjetskega kmetskega življenja
* 2
Utihnila sta in prisluhnila. St«?a sta na kraju, kjer je Ma voda «e!o plitva. Stopila sta v vodo. da bi po plitvi strugi prehodila zadnji košeeh poti, ker rtta bila tam bolj skrita.
Previdno sta se plazila od grma do grma. Do skrivališča sta Se imela kakih trideset korakov. Krilov je naglo obstal in vzkliknil:
»Oh!«
Njegovih prsi «e je dotikala konica kopja, ki je štrlelo iz grma.
Preden se je Olgopor zavedel, kaj se je s tovarišem godilo, je tudi on čutil na svojih prsih konico kopja.
Moža sta izpustila košaro. Nagonsko sta se okre-nila, da bi zbežala.
V tem trenutku sta nad seboj na bregu zaslišala prhanje konj, topot kopit in človeške glasove.
V naslednjem trenutku so ju obkolili vojaki, oblečeni v dolge plašče, pokriti s visokimi kučmami, ki jih je krasila rdeča zvezda, in obuti v bele čižme. Obrazi vojakov so bili divji.
»To sta tatova!« se je oglasil starejši vojak, ki je nosil na rokavu srp in kladivo ter je bil vodja patrulje.
»Nisva tatova!« je precej odločno odgovoril Olgopor. »Midva sva te ribe nalovila!«
»A zakaj sta jih hotela skrivaj odnesti?«
»Najine so!«
»Niso vajine! Vse pripada sovjetski zadrugi!« je ostro odgovoril vodja.
»To sta sovražnika sovjetske republike,« je za-kllcal neki mlajši vojak.
»Tako je!« so pritrdili drugi. »Ne smemo imeti usmiljenja z belimi razbojniki!«
»Naprej, lopova!« je za vpil vodja. »Nesita košaro! Peljita nas tja, kjer so ladje!«
Nato se je obrnil k vojaku, ki je bil njegov namestnik in mu je naročil:
»Marakov, vzami s seboj dva tovariša in odjezdite k predsedniku vaškega sovjeta ter mu spo-
in mu je prestrelila krogla levo dlan. Ponesrečeni se zdravi v mariborski bolnišnici.
Usodepoln padec. 63 letni posestnik Fr. Zeienko iz Sakušaka pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je bil zaposlen na skednju z delom. Naenkrat so se udrle deske pod njim in posestnik je padel pet metrov globoko ter se je hudo poškodoval na glavi in znotraj.
PosietLca eksplozije bencinskega soda. V Laurichovi usnjarni v Konjicah je po nesreči eksplodiral bencinski sod. Eksplozija je raztrgala in obžgala obraz v neposredni bližini stoječemu 18 letnemu ključavničarskemu vajencu Ignacu Vaupotu iz Konjic, katerega so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Tovorni avto zgorel na cesti. V Herman-cih pri Ormožu je začel radi napake v motorju goreti tovorni avto, last posestnika in šoferja Matija Curina od Sv. Bolfenka na Kogu. Ogenj je izbruhnil in se razširil 3 tako naglico ter silo, da je bilo vsako gašenje onemogočeno.
Smrtni žrtvi mraza. Friderik Lačen, 60 '.et stari delavec iz Desnjaka pri Ivanjkov-eih v Prlekiji, se je vračal z obiska pri so-rocnikih v Žerovincih. Na Hajbaru je pa-5ei i-f»- zmrznil. Našli so ga drugo jutro
mrtvega. — 26 letni cerkovnikov sin Alojzij Kalteneker iz Križne gore na Kranjskem je padel v hiši posestnika Andreja Ravnikarja ter se je poškodoval na vratu. Na povratku proti domu je omagal v snegu in so ga odkrili zmrznjenega v snegu šele po štirih dneh.
Dvakrat ponesrečil. Hudo se je poškodoval pri smučanju 30 letni Karel Bornikar iz Oplotnice pri Slov. Konjicah. Ko so ga domači peljali z vozom v bolnišnico, so se splašili konji, Bornik je padel pod kolesa voza in je dobil zopet hude poškodbe po vsem telesu
Sreča v nesreči. Radi ledu na cesti se je prevrnil na Lošpergu pri Vitanju tovorni avto preko škarpe v 20 m globok obcestni prepad. Avto se je trikrat prekucnil, se zelo razbil, šoferju pa se ni zgodilo nič hudega.
Posledica eksplozije voščila za snaženje parketa. V vili pisarniškega ravnatelja g. Medvešeka na Hribu sv. Jožefa v Celju je zamrznilo v škatli voščilo za likanje par-ketov. Voščilo so dali na vroč štedilnik, da bi se odtalilo. Ker pa je v voščilu bencin, je prišlo do eksplozije, radi katere so popokale vse šipe na oknih kuhinje, v sobi služkinje in na kuhinjski omari. Ogenj, ki
se je širil po tleh radi razlitega voščila, je zajel gospo Tatjano Medvešek, ki je dobila močne opekline po rokah, nogah in po obrazu. Goreti je začela obleka na domačem sinku, katerega je rešil mimo idoči delavec na ta način, da ga je zavil v svojo suknjo in udušil ogenj. Pač pa je poginil vsled opeklin domači pes. Požarno nesrečo so kmalu omejili. Gospo Tatjano pa so prepeljali radi opeklin v bolnišnico.
V celjsko bolnišnico prepeljani ponesrečenci. Pri spravljanju lesa je zlomil hlod levo nogo 20 letnemu delavcu Petru Prisla-nu iz Trnovega pri Mozirju. — V Grižah pri Žalcu je spodrsnila na zmrzlih tleh 47 letna trgovska pomočnica Angela Pote-kova in si je zlomila desno nogo. — V Trbovljah je padel osemletni sinko dninarice Jurij Torgler tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo nad kolenom. — Marija Ander-ličeva, 14 letna posestnikova hčerka iz Ga-berc pri Rogaški Slatini, je padla doma po stopnicah in si je strla desno nogo. Omenjeni ponesrečenci so se zatekli v celjsko bolnišnico.
Na cesti ga zadela srčna kap. V Celju s« je zgrudil na cesti in izdihnil radi srčne kapi 51 letni zobotehnik Herbert Schager.
ročite, ua so republikanski konjeniki zasačili dva lopova, ki sta kradla ribe.«
Krilov in Olgopor sta dvignila košaro. Stopila sta na breg in zavila proti pristanišču. Vojaki so jima sledili in ju suvali. Ko se jim je zdelo, da moža ne stopata dovolj hitro, so ju zbadali s kopji. Skozi raztrgane hlače se je prikazala kri. A moža nista dala glasu od sebe. Grizla sta ustnice in goreče molila, ker sta bila prepričana, da jima je smrt blizu.
Medtem so prispeli do malega pristanišča.
»Kje je tvoja ladja?« je ostro vprašal vodja posadke Krilova.
»Tam!« je Krilov pokazal svojo ladjo.
»A tvoja?« se je vodja obrnil k Olgoporu.
»Ista je!«
»Dobro, torej sta skupno kradla. Izročili vaju bomo predsedniku vaškega sovjeta. Naj stori z vama, kar hoče!«
Moža sta postavila košaro na tla in sta stala poleg nje sklonjenih glav. Od časa do časa sta se pogledala, a le za hip. Ko sta zazrla drug drugemu v očeh grozo in žalost, sta spet naglo sklonila glave, ker sta se bala, da bosta zajokala. Ko sta doznala,
da ju bodo vojaki izročili predsedniku Subinu, sta naredila križ čez svoje življenje, ker sta bila prepričana, da ta divjak ne bo poznal usmiljenja.
Vojaki so posedli okrog svojih jetnikov in se polglasno pogovarjali.
Ribiča sta slišala, da so se menili o Kijevu, kjer je sedež njihovega polka. Ko so za hip utihnili, se je najmlajši vojak obrnil k poveljniku in ga prosil:
»Tovariš, pripoveduj nam o svojih bojnih činih!«
Možu, ki se je rad bahal s svojimi »junaštvi«, je laskala vojakova prošnja. Nasmehnil se je in
vprašal:
»Eoste poslušali?«
»Bomo, bomo!« so vsi zavpili. V njihovih žilah je vzplamtela divja tatarska kri in so si res želeli bojnih pripovedk.
»Bilo je pred petnajstimi leti,« je začel vodja, »v časih, ko smo se rdeči v Sibiriji borili zoper bele trupe atamana Semenova. Bili smo na obrežju reke Jeniseja, kakor smo zdaj na bregu Dnjestra. Po reki so plavale velike plošče leda. Plošče so nosile trupla belih, ki smo jih postrelili in pometali v vodo. Mnogo
več. V državici Mandi po-Jejo celo pesem, ki je v zvezi • to, zdaj odpravljeno Sego, ln ki pravil »Jaz revež, ki si morem kupiti le mrfiavo žensko ...«
*
Starost zamorcev
»Svetopisemska starost« v Afriki še obstoja, vsaj v Južni Afriki, kajti po neki uradni statistiki Je tam nič manj kot 667 zamorcev, ki so prekoračili stoto leto. Med prave Metuzalema pa je šteti 18 moških in 14 žensk, ki štejejo nad 119 let. Dve ženski se ponašata z rekordno starostjo 130 let, ena p« ima za seboj celo 131
Begunka na Finskem
Finski konjenik
ji/Vjets« ituaisKi častnik
Finski vojak prt strojnici
v-« : .«>
Petletnemu dečku rešile srne življenje.
Nad Podkorenom pri Ratečah na Gorenjskem se je zgubil med sankanjem v gozdu petletni Matiček Toplak, sinko posestnika Otroka so zaman iskali domači tri dni. Sele domači pes je privedel z lajanjem iskalce na pravo sled. V gostem grmičju ob robu gozda, oddaljenega od Toplakove domačije kakih pet kilometrov, so zapazili, da se je vsled lajanja psa razbežalo krdelce srn Koj nato so čuli iz grma jokanje in so našli oslabelega Matičeka, ki je ležal na su hem v majhni jami, nastlani a travo in smrekovimi iglicami. Fantek je pripovedoval, da so prišle v noči srne in so brez vsake bojazni polegle okrog njega, ga grele in obvarovale pred zmrznjen jem.
Smrtna konjska brca. Na Igu nri Ljub ljani se je podal gospodar Jože Hitejc zju traj v hlev, da nakrmi živino. Pri krmlje nju ga je brcnil mlad konj tako močno v trebuh, da so ga prepeljali v resnem sta nju v ljubljansko bolnišnico, kjer je poškodbi podlegel.
Tovorni avto smrtno poškodoval razna-salko časopisov. Na Jesenicah je tovorni avtomobil podrl in smrtnonevarno poškodoval 21 letno Poldiko Valand, katero so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer ji pa niso mogli pomagati in so jo prepeljali na dom na Jesenice, kjer je umrla.
Smrtno ponesrečil pri smučanju. 10 letnega Ivana Černeta iz Prežganja na Kranjskem je vrglo pri smučanju preko strmine. Zadel je z glavo ob drevo in se je tako poškodoval, da je umrl radi pretresa možganov v ljubljanski bolnišnici.
Vlak povozil preddelavca. Med postajama Jarše in Groblje je povozil kamniški vlak Komarja iz Domžal, preddelavca v tovarni, katerega so našli mrtvega sredi proge.
Na poledeneli poti se ubila. 46 letna vdova Ana Lukačeva s Krškega je padla na poledeneli poti tako nesrečno, da je umrla na posledicah pretresa možganov. Smrtno ponesrečena zapušča pet nepreskrbljenih otrok.
Zmrznil v snegu in mrazu. Turšič Alojzij, posestnik v Ravni pri Leskovcu na Dolenjskem je plačal pri davčni upravi v Krškem dolg in se je vračal vinjen. Na poti je opešal, sedel v sneg, zaspal in zmrznil.
POŽARI
Radi premočnega kurjenja j« nastal t noči ogenj v prostorih trgovk« Emilij« Ruprehtov« v Kamnici pri Mariboru. Gasilcem J« uspelo, da ao jgenJ zajezili ln ga pogasili.
V	Stari 2agl pri Dolenjskih toplicah J« vpep«lil ogenj hišo, mlin tn žago posestniku Jožefu Pe-¿auerju. Gašenje je bilo otežkočeno, ker J« bil potok Crmošnjica zamrznjen.
V	hiši tovarnarja Viktorja Golla na Ojstrici pri Dravogradu Je kolini! najemnik ln so za to priliko tako močno kurili, da se J« vžgal dimnik ln je izbruhnil požar. Posrečilo se Je rešiti le živino, vse drugo Je zgorelo ln znaša Skoda 40.000 din.
V	Srajni pri Podlehniku pod Ptujem Je vpepelll jgenj gospodarsko poslopje posestnlce Katarine SaUer, ki je oškodovana za 5000 din. Požarna Skoda je le delno krita z zavarovalnino.
V	Gorici v Prekmurju Je v zgodnjih večernih irah nenadoma začela goreti a senom napolnje-ia šupa posestnlce Seč ko M. Čeprav ao gasilci jrihitell takoj na pomoč, vendar poalopja niso mogli rešiti Rešili o iz gorečih svinjakov le svinje. Svinjak je bil namreč prizidan šupl. Skoda, ki nI krita z zavarovalnino, znaša okrog 13.000 din.
Na Kumnu nad Sv. Lovrencem na Pohorju je zgorela v noči na zadnjo soboto lovska koča z gospodarskim poslopjem, last mladega grofa Ivana Zabea. Stanovalci z grofom vred so si komaj oteli življenje. Vzrok požara je neznan.
V	Smartnem na Pohorju je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Mirku Sernecu. S poslopjem vred je uničil ogenj tudi 7000 kg sena in 2500 kg slame, katero je imel shranjeno gostilničar Martin Jerman. Skoda znaša 25.000 din.
Desetletnico obstoja je obhajala mariborska gozdarska šola, ki je za naše «rozdnate kraje ravno tolikega pomena, kakor Vinarska in sadjarska šola za vinograd, sa-donosnilc in polje.
70 letnica mariborske mestne plinarne. Zadnje dni je obhajala mariborska mestna plinarna 70 letnico. Leta 1870 je zgradila bavarska družba plinarniško poslopje. Plin so uporabljali za razsvetljavo do leta 1922, ko je zasvetila po Mariboru falska elektrika. Od tega leta uporablja Maribor plin za kuhanje, v industriji ter obrti.
Brezposelnost na Prevaljah. Zelo se je spremenilo zunanje lice Prevalj v zadnjih desetletjih. Nekdaj se je kadilo iz mogoč-
nih dimnikov »martinovk«, okrog njih j« bilo živahno gibanje delavcev in voznikov. Danes pa ni nobenega dimnika in na njih mestih raste fižol ali pa so tam skladišč» lesa. Leški premogovnik je pred dvema letoma prenehal z obratom in še danes do petdeset bivših rudarjev zaman išče zaposlitve. Tako ti s svojimi družinami še povečujejo bedo staroupokojencev, ki dobijo mesečno komaj malo nad 100 din podpora.
Sadna sušilnica bo zgrajena v Mariboru. Na občnem zboru podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Mariboru je bilo sklenjeno, da bo letos Sadjarsko in vrtnarsko društvo zgradilo skupno sadno sušilnico, ki bo važna pridobitev za na sadju bogato mariborsko okolico.
Slovesna otvoritev in blagoslovitev smučarske skakalnice. V Ribnici na Pohorju je bila zadnjo nedeljo slovesno blagoslovljena in otvorjena nova smučarska skakalnica.
Veliko veselje radi vrnjene torbe s 25.000 dinarji. Potnik iz Gornjega Medmurja je pozabil v vlaku Kotoriba—Maribor svojo torbo, v kateri je hranil 25.000 din. Po-zabljivi potnik je pustil pri izstopu iz vla ka torbo v vagonu in se je spomnil nanjo šele tedaj, ko je vlak že odpeljal. Na telefonsko opozorilo so izsledili na naslednji postaji torbo nedotaknjeno v vagonu na klopi, kjer je bila pozabljena. Raztreseni potnik je bil od največjega veselja presenečen, ko mu je železniška uprava vrnila torbo z vso vsebino.
Iz kavarne ukradel 1050 din. V kavarno »Astoria« v Mariboru se je pustil po policijski url zapreti neznanec, ki je ukradel po dolgem stikanju po kavarni 1050 din ln zginil.
Nepošten tovariš. Brezposelni delavec Stefan Kopač Iz Mednega na Gorenjskem je prišel v Maribor, da bi si poiskal zaposlitev. Prenočišče al je poiskal v neki na pol dograjeni stavbi v Mag-dalenskem predmestju. V brezplačnem prenočišču mu je delal družbo tovariš, s katerim se j« spoznal v Mariboru. Ko se je Kopač prebudil drugo jutro, je videl, da je prenočeval s tatom, kateri mu je odnesel obleko, čevlje ter 150 din, ga je pustil v hudem mrazu bosega ter v spodnji obleki.
Vlom v kmečko hišo. Na Spodnji Polskavi prt Pragerskem je bilo vlomljeno v hišo posestnika »»MW'-WMWWIW.'iliilJWB IUM!IHiato!l. W WmMWllVWWLi
pomladi. Zanimivo je, da tudi med Culukafri ženske v splošnem delj živijo nego moški, kajti poleg tistih 667 moških stoletnlkov, ki smo jih omenili, ima to pleme 765 stoletnih žensk. Istočasno pa je umrljivost otrok med zamorci velika, tako da se more uveljavljati le res zdrav zarod.
*
Vino lx niorja
Danski parnlk »Eje« m ž« dolgo ukvarja ob bregu severnega rtiča JUtlandije, kjer v razbitinah angleške vojne ladje »Crescent«, ki ae je potopila leta 1808, stika za raznimi vrednost-
jih je bilo. Med njimi so bili kozaki, častniki, vojaki, civilisti. Stal sem na bregu in gledal, kako je plavala ta mrhovina. Bilo je na stotine trupel.«
»Ti si to videl?« je vprašal vojak krvoločnih
oči.
»Videl. In veruj mi, da je bil lep prizor. Razbite lobanje, trupla na pol zgorela, ali brez glave, rok, nog. Vse to je plavalo na ploščah in med ploščami, reka pa je prevzela dolžnost, da uničene sovražnike komunizma pokoplje na svojem dnu ali jih odnese v morje. A tudi na obali so bile priče našega junaškega dela. Vsa drevesa so bila okrašena s trupli belih psov.«
»Ko bo prišlo do boja z onimi na oni strani reke — Romuni — bodo tudi po Dnjestru plavala trupla sovražnikov svetovne revolucije!« je pripomnil vojak s krvoločnimi očmi.
»Bodi brez skrbi,« se je hudobno zasmejal vodja. »Ko bo napočil pravi čas, bo dovolj dela za naša kopja.«
»Kakor psom, jim bomo iztrgali srca!«
»Grizli jih bomo kakor naši tovariši na Jenlseju medvedja srca!« je dodal krohota je vodja.
»Ali sta slišala,« se je obrnil eden izmed vojakov k jetnikoma, »mi jemo srca belih sovražnikov boljševiške revolucije.«
»Srca teh dveh bi mi bila ogabna,« je dejal drug vojak.
Vsi vojaki so prasnili v smeh, nesrečna jetnika pa sta še bolj sklonila glave.
2.
Balta je pred revolucijo bila zelo bogata vas. V njej so stanovali ne samo ribiči, katerim je Dnjester dajal obilen plen, temveč tudi kmetje, ki so imeli velika žitna polja.
Pomanjkanja ni nikdo trpel. Ribiči so prodajali odvišne ribe, kmetje pa zrnje, katerega so imeli v izobilju. Baltske ribiče in kmete so poznali v vseh sosednih trgih.
Danes Balta umira v nemoči in zapuščenosti. Na stenah nekaterih hiš se še dajo citati zabrisani stari napisi, ki pričajo, da so tam stanovali ali mesarji, ali trgovci, ali obrtniki. Danes "vsa vas proži sliko zapuščenosti, nereda, žalosti mnogih hišah ni vrat. na mnogih n*>
SLOVENSKI GOSPODAR
in in iwi'.;a 11>*n ■
Karla Ogrina. Neznani storilci -so mu odnesti 1500 dinarjev gotovine ter še nekaj obleke in perila.
Starša odložila šestmesečnega otročiča. Orožniki v Hočah so obvestili državno tožilstvo v Maribora, da sta našia zakonca Fideršek v Hotmji vasi v listnjaku v -cunje zavitega Šestmesečnega fantka z lističem, na katerem je bilo napisano: »Otrok je zakonski, star šest mesecev, rojen dne 11. Junija 1939, ime mu je Milan. Oče je pri vojakih, mati je bolna na nogah ln ker ga ne more odgojlti, ga izroča v dobre roke.« Na podlagi tega lističa Je bilo kmalu dognano, da sta odložila etročiča zakonca Vinko in Marija Gorinšek, oba floma v Kobelju pri Ločah, za katerima pa manjka vsaka sled. Zakonca Fideršek sta najdenčka začasno obdržala.
Okradena šolska upravlteljica. -Šolska upravi-teljica Štefka Vrhnjak na Selah-Vrhih pri Slo-venjgradcu je odšla na obisk k svoji sestri v Tu-riško vas. V stanovanju sta ostali postrežnica Marija Pečoler in njena prijateljica Pavla Hov-nik iz Sel. V noči sta se splazila v šolo ln stanovanje dva moška, ki sta odnesla 4000 din gotovine ter raznega blaga za '2000 din. Preiskava Je dognala, da sta vlomilca večkrat predkazno-vana: 28 letni Martin Slemenšek iz Prevalj ln 87 letni Ivan Kep iz Belili vod pri Topolščici.
Nepošten viničarski sin. V Vukovskem dolu v Jarenini imata skupno vinsko klet posestnika Jakob Vogrin in Vinko Vicman. V klet je hodil s ponarejenim ključem viničarjev sin, ki je obema odnesel za 4000 din vina. Ukradeno vino je sproti nadomeščal z vodo.
Brata med seboj. V mariborsko bolnišnico se je zatekel z zabodljajem v hrbet 28 letni Stanko Skledar iz Pečk pri Makolah, katerega je poškodoval lastni brat Alojzij.
Smrtnonevarna poškodba posestnika. 50 letnega viničarja Franca Vuksa z Janežovskega vrha v župniji Sv Urban .pod Ptujem je zabodel neki posestnik z nožem v trebuh in ,ga Je smrtnone-varno poškodoval.
Streli na sokolski veselici. Na sokolski veselici na Polzeli je streljal Iz veselja s plašilno pištolo tovarniški delavec Matija Tamše. Nedolžni poki so tako vzpodbudili Antona Paveliča Iz Celja, da je potegnil pravi samokres in oddal iz njega stre! v strop. Krogla Je usula omet s stropa na goste, kateri so hoteli v upravičeni razburjenosti nepre-vidnetu iztrgati orožje. Pri ruvanju Je Pavelič obstrelil Franca Orešnika iz Polzele in Ferdinanda Skoka, učitelja Iz Klenovnika pri Krškem Nato je navalilo vse na strelca, katerega so polteno pretepli ter ga ranili na glavi.
Precejšnja tatvina drv. V gozdu pod Taborom je Imel dr. Luckman iz Ljubljane za osem tisoč dinarjev drv. Drva je ukradel doktorju tn jih predal neki čevljarski pomočnik, ki Je po odkritju tatvine zginil neznano kam.
Blodnje mladega nepoštenjaka. »Slov. gospodar« je že poročal, kako je izročil pred božičnimi prazniki trgovec Cerar iz Litije 18 letnemu fantu 7000 din, da bi plačal zanj razne račune po Ljubljani. Fanta ni bilo več iz Ljubljane ln trgovec je prijavil zadevo oblasti. Mladega nepoštenjaka je zalotil te dni na Zidanem mostu orožnik in so dobili pri njem še 2000 din. Izpovedal Je, da se Je a poneverjenim denarjem odpeljal najprej v Zagreb, nato v Beograd, od koder se je vrnil v Kranj. Iz Kranja se je odpravil v Skoplje, od' tam nazaj v Zagreb, kjer je prestopil v splitski brzo-vlak. Iz Splita je bil namenjen v Maribor, a je padel že med vožnjo v Zidanem mostu orožniku v roke.
žalostna posledica prepira. Na Bregu v Ljubljani je oddal 29 letni trgovski nameščenec Oskar Klier na svojo spremljevalko 18 letno frizersko pomočnico Majdo Breceljnikovo v prepiru več strelov, kateri so zadeli frizerko v ramo, da se je
zgrudila. Obstreljeni Je priskočil na pomoč ftnan-car, ki Je hotel strelcu Izviti samokres. Klier pa Je pobegnil tn so našli drugo Jutro za tem njegovo truplo na železniškem tiru razmesarjeno od
lokomotive.
Obsojen radi uboja. Na Kristan vrhu pri St.
Petru na Medvedovem selu Je 28. novembra 1939 49 letni posestnik Jurij Drozg v hlevu med prepirom udaril po glavi z železno grablico 73 letnega Petra Tramšaka, ki Je umrl na posledicah udarca v celjski bolnišnici. Celjsko sedišče Je obsodilo v minulem tednu Drozga na tri leta težke ječe in povračilo 2340 din za pogrebne stroške.
Obsodba radi hude telesne poškodbe. Na okro2-nem sodišču v Celju se je zagovarjal zadnje dni 24 letni zidar Friderik Gamper od Sv. Miklavža v župniji Šmarje pri Jelšah, ker je 28. novembra 1939 v Korpulah pri Šmarju v prepiru zagnal kamen Francu Jeclu. Kamen je zadel Jecla v glavo, mu preklal levo temeniftno kost in ga tako poškodoval, da je zgubil dar govora. Gamper Je bil obsojen radi hude telesne poškodbe na leto dni strogega zapora.
izcedno
Od leta 1929 ni stiskala Evrope tako ostra zima kakor letos. Letošnji mraz je tudi trdovraten in nikdo ne prerokuje, kdaj bo pojenjal.
Silen val zime je zajel vso našo državo, zlasti pa Beograd in kraje južno od niega. Znani mrzli veter kosava, kateri pribriie po Donavi, je bil v minulem tednu tako neznosen, da je prosvetno ministrstvo ustavilo za nekaj dni šolski pouk po vseh beograjskih šolah in v ostalih krajih, kjer besni kosava.
Po južni Srbiji so imeli poleg mraza tako hude snežne meteže, kakršnih ne pomnijo najstarejši ljudje.
Zima v naši državi znatno ovira želez-
Bouoče matere morajo paziti, de se izognejo vsaki lenivl prebavi, posebno zaprtju, z uporabo ftaravne »Franz-Josefove« grenke vode. »Tranz-•Joscfova« voda se lahko zavživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Reg po min soc. pol- in o. zdr S-br 15.485. 25 V. 35
niški promet in so ga morali po nekaterih progah celo ustaviti.
'Mnogo krajev po Bosni je ogroženih radi zime od krdel izstradanih volkov. Od Zagreba naprej se je gibal pretekli teden mraz od 20 do 25 in celo 30 stopinj [»d ničlo.
Zima je obiskala letos celo Italijo. V Rimu je padla temperatura pod ničlo. P® italijanskem pogorju Apeninov so imeli silen sneg ter dež. Po Julijski krajini je dosegla burja brzino preko 100 km na uro. V Trstu je kazal toplomer sedem stopinj pod ničlo.
V Nemčiji je vladal tako hud mrae, da so morali znatno skrčiti železniški promet. Vse plovne reke so zamrznile. Ponekod je nastalo nevarno pomanjkanje premoga, ker ga v mesta 35% dovažajo po rekah.
Na Bolgarskem so Imeli minuli ted®c do 35 stopinj pod ničlo ir je bil ves promet med Bolgarijo ter Romunijo preko Donave onemogočen.
Po Črnem morju so besneli pri neznosno hudem mrazu strahoviti viharji in so do
Po ulicah -se podijo bledi, suhi, umazani otroci. Njihova obleka so same cunje. Tudi odrasli so zaviti v cunje. Svetle bluze, lepe čižme, nove kape so pridržane za tovariše boljševike, brezsrčne izkoriščevalce te bede. Tu in tam srečaš kako žensko, oblečeno v boljšo obleko. To so žene in hčere današnjih gospodarjev. Oni in one imajo okrogle, rdeče obraze in rejene trebuhe. Z njihovih lic odseva zdravje. Mnogi nosijo na njih rdeči pečat preobilnega uživanja alkohola.
Sredi vasi je hiša predsednika vaškega sovjeta. Tam je prej stanoval vaški starešina. S pročelja visi rdeča zastava s črnim srpom in kladivom.
Trije jezdeci, z dolgimi kopji v rokah, so v diru jezdili skozi vas. Topot konjskih kopit je čudno odmeval med hišami, okrog katerih je vladala tihota, kakor da žive duše ne bi bilo v njih.
Ljudje so se poskrili v hišah. Ali ti konjeniki, ki so tako naglo pridirjali, niso prinesli kake nove nesreče v vas? Ali bodo spet morali gledati, kako bodo oboroženi divjaki vdirali v hiše in premetavali vse, da bi našli kake skrite predmete, ki bi pričali soper hišne gospodarje, katere bi potem lahko od-
vedli s seboj na prisilno delo ali v zapore? Ali pa prihajajo zato, ker se bo začela mlačva in bodo kakor običajno vojaki obkolili vas, da si ljudje ne bi pridržali žita.
Jezdeci so bili ponosni, ko so videli prazno ulico. Vedeli so, da so se ljudje poskrili pred njimi in njih je veselila zavest, da so vzbujali v ljudeh strah. Vsak izmed njih je imel samo nejasen pojem o komunizmu, sovjetizmu in svetovni revoluciji. Vse njihovo teženje je šlo samo za tem, da bi strahovali in mučili ljudi, ki so jih proglasili za sovražnike ruske sovjetske republike.
Konjeniki so se ustavili pred hišo vaškega sovjeta.
Vaški sovjet je tvorilo deset ljudi, ki so bili člani komunistične stranke. Vsi so bili znani revolucionarji, ljudje, ki jih je boljševiški prevrat rešil vešal. Sovjet je imel vso oblast v svojih rokah: upravo vasi, nadzor kolhoza (poljedelske zadruge), kateremu je izročena vsa zemlja, ki je nekdaj bila last bogatih gospodarjev. Najuglednejši med vsemi gospodarji je bil Aleksej Andrejev.
(Dalje sledi)
ml. Razbitine leže v globini kakih 10 metrov, zato se je danski par-nilt s takim veseljem lotil brakanja (iepraz-njevanja), .ker dviganje ni bogve kako tstčavno. Njegovi potaplja*: so spravili na vrh še ves mogoči drobiž: star angleški denar, trnovske krogle, puške, več sodov, 131 let sto ro Janino. Neprestano se spuščajo v trup, «kjer preiščejo vse kote. JPred nedavnim pa so Iz -razbitin dvignili celo saboj, v katerem je bilo — 16 steklenic vina. Lastnik danskega parnika je vino pokusil ln je dsjal, da Je popolnoma pitne.
SLOVENSKI GOSPODAR
—■cwBiwm.ii 11 iiii.m—i lih a3raatsa i—urni«
20 metrov visoki valovi onemogočali vsako plovbo.
Na ruskem polotoku Krim, ki je znan po milem podnebju ob Črnem morju, je znašala temperatura povprečno nad 30 stopinj pod ničlo. V največji ruski luki Odesa
ob Črnem morju so imeli 24 stopinj mraza, kar sploh ne pomnijo.
Na Letonskem v Baltiku so beležili 41 stopinj pod ničlo in niso doživeli tako hudega mraza, odkar so začeli z vremenskimi opazovan jjL
P
© sveiu
Izdatki Nemčije v sedanji vojni so ogromni. Berlinski dopisnik lista »Politi-Keil« tliepenhagen na Danskem) javlja, da- je Šib" lmen&vairjS maršala Goringa na čelo vsega nemškega gospodarstva potrebno, ker potrebuje Nemčija oblino dsnarja za nadaljevanje vojne. Prejšnja vojna (svetovna) je stala Nemčijo 30 milijard mark na leto, sedanja pa stane povprečno 50 milijard mark. Pri tem niso všteti stroški za redno notranjo upravo. Vojaki dobivajo 170 mark mesečne plače, dočim so v pretekli vojni dobili le 35 mark. Za časa vojne s Poljsko je bilo poklicanih pod orožje dva in pol milijona vojakov, sedaj pa jih ima Nemčija pod orožjem štiri in pol milijona. Ob začetku vojne s Poljsko je bil povišan dohodninski davek za 50%, povišane so bile tudi pristojbine na alkoholne pijače- (vino, pivo, žganje) in na tobak. Kakor napoveduje »Berliner Borsenzei-tung«, bo kot sredstvo za kritje vojnih stroškov kmalu vpeljan davek na prihranjene vsote.
Cerkev v Avstriji siromašna. Katoliška Cerkev v nekdanji Avstriji je v jako slabem gmotnem položaju. Državna oblast ji je odtegnila vsako denarno podporo. Radi tega so bili avstrijski škofje prisiljeni, da so se obrnili na vernike, naj vsak po svoji moči prispeva za vzdrževanje duhovščine in kritje najnujnejših cerkvenih potreb. Prošnja škofov je imela usneh tam, kjer ga ni onemogočila, agitacija Cerkvi sovražnih elementov.
Kardinal Klorid je pred zlomom Poljske odpotoval v Rim, da je poročal papežu Piju Xn. ter ga prosil, naj vzame Poljsko pod zaščito svoje avtoritete. Sedaj bi se kardinal Hlond rad vrnil na Pol jsko, da bi tamkaj mogel vršiti svojo dolžnost kot nadškof in primas Poljske-. Sedanja oblast pa mu tega noče dovoliti. Kardinal Hlond
se je odločil, da odpotuje v Pariz, da tamkaj izrazi svojo vdanost novi poljski vladi.
Izjemni zakoni na Švedskem. Švedska bo morala vsak čas priskočiti sosednji Finski očito na pomoč, da se obranita obe državi la&ljsevjške poplave. Kakor povsod v Evropi, ima tu# ¿vc^iC nevarna komunistična gnezda, iz katerih obv^&jo špijo-
ni sovjete o Vseh obrambnih prip^jy. Madžarska postala druga Finska. Švedske. Radi komunistične špijonaže je
ICs-ailie ¿ecfesislie R©vice
* Ravnateljstvo za prehrano pri kmetijskem ministrstvu v Beogradu je določilo 200 vagonov pšenice za pasivne kraje v Sloveniji.
Lani se Je vrnilo skozi Maribor Iz Franci j« in Nemčije v našo državo 12.137 sezonskih delavcev, ki so prinesli v Jugoslavijo 31 milijonov din.
V 300.000 izvodih so začeli pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu izdajati mesečnik »Radničko osiguranje«, katerega pošiljajo ¿astonj zavarovancem In ima ta mesečnik v vsej Jugoslaviji največjo naklado.
Bolgarako-sovjetska trgovinska pogodba je bila v Moskvi sklenjena za dobo treh let. Gre za medsebojno Izmenjavo raznega blaga v skupnem Iznosu za eno milijardo lejev.
Italijanski zunanji minister Ciano je izjavil madžarskemu zunanjemu ministru Czakyju v Benetkah 6. januarja, da Italija ne bo nikdar dopustila».

izglasoval švedski parlament posebne zakone za varnost in obrambo države v primeru vojne. Posebno so bili izglasovani zakoni, ki dajejo vladi pooblastila za pobir janje vohunstva in sabotaže ter uvedbo cenzure pri poštnem, telefonskem in brzojavnem prometu. Odslej, je mogoče tudi brez sodnega sklepa zadrževati v zaporu sumljive osebe, a največ 30 dni. Omejuje se končno tudi izvoz zlata in tujih valut.
Nova vlada na Japonskem. Na Japonskem je odstopila vlada generala Abeja. Novo vlado je sestavil 60 letni admiral Jo-naj. Novi ministrski predsednik je za sodelovanje Japonske z Anglijo in z Ameriko in je svojčas preprečil, da ni sklenila Japonska vojaške zveze z Italija in Nemčijo.
Puškarsici mojster iz Subotiee sovjetski general. Kristijan Nelich, puškarski maj,-ster pri 6. domobranskem polku v Subotiei. je prišel med svetovno vojno v rusko ujetništvo, iz katerega se ni več vrnil v domo vino. Nelichov sin Hija, ki je maii trgovec v Subotiei in je star 2S let, jet po radiu zvedel is Rusije, da je njegov oče Kristijan postal sovjetski general. Poslan je bil v družbi političnih komisarjev na Finsko, kjer preiskuje vzroke sovjetskih vojnih neuspehov. Nelichov sin je sedaj dognal še to o svojem očetu, da se mu kot generalu dobro godi in se ne misli več vrniti v jugoslovansko domovino '— v Subotico.
Po	«rešm £ £lasoya£ na južnem Ti-
rolskem od 267.000 Nemci? 2a. NomCT> 185;000.
Na jesen leta 1910 bo zgubila Nemčija v zraku premoč in jo bosta nadkriJill z letali iz Amarike Anglija te» FrafMija — tako pišejo Angleži.
Po novih gospodarskih ukrepih v Nemčiji, katere bo Izdal gospodarski diktator maršal Gtfrlng, se bodo držali načela: Več delati In manj jesti!
Vse pustno prireditve so v nemškem rajhu radi vojpa prepovedane. Nemčija je zavrnila in poslala nazaj v Italijo Finslco namenjeni Italijanski vojni material. Ptice na pobegu. Nedavno so imeli v Švici stanovalci ob jezerih zaaiimive obiskovalce. Ob švicarskih jezerih so. se pojavile cele jate neznanih ptičev; priletele so in niso odletele, marveč so tamkaj ostale. Te ptice so prišla s severa, in sicer a Finske, kjer so prej clumovale na tamošnjih jezerih. Pregnale- so jih grozote vojne. Naselile so s» sedaj v nevtralni Švici, lcler upajo, da bedo mogle v miru. živeti.
Izseljevanje Nemcev iz Litve bo pričelo marca n bo trajalo dm meseca. Litvanskl Nemci, katerih je 31.000, bodo naseljeni na področju Suval-kov na. Poljskem.
Sedem komunf.sttfnlh poslancev v vojaških uniformah so vrgli v minulem tednu iz francoskega parlamenta.
V francoski armadi služi 15,000 duhovnikov, ki so pomešani po polkih kot navadni vojaki.
Predsednik Finsko Kalilo je rekel v svojem nagovoru na tuje časnikarje, da j» bilo na Finskem b<t sevfetskih letalskih ttomb v «tem mesecu ubl-
Potrolejske zalege Mehike
»Finančni vestnik< poroča iz mesta Mehike, da je ondi za takojšnji izvoz pripravljenih 13 milijonov sodov petrole-jr> Ker Mehika ne more petroleja nič več pošiljati v Nemčijo — piše ©mer.jenfft list (Financial Times), ga bo prodala Franciji ln Angliji.
Nov redHnl prašek za
prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 aaviteli ia 6 din. PoStn.na povzetje za 1, 2. 3. ali 4 eavitke 6 din, od 5 zavitkov naprej 12 din.
Avgust Senoa:
Berač Luka
Povest tz vaškega življenja *
30
Naprej ne more, nazaj ne more, a vse one čine. veje, Id iz grmovja štrlijo,, so kakor dolgi prsti, ki na njega kažejo: »Ti si, ti si hudodelnik!« Tudi ona obeljena krčma z okenci, od ognja se bleščečimi, podobna je ogromni glavi a plamenečimi očmi, kakor da mu grozi, kakor da mu hoče reči: »Ti si, ti si hudodelnik!« Tudi oni plameni s pogorišča, Id režejo v nebo, podobni so žarkim jezikom, ki Bogu kličejo: »Tule je, tule je hudodelnik!«
Tedaj je hudobnež zbral vso svojo moč, pritisnil je lakte k rebrom in se dal v beg. Bežal je, bežal brez glave za prvi grm, na prvo pot. Ko bi ga bile noge nosile, letel bi bil do konca sveta, planil bi bil v Savo, toda kakor da ga je udarila strela, se je zdrznil in obstal. Tu je križpot, tu je znamenje, na križu pa razpeti Bog. Odsev ognja je drhtel na Odrešeniko-vem bledem licu. Pisar se je "grabil za glavo in za-strmel v razpelo. Oh, to lice, to bledo lice na križu, to ga peče in žge! Ali se ne mrači oko, čelo od srda,
ali ne drhti lice Božjega sina od groze in studa, ali se ne odpirajo zopet te krvave rane in po lesu križa teče rdeča kri, kakor da je Božjemu sinu žal, da je odrešil svet? Da, da, da! je zaškripal pisar v grozi. Ne, ne, ne t to je les, to je domišljija, farška bajka! se je pisar zakrohotal. Ali vnovič je planil žar na križ kakor blisk. Da, da, da! je odrevenel pisar in se zrušil pod križ.
Pisar je prespal noč na rosi. Ko se je. navsezgodaj zbudil, si je šel z dlanjo čez čelo, ker mu je v glavi strahovito šumelo. Začel. j,e premišljevati, kaj se je sinoči zgodila Vse se mu je zdelo kakor hude sanje. Da je ostal pod vedrim nebom, ni bilo nič čudno. Kolikokrat se je po pijani noči že zbudil na tem kraju! Nazadnje je dvignil glavo, zagledal križ in 30 zakrohotal:
»Ha! Ha! Ha! Tu si torej, moj Božji sin? Dobro jutro! Glej ga, danes si dober, danes si lesen! Zdelo se mi je, da si živ. Nikar me več ne straši, saj sva si stara prijatelja. Pusti ti mene na miru, jaz bom pa tebe. Za mene ti ni bilo treba umreti.«
Pisar je počasi vstajal, obrisal si je prah z obleke in odšel v vas. Martinove hiše se. je daleč naokoli izognil, poškilil pa je proti njej in se prepričal, da
tih 284, hudo ranjenih 269, iahko ranjenih pa 200 civilistov. V prvem vojnem mesecu so sestrelili Finci 170 sovražnih letal s posadko vred.
Finski smučarski p.vak Wanin se je kot tovarniški inžener sam prijavil v siužbo navadnega vojaka in je bil dodeijen posebnemu smučarskemu oddeik" v katerem služijo svetovno znan »mučarji Petkanen ter brata Lappalainen. Znani finski težkoatlet Erki Tamila je padel v bojih za svobodo domovine.
Radi sovjetskih neuspehov na Finskem je bil odstavljen jud Kaganovič, komisar za letalsko industrijo.
° nodsulo v rudniku Creek v državi Virgtnla v Severni Ameriki in so izgubljen^ ______^ .uouo od 21 letnici strahovitega potresa v Messini na italijanskem otoku Sicilija je huda potresna nesreča opustošila Turčijo. Mešalna je zgubila tedaj 86.000 ljudi, Turčija pa tokrat polovico manj.
Cigaretni odpadek je povzročil v mestu Mir®§-apolis v Združer.il» državah Sev. Amerike požar hotela, V katerem je zgorelo 18 oseb, 30 je pa bilo nevarno opečenih.
V Argentini v Južni Ameriki imajo v senci 38 stopinj vročine in umre dnevno več oseb od sončarice.
Ali si že obnovil naročnino?!
rujie se
Špijon ali vohun igra v modernem oboroževanju in v vojni najvažnejšo vlogo. Vsaka država ima pri vladi z najboljšimi močmi zaseden oddelek, kateri skuša s pomočjo dobro plačanih špijonov izvedeti: kako in v koliko je napredovalo v tej ali oni državi oboroževanje, kako zgleda jo in kje so utrdbe ter obrambne črte, kje so nastanjeni in kako močni so posamezni vojaški oddelki itd.
Spretni vohuni danes zvedo vse. Samo na podlagi špijonaže zbranih podatkov je mogoče ustvarjati protiukrepe, organizirati obrambo in v primeru vojne protinapade.
Ogleduhi obeh spolov so najboljše pla-Šaiii. Samo trikrat gorje špijonu, ako ga razkrinkajo ter primejo. Za špijonažo so določene povsod po svetu najbolj stroge kazni in v vojnem času pa takojšnja usmrtitev!
Kaj je špijon in kaj ga končno čaka, smo videli Slovenci v Galiciji, na Poljskem, v Italiji in po drugih v vojno zapletenih pokrajinah. Kmalu po izbruhu sovražnosti je bilo videti grozne prizore obešanja in streljanja ljudi iz vseh stanov, kateri
so bili obdolženi vohunstva in jih je doletela koj smrt.
Mojstri v ogleduštvu so Angleži in Nemci. Koliko je koristila Nemcem špijonaža, smo čitali ob napadu Nemčije na Poljsko, kjer je bilo Nemcem vnaprej dobro znano, kako močni so Poljaki, kje imajo letala, skladišča vojnega blasra in streliva, in da so brez prave obrambne črte, o kateri smo bili vsi drugi prepričani, da je zgrajena ob Visli.
Kar se tiče preganjanja špijonaže, pred-njačita naredno-sdcialistična Nemčija in sovjetska Rusija. Po nemških kolodvorih so povsod veliki napisi: Pozor pred špijo-ni! Bodite molčeči in previdni, ker uho špijona sliši vse!
Javnosti pa je itak znano, kako zagrabi rdeči diktator Stalin od časa do časa za obdolžitve o vohunstvu in se otresa s smrtno kaznijo vseh njemu neljubih oseb na najvišjih mestih.
Kako se je treba skrbno varovati špijonov, naj nam bo za zgled junaška Finska. Odkar so se osvobidili Finci izpod sovjetskega kladiva ter srpa, so posvečali vso skrb tujcem, katerim so vsem presneto dobro pretipali jetra in obisti, preden so
ü>ovjt3u>Ki general Steni poveljuje Churchill, angleški minister mor-	Väinö Tanner, finski zunanji	Saalwächter, novo imenu van i nêm-
ru sitim četam proti Fincem	narice, Nemcem bodeči trn v peti	minister	ftki general-admiral
to ni bil sen. črno pogorišče, na katerem je nekoliko vaščanov stražilo in razgrinjalo oglje, mu je pokazalo vso strašno resnico.
Pisar je šel berača iskat, toda ni ga našel nikjer. Hotel je od njega zahtevati denarja, da bi poplačal ciganu Ugarkoviču dolg za to, kar je sinoči zaslužil pri Martinovem senu. Nazadnje je sredi poti srečal župana.
»Dobro jutro, Janko!« je rekel pisar.
»Bog ga daj, Mikica! Presneto si zgodaj na nogah. To ni tvoja navada.«
»Tvoja tudi ne. Kaj je tebe nagnalo iz hiše?«
»Eh, saj veš! Moram! Služba — služba! Moram v mesto, da javim za ogenj pri Martinu.«
»Strašno je bilo.«
»Res, Boga mi, strašno. Zdaj Martinu le malo 6e manjka, da ni berač. Revež Martin!«
»Da, da, revež Martin! Ali mu je mnogo pogorelo?«
»Kako da ne! Koruza, žito, seno, koruznjak, hlev. Ali nisi bil pri ognju?«
»Nisem. Ne gledam rad take reči, ostal sem v krčmi; ko se je ogenj polegel, sem šel domov. Torej mnogo škode, praviš?«
»Saj ti rečem, da mu je skoraj vse pogorelo. Pa še huje bi bilo, ko bi Andrija ne bilo. Malo je manjkalo, da ni šla tudi hiša in še Matova domačija. Prekleta roka, ki je to podtaknila, ker to ni nič drugega kakor tista vražja zavist, ki je Martinu že živino pokončala.«
»Ah, morda je slučaj. Včeraj se je toliko streljalo po vasi, morda je kak pijanec nehote vžgal seno iz puške; ker kako bi mogel kristjan hote kaj tako hudega storiti? Bo, bo, kak pijanec je vžgal.«
»Pa ni, ti rečem. Naenkrat ti je začelo goreti seno v stogu pa tudi pod streho nad praznim hlevom. To se ni moglo po nesreči zgoditi. Pri tem je moral biti človek. Vsaj tako vsi v vasi pravijo.«
»Pa kaj praviš, Andro da je hiši obranil?«
»Da.«
»Kako se je spet vrnil? Saj ga že mesec dni ni bilo več. Reklo se je, da je šel nekam v službo. Včeraj pa se ti ko strela z jasnega zaleti med nas pri krčmi.«
»Bog si ga vedi, kje je bil! Videl sem ga, ko je prišel iz mesta v Jelenje. Sedel sem ravno pred Kranjčevo krčmo. Še vprašal me je, če mu oče ni šel kam iz vasi, jaz pa sem mu odgovoril, da je najbrž
Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi ln telet. Veliki zavitek 10 dm. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din.
Prašek za pomnožit? j !n izboljšanje mleka pri kravah ter Izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
Spomin jajmo se v moiiivah rajnsEil
jim dovolili naselitev in izvrševanje trgovine ali obrti. V sedanji rusko-finski vojni Rusi niso nič kaj poučeni o finskih zadevah.
V zadnjem tednu je objavilo slovensko časopisje, da je osebni promet z našo mogočno sosedo malodane zaprt. Nemški konzulati v naši državi dajejo v najnovejšem času vizume za potovanje v nemško državo le osebam, ki prinesejo dokaz, da je njihovo potovanje v »interesu nemške države«. Prav tako pa prihajajo tudi iz Nemčije k nam le osebe, ki potujejo v »interesu nemške države«. Kakšni »interesi« so to, pa si lahko predstavljamo. So to ali zastopniki velikih nemških gosoodarskih družb, ali pa potniki, ki imajo kakšno tajno poslanstvo. V osebnih in brzih vlakih, ki prihajajo iz Nemčije, so ponavadi le službujoči železničarji, financar"" :n obmejni policisti, le redkokdaj so v njih še nekateri redki potniki. Eaje je ta zapora osebnega prometa v zvezi z velikimi izmenjavami nemških vojnih sil, ki se seda"' vršijo severno od Gradca in zapadno od Celovca.
Iz navedenega poročila je razvidno, da se bližamo resnim časom. Radi tega prosimo podeželsko ljudstvo, naj bo v svojih pogovorih s prijaznimi tujci previdno pri vožnjah po železnici, v avtobusih in ako prihajajo pod krinko agentov v kmečke hiše.
Snijon zna zaplesti nič slabega slutečega kmečkega človeka v na videz nedolžen pogovor, iz katerega pa mr^sikaj zve ali pa sklepa, kar se da prodati za bogato nagrado kaki sosednji državi.
Posnemajmo Fince glede previdnosti napram ljudem, katerih ne poznamo, ki nas napeljujejo v razgovore, kateri se sučejo okrog vojaštva, ali pa so obrambnega in prehran ievalnega značaja.
Vsak pravi Slovenec ljubi svojo zemljo, svojo ožjo domovino in Jugoslavijo, v kateri je svoboden po veri, jeziku in v gospodarstvu. če smo navdušeni Slovenci in Jugoslovani, skrbimo, da bomo to, kar nam je dal 20 letni svobodni razvoj, ohranili preko sedanjih hudih časov. Največ bomo vsi koristili državi in obmejni slovenski zemlji, ako bomo skrajno previdni v občevanju z vsiljivimi neznanci, ki so le pobeljeni grobovi, v katerih je zakopana špi-jonska gniloba!
G. Anton Spari na zadnji poti. V zadnji Številki Je poročal »Slov. gospodar«, da je odrešila smrt trpljenja v mariborskem sanatoriju g. Antona S p a r 1 a , dolgoletnega kaplana v št. Petru pod Svetimi gorami. Iz Mariboru so prepeljali rajnega v rojstni kraj v Jarenino, kjer je počival na mrtvaškem odru v hiši svojega brata Franca v Vajgnu. Na zadnji poti so spremljali 10. januarja dobrega Tončeka poleg 17 duhovnih sobratov in številnih Jareninčanov Sentpeterčani, kateri so odposlali močno zastopstvo slovenskih fantov in deklet Dekliškega krožka ter gasilcev z zastavami. Pogreb je vodil g. Avgust Spari, pokojnikov brat in katehet v Mariboru. V cerkvi je govoril slovo g. Anton Cafuta, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. Ob odprti grobnici na jareninskem pokopališču, v kateri počivajo v Jarenini umrli duhovniki, se je poslovil od blagopokojnega g. ja-reninski dekan in kanonik Jožef Cižek, župnik umrlega g. Ivan Rančigaj in zastopnik šentpeter-skega učiteljstva. Zalostinke so odpeli jareninski pevci in s tem zaključili pogreb pri vseh priljubljenega slovenskega duhovnika, kateremu je naklonila usoda zadnje počivališče v rojstni fari.
Prvi mrlič v novem letu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Prvi mrlič v novem letu je bila v naši fari ugledna 59 letna posestnica Marija Planinšek iz Sp. Pleterj. Bila je vzorna mati in gospodinja. Podlegla je pljučnici. Pokopali so jo oni ponedeljek. Naj počiva v miru! — žalujočim naše sožalje!
Velik prijatelj »Slov. gospodarja« erari pri Sv. Jakc'>u v Slov. goricah. Nemila smrt je na starega leta dan vzela iz naše sredine spoštovanega in nad vse dobrega gospodarja D o g o n i k a Alojzija, ki je dočakal 67 let. »Slov. gospodarja« je kaj rad «tal, ki Je dolgo vrsto let zahajal in še zahaja v njegovo krščansko hišo. Bog mu bodi plačnik 73. njegova dobra dela! Dobri ženi in gospodinji ter sorodnikom naše iskreno sožalje!
Umrl je oče uglednega duhovnika. V 73. letu starosti je prt Sv. Tomažu pri Ormožu umrl oče dravograjskega g. prošta, Matija M u n d a. Pokojnega se bodo spominjali še pozni rodovi kot vernega, zavedno slovenskega moža, ki je svoje življenje posvetil družini, narodu in cerkvi. Vsem, katere je njegova smrt navdala z žalostjo, na&e iskreno sožalje!
Za možem umrla še žena. Jedva smo pokopali Ludovika Zadravec, posestnika iz Huma pri Ormožu, že so zvonovi naznanili, da se je pre-
selila v večnost žena prej Imenovanega pokojnika, gospa Marija Zadravec, roj. Masten, v 39. letu starosti. Pokojnica je bila vzor žene na verskem kakor tudi na prosvetnem polju. Ni je oviralo še tako slabo vreme, da bi se ne bila potrudila eno uro daleč k sv. zakramentom. Bog Jo je na prvi petek tega leta poklical k sebi, R opali smo Jo pa na prvo nedeljo pri podružnični cerkvi na Humu ob veliki udeležbi znancev in prijateljev. Naj blaga pokojnica uživa s svojim možem mir in pokoj ter se pri Bogu spomni svojih otročičev, ki bo ostali sirote poleg svoje 80 letne babice!
Zgledna smrt Marijinih družbenk. »Dekleta, obhajajte prve petke, da boste kot jaz srečno umrle«, je rekla 31 letna Pauričeva Hanika iz Verjan - ri Sv. Trojici v Slovenskih goricah tik pred smrtjo na sveti dan. Radi žalosti za hčerko ji Je pa na Novega leta dan sledila v večnost še njena dobra mama, ki zapušča moža in pet otrok. Zglednim Marijinim družbenkam naj sveti večna luč — žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje!
Smrtna kosa na Polenšaku. Najstarejši faran je umrl lani 82 letni T u r š a k Jakob iz Pole-nec. Podlegel je neozdravljivi vodenikl. Dne 8. decembra smo ga spremili v obilnem številu v lepem sprevodu na njivo zeruskega počitka. Pogrebe! so na sedmini v spomin rajnega Jakoba nabrali 37 din za lavantinsko bogoslovje. — NJemu je. sledil nagle smrti, zadet od možganske kapi, komaj 37 letni t g e č Franc, kmet iz Zamene, ki je zapustil več nepreskrbljenih malih otrok in žalujočo mlado vdovo. — Ob koncu leta je pa podleglr po daljSi bolezni želodčnemu raku E r 11 h Ivana, 63 letna užitkarlca iz Brezovee. — Vsem tem in v minulem letu umrlim naj sveti večna luč — preostalim svojcem pa naše eočalje!
Vzoren mož umrl. V 58. letu starosti je »mrl 9. januarja v Slov.-Bistrici Franc Leskovar, upokojeni železničar ter posestnik. Rajni Je bil vzor krščanskega moža. Zadnjo pot so mu posodili poleg številnih prijateljev ter znancev Štirje duhovniki. Dobremu možu, ki je bil dolgoletni naročnik »Slov. gospodarja«, svetila večna luč!
98 letni starček umrl. Pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini je umrl 98letni Gregor Hrepevnik, ki je služil v mladih !etih pri svetokriškem župniku Janezu Kalinu in je večkrat vozil svetniškega škofa Slomšeka v Poljčane na vlak, kadar se je mudil na birmi v rogaški dekaniji in je bl-
KonJin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din.
MOSTIN
Mostna esenca ftl ost In zl izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din.
v veliki krčmi, kjer se kmetje dogovarjajo zu kandidate. Jaz sem ga spet vprašal, od kod prihaja in kje je bil, mi pa ni odgovoril. Kaj pa ste, hudirja, z Matom napravili?«
»Ali sem bil jaz kriv, da je bil pijan in se je kor-tešev lotil — potem pa so udarili vsi na njega kakor ose! Dobil je, kar je iskal. No, povej mi, ali si Luka videl! Iščem ga po vsi vasi, a ga nikjer ni.«
»Eh, saj ga ni v Jelenju. Ko sem navsezgodaj stopil iz hiše, sem ga opazil, ko je hitel mimo. Bil je zelo zamišljen in je venomer nekaj sam s seboj gon-dral. Vprašal sem ga, kam hiti, on pa je dejal, da gre v mesto, da gre na sodni jo.«
»Na sodnijo?«
»Da, da! Ker da ima tam polno opravkov.«
Pisar se je zganil. Kaj namerava Luka na sod-niji ? Vedno je pošiljal pisarja, ker se je sam nekako bal sodnije, ker ni hotel imeti opravka z gospodo v mestu, niti videti ni maral tiste preklete mestne hiše, v kateri je preživel svoje prve nevesele dni. Zdaj, prav zdaj pa je šel k tisti gospodi, proti kateri je pri kandidacijah rovaril. Odkod si je vzel pogum? Nikoli ni delal nič brez Mikice. danes ga je potisnil v stran. V pisarjevi duši se je zbudila slutnja. Morda
se ga hoče berač rešiti? Morda ga je strah? Kaj bi moglo biti? To je pisarja peklo in grizlo. Pa tudi ni bila šala. Saj Luka ga je živil; ko bi se mu berač zdaj izmuznil, ko je imel prejeti denarja za svojo agitacijo, bi bilo gorje.
Pisar se je poslovil od župana in je šel po stranski poti, pri sebi pa si je rekel:
»Oj, to je treba razjasniti! Tudi ti, Mikica, poj-deš danes v mesto.«
Pisar je čakal do poldneva, toda berač se ni vrnil; čakal je popoldne, še ga ni bilo. Vse huje je začel sumiti. Nazadnje se je odločil in je mahnil naravnost v mestno hišo na sodišče.
»No,« je poprašal svojega prijatelja pisarja, »ali je prinesel kateri Jelenjčan denar za Luka?«
»Ni, Mikica.«
»Ti kmetje so pravi lopovi. Daj. amice1, pripravi svoje zapisnike, morali jih bomo rubiti.«
»To že, amice,« je odgovoril sodni pisar, »za Luka ne, ampak za gospoda Radiniča bomo.«
»Kakega Radiniča?«
Prijatelj.
val pri svetokriškjBm nadžupniku. Slarl Hrupev-nik Je rad pripovedoval o Slomšeku, kojega pridigo ob priliki blagoslovitve temeljnega kamna za
Prevalje. (Gibanje prebivalstva.) V letu 1939 je bilo poročenih 23 parov. Rojenih je bilo 70, lh sicer 34 fantov in 36 deklic. Umrlo je 50 oseb. Od teh je bilo 24 moškega m 26 ženskega spola. Najvišjo starost jo dosegel Ivan Šuler, p. d. Trob: 86 let. — Niso več na Prevaljah tisti časi, ko je bilo nad 200 rojstev na leto pa tudi do 200 smrti. »Kraj, ki umira«, je zapisal Jurač, a vendar še ne izumiramo. Saj imamo še vedno 20 duš prirastka v minulem letu, Čeprav se je mnogo dela zmožnih mladih ljudi izselilo, da si drugje poiščejo dela in kruha.
Sv. Lovrenc na Pohorju. V preteklem letu jo bilo rojenih 68, 35 fantkov in 33 deklic. V poročno knjigo je bilo na novo vpisanih IS parov; od teh je bilo 15 parov poročenih v domači župnijski cerkvi, en par v podružnici sv. Ignacija, po en par pa v Puščavi ln v Mariboru. Umrlo je v mejah župnije 57 oseb, 30 moških in 27 žensk. Samo 46 je pokopanih na domačem pokopališču, na sosednjih pokopališčih počiva 11 oseb: osem na Breznem, ena v Ribnici, ena v Puščavi in eno so odpeljali v Varaždin na Hrvatsko. — želimo vsem novorojencem zdravje in milost božjo — novo-zakoncem srečno in zadovoljno življenje — rajnim pa sveta nebesa!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Na sedmini za pokojno Marijo Planinšek so žalujoči počastil! njen spomin z zbirko ln darovali za novo Bogo* slovnico v Mariboru 100 din in za. dijaško semenišče 10a din. Iskrena hvala!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Zima nas stiska; da- je jo j! Njena žrtev je tudi poročeni delavec Lacko s» Strnišča, ki je pri vožnji iz maj-Sperške tovarne na ptujskogorskem klancu ponoči nesrečno padel s kolesa Posestnica Burjan v Apačah je pa v zledenelem hlevu nesrečno stopila na rjav krevelj. — Preko praznikov je bilo Iz naše male fare v bolnišnici 23 ljudi!
Prihova, življenje ln smrt sta v naši župniji, ki Šteje 1433 duš, takole gospodarila: rojstev smo Imeli 24, 15 dečkov lh 9 deklic, nezakonski so bUi 4 (od teh sta prinesle dve od drugod domov, ena iz Zagreba in ena iz Slov. Bistrice). Poročenih je bilo pet parov. Zanimivo je pri tem, da v preteklem predpustu ni bilo tu nobene poroke, kar
nadžupnljsko cerkev pri Sv. Križu »1 je dobro zapomnil. Bog daj rajnemu Slomšekovemu častilcu večni mir ln pokoj!'
i S I
se še ni zgodilo, odkar obstoji župnija, ki je bila U3tanovljena leta 1766. Zadnja poroka pa Je bila £et v adventu, ko se je poročila najmlajša lanska naša nevesta Ajd Hermina, stara 17 let. — Smrt pa je pokosila 15 oseb, 11 moških in 4 ženske. Večinoma so mrli med 60 ln 80 leti. Najstarejši je bil 83 letni Ratej Janez iz Barja 11. Tedaj Je pri nas življenje premagalo smrt za devet začetnikov življenja ali za 62%. To je še veselo znamenje telesno in duševno zdravih ljudi,
Poloniak pri Ptuju. Naša farna bilanca Izkazuje za minulo leto sledeče: rojstev 51, in sicer 30 dečkov ta 21 deklic, nezakonskih 8. V večnost je odšlo 32, 19 moških in 13 žensk. Prirastek Je torej 19 novih PolenSanov. Poročenih Je bilo 14 parov. Nekaj fantov pa si je poiskalo svojih življenjskih družic izven naših mej.
Majšpcrg. Rudnik na Medvecah zaposluje okrog 20 ljudi. Kopači premoga zaslužijo 25 din, vozači pa 18 din na dan. Vsi, kateri so zaposleni, ss pa pritožujejo, da se jjm pri izplačilu prekomerno odtrguje, včasih v 1'4 dneh kar za 200 din in ša voč. Prav tako so izplačila neredna, dostikrat se ■zgodi, da morajo delavci zelo dolgo čakati na denar, pa še vsega zaslužila ne dobe. Kopači pa vidno hirajo, ker so rudniške naprave zelo slabe. Vsak kopač že po kratkem času kašlja. Naj. bi Delavska zbornica stvar uredila, da ne bodo ljudje po nepotrebnem izgubljali zdravja pri slabih rudniških napravah, če sedanji lastnik ne more radi gospodarskega stanja stvari urediti, naj rudnik 'prevzame država ali kdo drugi, saj. premoga, je dovolj.
Apa&lia. kotlina. Dne 17. decembra ae je zbralo na šoli v Stogovcih lepo število naših otrok in staršev, da prisostvujejo proslavi božičnice, ki je bila zopet uspela slovenska prireditev v tukajšnjih narodnostno mešanih krajih. Po nagovoru šolskega upravitelja so se vrstile deklamacije in igrici »Božična pošta« ter »Mir ljudem na zemlji« in živa slika »Jaslice«. Med posameznimi točkami je mladinski pevsld zbor zapel nekaj naših lepih narodnih pesmi. Obdarovanih Je bilo 145 otrok z blagom za obleke in perilo, z gotovo obleko, s čevlji ln drugimi lepimi darovi v skupni vrednosti T100 din. Vsem darovalcem pošiljajo
na tem mestu najlepšo in najprlsrčnejšo zahval® za njih. dobroto- drobna otroška arčeca naše slo« venske mladine na skrajni točki severne meje.
Sv. Jurij ob štiavnlcl. Novoletno poročUo g. župnika a prižnice nas je iznenadilo, da se Je lansko leto v naši širni župniji poročilo samo 18 parov» Rojstev je bilo 118» a mrltčev 75, Med temi je bilo nekaj jetičnih primerov* Zadnja za jetiko umrl» je bila pi*rC^tana na novega leta dan, mlada, So-žlvljenjS željna žens' l®- Rožičkega vrha. Kakor poročajo zdravniki* sts je' ta 3pyeška: Tr4)rllk& hudo razpasla tudi po Slovenskih goricah. tž riiSr župnije se je lansko let» zdravilo več bolnikov v bolnlSnitah, par primerov pa v sanatorljih. Zad^-njega decembra je odšel Iz naše srede Iskat že drugič zdravja v sanatortj ruskega Rdečega križa v Vurberg Hrašovec Martin, posestnik Iz Gra-bonoša. želimo mu skorajšnje vrnitve ter ljubega zdravja! Treba bo tudi med nami delati z združenimi močmi, da to morili«) za tremo ln se j» obranimo!
Murska Sobota. V zadnji številki- »Slov. gospodarja« smo čitali, da je dobila-občina za ljudsko 2o!o skoraj poldrug milijon dinarjev posojila. Sedaj se bo, kakor upamo, kmalu začelo z gradnjo poslopja, ki Je zares nujno potrebno. — Ista zadeva je z gimnazijo. Sedaj je gimnazija v poslopju,. ki je bilo zgrajeno za štirirazredno meščansko šolo. Zdaj je v tem poslopju okrog 15 oddelkov. Obljub smo že siti. — Na praznik sv. Treh kraljev je imela podružnica naše kmetijske družbe v dvorani gostilne-Flisar svojo letno skupščino (občni zbor), na kateri Je bil soglasno izvoljen stari odbor z g. Kilhar Štefanom na čelu. — Pred kratkim je nastopil na tukajšnjem okrožnem sodišču službo v svojstvu namestnika državnega tožilca g. dr. Trampuš, ki Je doslej služboval v Mariboru. — Pretekli teden se Je mudil pri nas na službenem potovanju g. Josip Mozetič, novi finančni ravnatelj ljubljanskega ravnateljstva, ter je ob tej priliki Izročil upravitelju tukajšnje davčna uprave g. Germovšku red Jugoslovanske krone V. stopnje, h kateremu mu iskreno č&stitamo!
Dokletovje. Letos je pri nas pritisnila taka zima, da je deroča reka Mura, ki nam malone vsako leto dela s svojimi poplavami sitnosti, popolnoma zamrznila Na nekaterih krajih je led tako močan, da se lahko preko njega pride na drugo stran. Zadnjikrat Je bila Mura zamrznjena pred desetimi leti.
D. Bistrica, Pred kratkim je bil naš rojak Hor> vat Štefan na okrožnem sodišču v Murski Soboti obsojen na en mesec strogega zapora, ker Jo kot
»Pa da! Ali ne veš nič o tem ? To je čudno. Saj ti si bil zmeraj Lukova desna roka. Zato smo se davi tudi vsi začudili, da je prišel Luka sam, ker se je mestne hiše zmiraj izogibal kakor vrag križa.«
»Pa kaj je hotel?«
»Kaj 7 Prišel je z gospodom Radiničem pa sta pred gospodom sodnikom napravila pogodbo, da mu odstopa Luka vse terjatve proti Jelenjčanom, ki si jih ti iztožil, gospod Radinič pa mu je pred mojimi očmi naštel denar, same nove bankovce, kakor da so danes prišli iz tiskarne.«
»Čuj, amioe, ne zbijaj norcev!« je dejal Miki ca z drhtečim glasom.
»Nisem pijan in nimam za kaj norce zbijati. Na, poglej si sodno knjigo! Citaj si! Tu, glej Lukov križ, da je dobil denar!«
Mikica je prebledel, onemel.
»Ali sta se morda skregala,« je nadaljeval sodni pisar, »da ti o tem nič ne veš?«
»Ni-ni-sva se!« je zajecal Mikica. »Pa kako Radinič, zakaj Radinič?«
»Pojdi se solit! Ali ga ne poznaš?« se je nasmejal pisar.
»Poznam. Pa kaj jo z njim?«
»Ah, kaj" se držiš kakor svetnik, ko pa si včeraj pil pri kortešaciji za novo gospodo, ki naj pride namesto stare na vlado!«
»Jaz — da!« se je zapletel Mikica in ves zardel.
»Ne boj se mene! Tudi jaz sem — med nama povedano— za nove gospode in delam tako skrivaj zanje, ker vedeti se to ne sme.«
»Ah!« se je začudil Mikica.
»Da, a glavni kortea nove gospode je Radinič, on deli denar za volilne glasove.«
»Ali je res?«
»Pa tudi ti to menda veš, da je Luka korteš. Jaz sem Radiniču tudi rekel, da bi bilo dobro držati se Luka, ker ima vse Jelenjčane v malhi. Zdaj jih ima Radinič v žepu, a kupil je dobre dolgove, ker vsi dolžniki imajo svoje domačije in grunte. No, zdaj menda razumeš.«
»Ra-a-zumem,« je odgovoril Mikica ves iz sebe.
»Pa kaj se tako držiš? Saj zdaj je treba biti dobre volje. Zdaj je treba samo roko stegniti, korte-šacija nese, ti pa si korteš. Vem tO| vem. Luka je dosti zaslužil, vem jaz to, ker pišem korteške račune.«
(Dalje sledi)
J A B L I N
za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din» * poštnino 26 din.
R U M O L
esenca za izdelovanje ruma z domačo sllvovko. Steklenica za 2 1 ruma 8 din. Poštnina 6 din.
Brogerija KANO,
Maribor, Slovenska ulica
Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta IT Zalosra v Ptu ju«
Drog, Slročir, Slovenski trg 11
inserir site?
blagajnik krajevnega Šolskega odbora nekaj tega denarja porabil v zasebne svrhe. Kazen je bila zato tako mila, ker Je dejanje odkrito ln skesano priznal.
Sv. Sebeščan. Kakor Je našim čltateljem že mano, smo s težavo dobili sedež naše občine k nam. Pa nekateri le niso hoteli mirovati. Delali »o na vse i načine, da bi se to spremenilo. Ti poskusi so končnoveljavno propadli. — Tudi pri-nas tie je vršil -kmetijski tečaj, ki sta ga priredila Kmečka zveza !n banska uprava. Čudno se nam Je zdelo, zakaj se ta tečaj ni vršil v naši šoli. — Na svetsk 6. Januarja smo imeli lepo s1 >vesnoat, ko -smo blagoslovili novo slikarijo v naši eerkvi. Obrede Je izvršil profesor verouka na soboški .gimnaziji g. Alojzij šoštarec.
Dohija Lendava. Zelo -zanimivo je dejstvo, da smo pri nas, eni izmed največjih far v Prekmur-Ju, že dolgo časa brez organista. To mesto smo te sicer hoteli izpopolniti in smo 29. decembra Imeli organistovske volitve, pri katerih je bil Izvoljen g. Tornori Ludovlk, sedanji organist v G Lendavi. Toda on tega mesta ni sprejel in smo še nadalje ostali brez organista.
Sv. Vid pri Ptuju. Ob priliki letošnje božičnice Je bilo obdarovanih nad 200 revnih šolarjev. Prejeli so perilo, obleko, nekateri tudi čevlje. Upra-viteljstvo šole se vsem darovalcem, ki so .gmotno ln moralno podprli letošnjo božlčnlco, prav prisrčno zahvaljuje.
Sv. Marjeta niže Ptuja.. Ker mnogi ne vedo, se naknadno poroča, da se je božičnica vršila v naši šoli zadnji šolski dan pred božičnimi počitnicami. Nabralo se je v ta namen v denarju 1900 din, k čemer so odlično prispevali tudi Ptujčani, katere Je v ta namen posetllo naše učlteljstvo. Tudi domačini v župniji so darovali primerno vsoto. Vsega se je razdelilo nad 2500 din vrednosti in je bilo obdarovanih 80 najpotrebnejših otrok. To v vednost in zahvalo darovalcem ln v posnemanje v bodoče! — Zadnji dopts od Sv. Marjete je tako pogrel mlade Smarjetčane ln Smarjetčanke, da je bilo zadnjo nedeljo kar 13 parov na oklicih. Bog daj, da bi vkljub baje nesrečni številki 13 vs! srečno živeli v novem stanu! — Zima se tako uveljavlja pri nas kot pred 11 leti. Nad 20 stopinj mraza smo imeli že večkrat. Pa nekako bomo že kolinlll ln gostije obhajali. Le vina pretakat se nlkdo ne da k vinogradom v Haloze al* pa Slovenske gorice, dasiravno tam ni tako mraz. Je pa baje vseeno premrzlo za ta posel. Pa po hribih že marsikje vode primanjkuje, kjer ni večjih kapnic. Tudi petrolej je skoraj čisto »zamrznil«. Le na sosednjem Hrvatskam ga je še dobiti manjše količine.
Sv. Barbara v Halozah. Naši orožniki so spet aekaj zvedeli. Sedaj še nočejo izdati. Med ljudmi se sliši marsikaj, celo to, da se bo kmalu znalo, kateri so bili tisti, ki so pred več leti ubili Fanta Rdžakovega Hanzeka ob Vseh svetih. — Prijatelji, rojaki! Povabljeni ste, da vsi, ki ste že naročniki našega prijatelja »Slov. gospodarja*, pridobite še vsak enega novega, da boate lahko vse zvedeli, kar bo novic. — Dne 13. januarja smo Imeli-rekordna obiskan kmetijski tečaj v šoli. Predavali so nan gg. Kafol od banske uprave v Ljubljani o splošnem sadjarstvu in kmetijstvu, Tone Bantan o Kmečki zvezi ln kmečki stanovski zavesti ter o zadružništvu, kmetijski referent lz Ptuja svetnik Jožef Suštič pa o važnosti pridelovanja zelenjave za dom in prodajo, o gnojn-lčnih Jamah ln važnosti gnojnice za kmetijstvo ln vrtnarstvo, o toplih gredah, kolobarjenju, semeno-gojstvu ln še marsikaj. Izredno veliko število poslušalcev je predavatelje nagradilo z i burnim ploskanjem. '.Radi ¡kratko odmerjenega časa je bila debata prej' korrčana in so se predstavniki organizacij pred in po tečaju z g. Kafolom sporazumeli glede želj, ki Jih še Imamo z ozlrom na suSllnlco
ln razne druge zadeve, radi katerih smo dobili na podlagi zanimanja za taka predavanja ugodna zagotovila. Kjer nI zanimanja, ne udeležbe — ni uspehov bi po tem nas ocenijo tisti, ki imajo v rokah usodo prošenj naših organizacij. Vsa čast Barbarčanom za obilno udeležbo, vsem predavateljem pa najlepša zahvala!
čadram. Številke ljudskega gibanja dokazujejo, da ') naš kraj zdrav v prtrodnem tn moralnem smislu. V preteklem letu Je bilo pri nas 74 rojstev, poročenih Je bilo 25 parov, umrlo Je 25 IJudL Tako nizkega števila smrtnih primerov nI bilo, odkar obstoja naša župnija, ki Je bila ustanovljena leta 1762.
ürtiIiYeiie vesli I it iiazisasiila
Prosvetnim društvom! Prosvetna zveza priporoča prosvetnim društvom in ljudskim odrom naslednje veseloigre za pustni čas: »Kako sta prišla siromaka ob premoženje«, »MUnarjeva Micka«, »ženin na garah«, i Lizika, dekle s Pohorja, ali: Ne govori, fant, da me imaš rad«, »Miklavž ln parlcelj gresta v svate«, »Čudoviti možic«, »Micka, premisli si«, »Tončka in Pepca nevesti«. Obrniti se je na naslov: Prosvetna zveza v Mariboru. Aleksandrova 6J. — Naročila na priljubljeno veseloigro »Dva para se ženita« sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Prevaljc. Prosvetno društvo je preuredilo svojo knjižnico in jo ¡preselilo iz dosedanjih prostorov pri Kristanu v sobo poleg župnišča. Knjižnica je odprta vsako nedeljo med prvo ln drugo službo
božjo.
Selnica ob Dravi. »Čitalnica« priredi v nedeljo, 21. januarja, v Slomšekovem domu burko v treh dejanjih: »Tončka in Pepca — nevesti.« Pridite!
Slivnica pri Mariboru. Fantovski odsek priredi v nedeljo, 21. januarja, ob 'treh popoldne ln ob sedmih zvečer v šolskih prostorih krasno igro ».V temotl«. Iskreno vabljeni!
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V ponedeljek, J22. januarja, bo ob pol sedmih zvečer izključno zai fante, stare nad 18 let, važno predavanje. — Na Svečnico pa že danes vabimo k pretresljivi narodni drami »Črna žena«.
Ptujska gora. Delo v našem Prosvetnem dru-' štvu je v zimskem času postalo spet bolj živahno. Prosvetna knjižnica je ponovno pregledana, ure-
jena in izpopolnjena z lepimi pripovednimi Imjl-gaml. Knjige se izposojajo vsako nedeljo pred ln po pozni sv. maši ter po večernicah. Le radi segajte po njih! — Ker letos Se nismo Imeli občnega zbora Prosvetnega društva, se Isti sklicuje za nedeljo, 21. januarja, ob treh popoldne v spodnji sobi v župnišču. Na občnem zboru naj bo zastopana vsa fara, vse članstvo naših društev, možje, fantje, žene, dekleta!
Kostrivnlca. Fantovski odsek priredi v nedeljo, 21. Januarja, ter naslednjo nedeljo, 28. januarja, obakrat ob treh popoldne v dvorani g, Bratuša veseloigro v treh dejanjih »Dva para se ženita«. Med odmori igra godba na pihala. Dobiček je namenjen za gradnjo društvenega doma. Pridite!
Trbovlje. Kmečka zveza je imela zadnjo nedeljo občni zbor. Izvolili so mov odbor s Feliksom Gričar, posestnikom v Retju, kot predsednikom. Prav je, da ostane Kmečka zveza to, za kar je namenjena in se bodo tako kmetje bolj uveljavUl tudi v naši občini, in boli spoštovani bodo, kakor če bi se obešali na kake levičarje. — županstvo -se je zadnje leto malo menilo za kmečke potrebe in ceste, vsa briga in Izdatki so šli .za ureditev nove občinske palače. — Kmečka zveza priredi v ponedeljek, dne 22. januarja, celodnevni kmetijski tečaj. Trije govorniki bodo poročali o najvažnejših kmečkih zadevah. Tečaj se bo vršil v Društvenem domu z začetkom ob osmih. — Poročila sta se v Knezdolu dva mlada gospodarja, spodnji tn gornji Brecl. Bog daj srečo z neviml gospodinjami, da bi oba posestva trdno držala ko doslej!
RZl
Januarja se na občini popravljajo volilni imeniki! Stavite nujno županstvu predlog za vpis naših volilcev! Po zakonu o volilnih imenikih morajo občinske uprave vsako leto od 1. do 31. januarja popravljati volilne imenike po uradni dolžnosti; pri tem vpišejo vanj po svojem sklepu vse osebe, ki imajo volilno pravico in niso vpisane, ter zpustijo na isti način one osebe, ki so izgubile to pravico. Vojake, ki so odslužili svoj-rok, vpisujejo občinske uprave po uradni dolžnosti v volilni imenik po odslužitvi roka. Frav tako vpišejo vojake, ki v tem letu odslužijo svoj rek. Najkasneje do 5. februarja pošljejo občinske uprave tako popravljene volilne Imenike pristojnemu okrajnemu sodišču v potrditev.
Sedaj, meseea januarja, popravljajo občinske uprave volilne Imenike po uradni dolžnosti. Popravki se torej ne vršijo na podlagi reklamacij, kakor med letom, temveč po uradni dolžnosti. Vpis v volilni imenik ali izbris Je torej sedaj meseca januarja mnogo lažji nego med letom, ker ni treba za to nikaklh dokumentov. Sedaj zadostuje samo, da zastopniki krajevnih organizacij JRZ ali posamezniki opozorijo občinske uprave na . tiste, ki niso v volilnem Imeniku, pa Imajo pravico do tega, kakor tudi na tiste, ld so v volilnem Imeniku, pa nimajo pravice biti vpisani.
Krajevne organizacije JRZ naj torej sedaj nujno pregledajo volilne imenike svojih občin hi si volilne imenike prepišejo. Predsednike krajevnih organizacij JRZ prosrimo, da takoj -skiičejc sejo krajevnega odbora JRZ z edino točko dnevnega reda: pregled volilnih imenikov in predlogi za vpis, oziroma Izbris volilcev iz volilnegia imenika. Na tej seji naj si porazdelijo delo čimbolj ps-drobno, tako da noben naš volilec ne bo Izpuščen, da pa bo iz volilnega Imenika izbrisan tudi vsak, ki v njega ne spada. Občine so itak morale razglasiti, da se do 31. januarja uradno popravljajo volilni Imeniki. Dopolnite ta razglas občin šo vi s posebnim pozivom na vse naše voUloe, da vas pridejo opozoriti, če vedo za koga, ki ni vpisati v volilni Imenik, pa Ima do tega pravico. Lahko pa takega priglasijo .tudi naravnost občini. Vpis v volilni Imenik lahko pri,občinski upravi zahteva tudi vsak sam zase ali pa za drugega.
Opozarjamo, da se v volilne imenike -po ur&ditl dolžnosti vpisujejo vsi, .ki imajo .volilno pravico, če so najmanj leto.dal nastanjeni v tej «MtaL Samo 14 dni je *e časa do 31. januarja,; ko s*ora biti vpisovanje po uradni dolžnosti zaključeno. Zato prosimo vse krajevne organizacije JR3, fjfi, gredo nujno na delo!
Kmečka
Ali se pitanje živine izplača?
NaSi ljudje goveje živine za prodajo sploSno ne pitajo. Po sejmih vidimo radi tega živino v takem stanju, da ji na suhe kolke lahko obesiš klobuk. Mesarji, predvsem pa prekupčevalci, pa iz take živine norce brijejo in ponujajo zanjo smešno nizke cene. Resni kupec izvozničar, ki navad-se pa za tako živino niti ne zmeni, ker Je pač ne more prodati v tujini, katera za-lite.it ¿uvovnstno pitano živino. Vsa taka živina ostane torej na izbiro mešetarjem in redkim veleposestnikom, ki navadno kupijo slabo plemensko živino po zelo nizki ceni, jo porede in drago prodajo. Vemo za primer, ko je veleposestnik nedavno prodal pitane vole po 6.10 din kg žive teže ter dobil zanje nad 9000 din. Ob istem času je kupil plemenske vole po 4.25 din kg žive teže, ki so bili po višini in postavi prav tako veliki kot prodani, a dal je zanje nekaj nad 4000 din. Po dveh mesecih pitanja je torej polog gnoja dobil skoraj 5000 din čistega, v hlevu je pa imel isto »tanje živine.
Da se pitanje izplača. služi še sledeči primer: Te dni Je bilo na mariborski kolodvor prignanih več parov volov, ki so se natovorili in poslali v Nemčijo. Dva para sta bila lepo pitana in sta dosegla en par 6.10 din kg žive teže, drugi par pa 6.25 din. Ostali voli, ki so bili bolj plemenski so bili po 5 din, 5.50 din in 5.75 din kg žive teže Posestnika, ki je dosegel za svoje vole 6.25 din vprašam, kako se mu je kaj izplačalo pitanje. Povedal mi je sledeče: Pitati sem začel pred dvema mesecema. Porabil sem poleg rezanice (seno in ■lama) 500 kg koruznega šrota. Voli sicer nisr pridobili na teži več kot 180 kg, toda pri prodaj; sem za pitane vole dosegel 1.25 din višjo ceno kol za plemenske. Tako sem dobil, računajoč prirastek na teži in pa zaradi kakovosti, višjo cen< 3000 din več za vole, kot pa, Če bi bil prodal plemenske. Koruzni šrot sem večinoma kupil in mc stane 1000 din. Ostane mi torej, če odračunam stroške pitanja — za delo mi ostane gnoj — kljub vsemu še 2000 din čistega. Ko bi ne pital, bi teh 2000 din ne imel, poleg tega sem pa pitane vole zelo z lahkoto prodal, kajti kupci so se zanje kar trgali, dočtm bi se za plemenske nihče še ne zmenil.
Iz teh primerov Je razvidno, da se pitanje živine izplača, tudi če se mora krma (n. pr. koruza) kupiti. Z ozirom na prirastek na teži bi se še nr lsnlačalo v toliki meri pitati, toda z ozirom na boljšo kakovost se vsekakor izplača. Radi tega na raje vsak živino izpita, kot pa, da postavi preči kupca žival, ki sliči bolj razdrtemu kozolcu ko' pa lepi živini. Stroški pitanja se po gornjih primerih vsekakor dvakratno izplačajo.
Kar zmorejo Hrvatje, bi zmogli tudi Slovenci!
Na kolodvoru v Mariboru je bilo te dni videt živino, ki Jo v Nemčijo pošilja Živinorejska zadruga iz Džurdževca v Hrvatski Podravini. Mlada živina je bila sorazmerno lepa, starejše živali so pa bile bolj slabe kakovosti. Ker me je zanimalo, kakšno ceno ta živina doseže, sem se s tozadevnim vprašanjem obrnil na enega izmed osebja ki je živini stregel. Ta ml raztolmači, da zadruga prodaja živino izključno od svojih članov. Ko član odda živino zadrugi, mu ta takoj izplača 6 din za 1 kg žive teže, ko pa zadruga živino proda in dobi zanjo denar, nadomesti še to. kar je za živino več dobila, odbivšl seveda stroške. Noben član ne dobi za 1 kg žive teže — po naknadnem doplačilu — manj kot sedem dinarjev, za prav lepo živino se dobi celo še nekaj več. — Poleg goveje živine prodaja Zadruga tudi svinje. Do enega leta stare in 160 kg težke svinje (prima) plača Zadruga 12 din kg žive teže, ostale pa po 11 din. Kmetje oddajajo vso živino zadrugi In dobe zanjo navedene lepe cene, ki se izplačajo deloma že pred prrvdaio živine po zadrugi (komisijska prodaja), deloma pa potem, ko zadruga prejme za živin-denar. Na ta način dobro uspeva zadruga, ki raz polaga z lepimi krediti, in pa kmetje, ki za svojo živino skupijo toliko, kolikor Je zanjo možno doseči.
Da nudijo Hrvatje za živino boljšo ceno kot pa domačini, Je dokaz tudi dopis uglednega posestnika iz Sevnice ob Savi uredništvu našega lista. Omenjeni posestnik J« gnal na živinski sejem v Sevnico ob Savi svoje prvovrstne, nad 1700 kg težke vole. Hrvatje »o mu obljubili takoj 8 din za 1 kg žive teže, Slovenci pa niti blizu toliko. Ker •o pa omenjenemu posestniku gotovi ljudje po-
tw govina
Ivedall, da bo na Hrvatskem svoje lepo pitan« vole prodal tudi po 9 din kg žive teže. Je ta s kupčijo še počakal. Mnenja j«, da bo to ceno od Hrvatov tudi dosegeL
Slovenci se navadno smatramo za nekam bolj brihtne od drugih, a za svojo živino si pa ne znamo preskrbeti primernih cen. Smo pač preveč šlevasti, raje pustimo, da se z denarjem, ki bi ga naj dobil kmet, okoriščajo drugi. Otreslmo se svoje šlevosti ter začnimo tudi mi z zadružno prodajo živine, da bo tako za živino naš kmet res dobil tisti denar, ki ga za živino plača pravi kupec-odjemalec!
Gibanje cen na lesnem trgu
Naši izvozniki zaradi prevoznih težkoč težko zadoščajo svojim obveznostim, novim naročilom ia skoraj sploh ne morejo ustreči. Prt trgovskih pogajanjih niso mogli izvozniki Francozom ustre-ii niti za eno petino tega, kar bi bili Francozi adi imeli. Izvoz lesa v Italijo se veča vsak mesec Cene bukovemu In hrastovemu lesu so ohranile wojo stalnost, cena za mehki rezan les in tesan es je pa zelo poskočila, In sicer zo 10 -25 din pri aibičnem metru. Znatno povpraševanje le za de-■ke smreka-jelka. zlasti v ni. In IV. kakovosti. >a tudi v monte-kakovosti. Dalje je povpraševale po tramih, drvah, bukovem oglju, hrastovih železniških p-aglh In suhem smrekovem lubju (čreslo). Na domačem tržišču Je kupčija zamrla -»živela je pa na Izvoznem tržišču, kjer se povprašuje po znatnih količinah mehkega rezanega lesa To povpraševanje žene cene nevzdržno navzgor. Tzvoz je usmerjen predvsem v Italijo, v Nemčijo 'n druge države, pa le v mali meri.
Drobne gospodarske vesti
Vinsko razstavo priredi Krajevna kmečka zve-■a v Dramljah od 2. do 4. februarja 1940 za ves Irameljsko-celjski vinski okoliš kakor tudi za bližnje vinogradnike drugih okrajev. Pokroviteljstvo ima bivši podpredsednik narodne skupščine 'n senator g. Alojzij Mihelčlč lz Celja. K sodelovanju se vab'te vsi, ki imate dobra vina, posebno na tisti, ki še niste prijavili svojih vzorcev. Prf-avlte se naipozneie do 25. januaria. V prijavi je navesti število in vrsto vzorcev, ki jih žel'te razstaviti. Prijave sprejema Kralevna kmečka zve7a ' Dramljah. kjer se dobijo tudi vzorčne steklenice. "Vzorci morajo biti do 1. februarja na mestu razstave.
Naš dinar v razmerju z drugim denarjem po
iredpisu finančnega ministra (s pribitkom): angleški funt 216 d;n, ameriški dolar 55 din. nemška narka 14.80 din. turška papirnata lira 34 din. "rancoski frank 1.23 d5n. švicarski frank 12 33 din. taliianska lira 2.28 din. nizozemski goldinar d n "•9.20. bolfrarskt lev 0.45 din. romunski lej 0.30. -kandinavska krona 11—12 din, češka krona 1.50, 'inska marka 1.08 din.
Predmeti, ki bodo padli pod kontrolo cen. Z uredbo se bodo pri prortajl med drugim nadzorovali sledeči predmeti: kruh, moka. pšenica, koru-■a, testenina, riž, fižol, grah. mast, olje, sveže meso, suho meso, konzerve, mlečni izdelki, sladkor, kavini dodatki, kava, čaj, začimbe, petrolej, sveče, milo, drva, oglle, oves, seno, srbsko in ->stalo platno, plavi gradi, črni satln. klot. žensko 'n moško blago za vrhnjo obleko do 200 din me-'er, hlačevina. noravice, sukanec, blago za perilo, iepnl robci, ženske rute, obutev, onankl Itd. Ti oredmetl se ne bodo smel! draže prodajati kot določa uredba. Ta Usta predmetov je sestavljena na oodlagi člena 2. Uredbe o kontroli cen. Da se sta-novpnla ne smejo podražiti, Je pa itak že izšla uredba.
Poštni uradi ne smejo več sprejemati pošiljk z živili za Inozemstvo. Za pakete bo treba v bodoče imeti posebno dovoljenle Imeti ne smejo več kot 1 kg teže in ne nad 50 din vrednosti. Za vsak laket se bo moralo privesti v državo v 90 dneh irotivrednost, za kar se mora odpošlllatelj zavedati. Pošiljke v Inozemstvo bodo v bodoč» morale biti odprte In Jih bodo zaprli Sele na carinarnici. Do teh odredb Je prišlo radi tega, ker so pošiljke z živili namesto naslovljencem v zaledju romale na fronto.
8 16. januarjem so v Italiji uvedene karte za živila. Italijani zagovarjajo U ukrep s tem, ker ne vedo, kakšen obseg bo zavzela sedanja gospodarska vojna.
*
Cene goveje živine po sejmih
Voli. Ptuj 4.50—6.50 din. Sevnica 5—6 din, Brežice 4.50— 6.50 din. Laško 6.50—6 50 din, Litija 5—6 din. Kamnik 6—5.75 din. Črnomelj 5.50 -6 50 din. Kranj 6—6.50 din, Kočevje 5—6 din kg živ« teže.
Biki. Lendava prvovrstni 5—6 din, ostali 4.50
do 5 din kg žive teže.
Krave. Ptuj 4.25 din, Lendava 3 din, Sevnlc*
4—5	din, Brežice 4—5 din, Laško 4—5 din. Litij* 4.50 din, Kamnik 4.25—5 din, Črnomelj 4.50 do
5	50 din, Kranj 6—5.50 din, Kočevje 4—5 din k* žive teže.
Tellce. Ptuj 6 din, Lendava 5 din, Sevnica 5 do
6	din. Brežice 6—5.50 din. Laško 5—6 din. Litij«
5—	5.50 din. Kamnik 5—5.50 din, Črnomelj 5 do
5	50 din, Kranj 6—6.50 din, Kočevje 6—6 din kg žive teže.
Teleta. Lendava 6—7 din, Brežice 6—7 din, Laško 6—7 din, Litija 6 din, Kamnik 7—8 din, Črnomelj 6—7 din, Kranj 7.50—8.50 din, Kočevje
6—7	din kg žive teže.
Goveje meso. Ptuj 9—11 din. Lendava 10—12, Brežice 10—12 din. Laško 8—10 din, Kamnik 10 do 12 din, Črnomelj 10 din. Kranj 12—14 din kg.
Goveje kože. Ptuj 13 din, Brežice 15—16 din. Laško 13 din. Kamnik 14—15 din, Kranj 14 do 16 din kilogram.
Telečje kože. Ptuj 18 din, Brežice 18 dtn, Laško 15 din, Kamnik 17 din, Kranj 18 din kg.
Svinje
Plemen site. Sevnica mladi prašički 70—90 dtn komad, v Kranju pa 7—8 tednov stari 150—270 din komad.
Pršutarji (proleki). Ptuj 7—8 din, Lendava 7.50
din. Brežice 9 din, Laško 9 din, Litija 8—9 din, Kamnik 8—8.50 din, Črnomelj 8.50 din, Kranj S.50—9.50 din kg žive teže.
Debele svinje (špeharji). Ptuj 9—9.75 din, Lendava 9—11 din, Brežice 11 din, Laško 10.50 din, Litija 10—11 din, Črnomelj 10 din, Kranj 11.50 din 1 kg žive teže.
Svinjsko meso. Ptuj 13—16 din, Lendava 14 din, Brežice 16 din, Laško 16 din, Litija 16 din, Kamnik 16 din, Črnomelj 14 din, Kranj 16—18 din Maribor 14 din kg.
Slanina. Lendava 18 din, Brežice 18 din, Laško 18 din, Litija 17 din, Maribor 16 din, Kamnik 17, Črnomelj 15 din, Kranj suha 24—26 din kg.
Svinjska mast (sesekana zabela). Ptuj 23 din, Lendava 22 din, Brežice 22 din, Laško 22 din, Litija 20 din, Kamnik 22 din, Črnomelj 20 din, Kranj 22 din kg.
Svinjske kože. Ptuj 10—11 din, Laško 9 din, Kamnik 16—17 din, Kranj 12—14 din kg.
Tržne cene
žito. Celje: pšenica 240 din, rž 195 din. Ječmen 200 din, oves 200 din, koruza 180 din stot. Ptuj: pšenica 200 din, ječmen 200 din, rž 175 din, oves 200 din, koruza 175 din stot.
Fižol. Maribor 5—6 din, Ptuj 6 din, Lendava 6 din, Celje 6—8 din, Brežice 7—8 din. Laško
6	din, Kranj 6—7 din kg.
Krompir. Maribor 1.50—2 din, Ptuj 1.25 din, Lendava 1 din, Brežice 1.50 din. Laško 1.65 din, Kranj 1.50 din kg.
Krma. Seno: Ptuj 100—125 din, Lendava 75, Celje 80—90 din, Brežice 75 din, Laško 90—100, Kranj 125 din stot. — Slama: Ptuj 30 din, Lendava 15 din, Brežice 35 din. Laško 30 din, Kranj 75 din stot.
»neko. Maribor 2—2.50 din, Ptuj 1.50—2 din, Lendava 1.50 din, Brežice 2 din, Laško 2 din, Kranj 2—2.50 din liter.
Surovo maslo. Maribor 30—36 din, Ptuj 28 din, Lendava 28—32 din, Brežice 40 din, Laško 30 din, Kamnik 32 din, Kranj 34—38 din kg.
Jajca. Maribor 1—1.75 din, Ptuj 1.25 din, Lendava 1 din, Brežice 1.50 din, Laško 1.50 din, Kamnik 1.50 din, Kranj 1.50—1.75 din komad.
Vino. Navadno: Ptuj 4 din, Lendava 4 din, Brežice 4—4.50 din, Litija 4—5 din, Črnomelj 4 dla liter. — Boljše sortirano: Ptuj 5—7 din, Lendava 5—7 din, Brežice 6—7 din, Litija 6 din liter pri vinogradnikih.
Med. Ptuj 16—20 dtn, Lendava 16 din, Brežlo« 18 din. Laško 20 din, Kamnik 18—20 din, Kranj 24—26 din kg.
Drva. Ptuj (bukova) 90 din, Lendava 105 din, Celje 90 din, Brežice 80 din, Laško 76 din. Litij» 75 din, Črnomelj 60—65 din, Kamnik 80 din, Kranj 110—116 din kubični meter.
Perutnina. Kokoš 22—32 din, piščanec 11—32, gos 45—50 din, puran 40—60 din, raca 20—28 din komad na mariborskem trgu.
Volna. Kranj oprana 36—38 din, neoprana 24 do 26 din kg.
Jabolka. Maribor 4—0 din, Ptuj 4—5 din, Brežice 4 dm. Laško 4—5 din, Kamnik 5—7 din, Kranj 5—6 din kg.
Solata. Maribor: komad endivije 1—3 din, kila endivije 10 din, radiča 10 din, kupčki po 1 din. — Celje: kila endivije S—10 din, glava 1.25 din kila radiča 12 din.
Zelje. Glava zelja v Mariboru 3.50 din, Celje
2.50 din: kila kisnega zelja Maribor 4 din, Celje prav toliko.
Sejmi
22. januarja svinjski: Središče; živinski in kra marski: Mozirje, Teharje, Videm — 23. januarja tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; živinski: Maribor (če bo dovoljen) — 24. januarja svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje — 25. januarja tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Dol. Lendava, Koprivna-Veliki Dol, Slovenjgradec —
26.	januarja svinjski: Maribor (če bo dovoljen) —
27.	januarja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje.
""Hi mu ■min «wi——mi—i—j^Mmiiu—
iražba sv. Mohorja
je izdala v letu 1939 razen rednih še telo knjige:
Bordeaux- Anžič: Strah pred življenjem. Roman. Broš. 36 din, vez. 48 din. Dr. Brežnik Pavel: Nemška čitanka za višje razrede srednjih šol.
II. del za VI. razred. Vez. 36 din. Burger-Lovec: štirideset let babica. Prezanimivi spomini babice. Broš. 52 dtn, vez. 68 din. Dr. Detela Franc: Zbrani spisi. IV. zvezek: »Trojka«. Broš. 64 din, vez. 80 din.
Grčar Jakob: Ruske pravljice.
Ilustrirano. Broš. 36 din, vez. 48 din. Dr. Jaklič Franc: Eno je potrebno.
Molitvenik, ki vsebuje Izbor najlepših ln najboljših Baragovih molitev. Z rdeč© obrezo 28 din, z zlato obrezo 36 din.
Dr. Klmovec Franc:
Marijo častimo.
Šmarnice. Z rdečo obrezo 28 din, z zlato obrezo 36 din.
Moderndorfer Vinko:
Slovenska začetnica. I. del. Kartonirana 15 din.
Prof. Omerza-dr. Lukman:
Spisi apostolskih očetov.
Cerkvenih očetov izbrana dela. 2. zvezek,
Broš. 40 din, vez. 52 din.
Pucelj Riko: 110 novih kuharskih receptov.
Broš. 8 din. Stojanova Cveta: Zbegano gnezdo.
Povest. Broš. 28 din, vez. 40 din.
Smrdu J.: K rušenje cerkva. Broš. 28 din, vez. 40 din.
Sovre Anton: Stari Grki.
Mohorjeve občne zgodovine II. zvezek. Broš. 232 din, v platno vez. 256 din, v polusnje vez. 292 din, v usnje vez. 332din.
šolar Jakob: Kaj je z našo ljudsko povestjo? Broš. 4 din. Turk Hugon: O zdravju In boleznih domačih ži i. Broš. 20 din, vez. 32 din. Zoreč Ivan: Iz nižav in težav. Broš. 28 din, vez. 44 din. Dr. Zebot Ciril: Korporativno narodno gospodarstvi. Broš. 68 din, vez. 84 din.
Udje Družbe sv. Mohorja dobe te knjige
(razen šolskih) 25% ceneje. — Zahtevajte seznam vseh knjig naše založbe!
Ne zamudite se udeležiti nagradnega žrebanja knjižnih nagrad! Vsakdo, ki naroči do 31. januarja 1940 kakršnih koli knjig Družbe sv. Mohorja v vrednosti vsaj 50 din in jih plača po povzetju, se lahko udeleži žrebania knjižnih nagrad. Prva nagrada: knjig Mohorjeve družbe po lastni izbiri za 2500 din.	74
Razgovori z našimi naročniki
Invalidska podpora. M. G. Oktobra lanskega leta ste r.a pristojno okrožno sodišče napravili prošnjo za invalidsko podporo po svojem, v svetovni vojni padlem sinu-častniku, pa še niste dobili ni-kake rešitve. Vprašate, kam naj se obrnete, da bi dosegli čimprejšnjo ugodno odločbo. — Ker je bilo vložrnih mnogo tisoč prijav, rešuje jih pa en sam sodnik. Je razumljivo, da Vaša še ni prišla na vrsto, zlasti, ker ste bili precej pozni. Zaprosite torej sodnika za invalidske zadeve ustno ali pismeno, naj Vašo prošnjo vzame prednostno v delo. in to utemeljujte s tem, da doslej še niste prejemal! nikake podpore ln da ste že zelo stari.
Notar zahteva 1800 din na stroških. G. S. Zal Vam ne moremo odgovoriti, ali je stroškovni zahtevek notarja primeren ali pretiran, ker nam niste navedli vseh del, katera je opravil, in ali so v zahtevanem znesku vsebovane tudi takse in de-setek. Za simo sestavo izročilne pogodbe, prijavo pri davčni upravi, predlog pri zemljiškopromet-nl komisiji ter predlog na izvedbo v zemljiški knjigi je znesek pretiran. Pošljite nam prepis notarjevega računa s posameznimi postavkami, nakar Vam bomo točno odgovorili, ali in katere postavke so pretirane.
Kako postati podčastnik za primer vojne. P. S. Odslužili ste skrajšan kadrovski rok, bili na orožnih vajah, znate pisati in Citati cirilico, ste nekaznovani in bi radi vedeli, kAko šolo in kje bi morali absolvirati, da bi postali za primer vojne podčastnik. — Zaenkrat ne boste mogli v nikako podčastniško šolo, ker ste glasom zadevnih razpisov prestari. Pač pa prosite v primeru, ako boste spet pozvani v vojaško službo, naj se Vas pošlje v podčastniško šolo, ki obstoji pri vsakem polku. Podčastnik ne morete postati brez šole, pač pa lahko kaplar. Seve, ako se boste udeležili vojne in se tam Izkazali, boste lahko napredovali tudi brez šol.
Tožba zoper trgovca radi 500 din. S. J. Nameravali ste tožiti lesnega trgovca, ker Vam je — izrabljajoč Vašo pomoto — izplačal 500 din pre malo in Vam noče plačati dogovorjenih obresti; notar tožbe ni hotel sprejeti, radi česar ste vložili tožbo na zapisnik pri sodišču. Nasprotnik s; je najel odvetnika in vprašate, ali naj si ga tudi VI najamete in katerega dr. Koroščevega pristaša. Pri Vašem okrajnem sodišču je baje težko kaj doseči, ker so vsi gospodje med seboj znan. ln si gredo preveč na roko. — Menimo, da medsebojno poznanje gospodov ne bo ovira, da ne bi odvetnik, ki bi ga najeli na sedežu okrajnega sodišča, Vaše stvari nepristransko zastopal. Je tudi dolžnost sodnika samega, da kolikor toliko ščiti prava neuko stranko. Ako bo v stvari sodil sodnik S., mu povsem lahko zaupate. Med mariborskimi odvetniki so vidni dr. Koroščevi pristaši po abecednem redu: dr. Juvan, oba dr. Leskovarja, dr. Schaubach in dr. Veble.
Nakup posestva brez zadostnih mejnikov. F. L. Kupili ste posestvo, na katerem se ne nahaja Bkoro nič mejnikov, ter sta Vam mejo pokazala neka prevžitkarja ter odvetnik-prodajaiec. Prosili ste župana, da bi postavil mejnike, pa župan ni mogel določiti prave meje. Mejaš je medtem že posekal 8 smrek, ki so stale na svetu, katerega ste VI kupili. Zahtevali ste, da bi prišel geometer ter določil mejo, pa pravi mejaš, da ne bo ničesar prispeval in da naj Vi plačate geo-metra. Vprašate, do kdaj lahko tlrjate plačilo odškodnine za posekane smreke. — Ako Je meja med Vašim in sosednim posestvom res sporna, ker nI .mejnikov, odn. je premalo mejnikov, imate pravico zahtevati ureditev meje. Ako se z mejašem ne moreta sama izvensodno poravnati, predlagajte sodno ureditev meja. Ako vrednost epornega mejnega prostora ne presega 500 din. bo okrajno sodišče v nespornem postopku dokončno uredilo mejo. Sodišče se ozira na moč-
nejšo pravico do mejnega prostora. V Vašem slučaju bi morali Vi dokazati, da so Vaši posestni predniki skozi 30 let javno, brez prošnje in sile do gotove meje izključno hasnovali sedaj Vaše posestvo. V tem primeru bi bili pripose-stvovall lastninsko pravico v istem obsegu. V slučaju, ako je morda Vaš posestni prednik kupil sedanje Vaše posestvo od mejaša ali mejaševega prednika, bi trebalo pregledati, kako so bile takrat meje določene, ali se je morda dogovorila mapna meja. Le v takem slučaju, ako je bila namreč dogovorjena mapna meja, bi se pri ure ditvi meja upoštevala meja, kakor jo kaže mapa. V drugih primerih pa, kakor že omenjeno, se določi meja predvsem tako, kakor je dokazana močnejša pravica. Kolikor ni dokazana močnejša pravica, se določi meja po zadnji mirni posesti. Ce se tudi zadnje mirne posesti ne bi dalo ugotoviti, tedaj se sporni mejni prostor razdeli po pravični oceni sodišča. Ako presega prometna vrednost spornega prostora znesek 500 din, lahko stranka, ki ni zadovoljna s sodno ureditvijo meje uveljavi svojo močnejšo pravico s pravdo, toda najkasneje v S mesecih do dne pravomočnosti odločbe, izdane v nepravdnem postopku o ureditvi meja. Stroške postopka trpita stranki po meri svojih meja. Ce je bil postopek povzročen z motenjem mirne posesti — kakor izgleda, da je bilo v Vašem primeru — sme sodišče Izreči, naj trpi stroške postopka docela ali deloma stranka, ki je spor povzročila. —- Odškodninska tožba zastara šele v 3 letih.
Pravica do lova na lastnem posestvu. H. F. Imate posestvo v Izmeri 135 johov, arondirano in vprašate, ali imate pravico do lova na tem svojem posestvu. — Po starem avstrijskem zakonu o lovu je imel pravico do lova na svojem posestvu le oni, čigar posestvo Je merilo najmanj 115 hektarjev (ne 100, kakor menite VI). Po zakonu o lovu z dne 5. decembra 1931 pa se kot pogoj Izvrševanja lovske pravice na lastnem zemljišču zahteva, da meri površina slednjega vsaj 200 hektarjev. Izjemoma more samostojno izvrševati lovsko pravico tudi lastnik onega zemljišča, ki je Izrečno določeno za gojenje divjačine. — Leta 1938. je bil Izdan dodatek k lovskemu zakonu, ki se glasi: »Fizične osebe, katerim je pred stopanjem v veljavo zakona o lovu v dravski banovini dana pravica do lova na svojem posestvu od najmanj 115 hektarjev, to pravico obdrže.« — Ako mislite pod izrazom »zverina« tako zvano zverjad, to so: medved, ris, divja mačka ln volk, tedaj smete to zverjad kakor tudi divje svinje na področju svojega posestva svobodno uničevati tudi brez lovske pravice, toda s strelnim orožjem samo v krajih, ki so po tej vrsti divjačine ogroženi.
Dedovanje ločene žene. š. J. S svojo ženo ste napravili »razruštveno pogodbo« potem, ko ste skupno premoženje ločili. Nato ste šil k predstojniku sodišča prosit za ločitev zakona, zahteval pa je ubožno spričevalo, ki ga Vi ne morete dobiti, in vprašate, kaj naj storite, da bi dosegli ločitev zakona, ker bi namreč radi preprečili, da ne bi Vaša žena po Vas kaj dedovala. — Predvsem Vas opozarjamo, da zakonec nima pravice zahtevati dolžni dedni delež, radi česar lahko svobodno poslednjevoljno (z oporoko) razpolagate z vso svojo Imovino ter tako svojo ženo izključite od dedovania. V tem primeru bi smela žena zahtevati le, dokler se zopet ne poroči, manjkajoče spodobno vzdrževanje lz zapuščine. Ako hoče preprečiti, da žena tudi tega manjkajočega spodobnega vzdrževanja ne bo mogla zahtevati, boste morali — ako se žena z notarskim zapisom ali na sodni zapisnik ne bi sama odpovedala svoji dedni ln navedeni pravici — tožiti ženo na ločitev zakona lz njene krivde. Ako ne morete dobiti ubožnega spričevala, boate pač morali plačati predpisane takse.
fiJSIiiki poJmoi1^
Bilo je pred 300 leti, ko je na bregovih Te.Mze pri Londoftu vrveJo živahno življenje, kakor ga do tedaj tam ni bilo. Ob bregovih so se dvigale tribune za tedanjega angleškega kraija in za njegovo spremstvo. Neki »norec«, kakor so ga tedaj ljudje nazivaii, se je hotel tu potopiti in plavati z ladjo pod vodo. Samo pomislite: pod vodo!
Na Temni je plavala masa lesa. Rekli eo ji, da je to ona ladja, s katero se hoče oni »noreča: potopiti. Kralj je dal znak za pričetek »predstave«. In res, lesen nestvor se je pričel potapljati. Ljudstvo je cd presenečenja in navdušenja kričalo, vriskalo in se jokalo obenem, češ kako more človek sam siliti v smrt. 2e so valovi Eagrnili ladjo. Da. ee prepriča o resnici, je kralj vstopil v čoln in se dal prepeljati na mesto, kjer se je ladja potopila. V globini treh metrov je mirno plavala potopljena ladja. Namah ae je začela celo premikati. Res, premikala se je pod vodo! Brez dvoma!
Množica je strmela, br62 sape je upirala svoje oči v morsko globino, kjer je mirno plaviš CTbi »norec«. S samim vragom se je moral pobratili, da ž&ard kaj takega. Petnajst ljudi trepeta v oni podmorski gr<3fc niči. Po dveh urah počasnega križarenja se je ladja dvignila na morsko površino. Vratca so se odprla in med živim vriskanjem ter odobravanjem množice ie zlezlo na dan petnajst pomorščakov. Kralj je predrznemu iznajditelju iskreno častital. Tako ie »norec« postal slaven.
Večkrat je iznajditelj predlagal angleškemu kralju, da bi dal zgraditi take ladje v vojne svrhe. Ali vse zaman, angleška vojna mornarica ni hotela o tem nič slišati. Tako je iznajditelj končno umrl, pozabljen od sveta.
To je bila nrva podmornica, ki se je potopila in tudi zopet splavala na površje. Fantastičnih opisov in slik podmornic je bilo že prej in slej mnogo. Slika kaže, kako
šijo mostu, po katerem dobivajo Danci ojačenja. Predložil je, da bi zgradili potapljaško pripravo, s katero bi podvodno splaval do mostu in ga podminirai. Nato bi splaval dalje, nakar bi most zletel v zrak. General ga je nekaj časa poslušal, ---«-n n* v» -shlasneža« zapodil. Podčastnik Bauer pa valic temu ni miroval. Po uspeš-¿.u^usih je zgradil ladjo, ki je kaj kmalu bila pripravljena na prvo podmorsko vožnjo. Ker vojna med Nemci in Danci še ni bila končana, so Danci, ko so čuli o nevarni podmornici, panično pripluli s svojimi vojnimi ladjami izpred pristanišča, kjer je bila podmornica usidrana. To je bil prvi primer v zgodovini, ko so vojne ladje zbežale pred podmornico.
Bauer pa je vendar slutil nesrečo. Vedel je, da je njegova podmornica zgrajena iz slabega materiala. Akoprav je vedel za slabosti svoje podmornice, je vendar splaval iz pristanišča. Čim se je začela pod--mv rrvf-sfiHatl, se je namah pogrez-iiila 18 m globoko, in sicer tako, da je njen trup ostal v pokončni legi, dočiip se je z "—» -».-■••••volu morskesra dna. V tem trenutku je bil vodni pritisk tako močan, da c	vdale in stisnile, skozi razpo-
klino pa je vdirala voda. V podmornici sta bila poleg izumitelja Bauerja še dva pomagaš. Vsi trije so imeli na razpolago '•a majhen prostor Izpod po<Jmorničaega krova, skozi katerega bi se dalo eventualno splavati na dan. Ta prostor je bil čedalje manjši, zaradi vdirajoče vode. Edino Bauer ni v tem trenutku izgubil glave. Za-ukazal je pomagaču, naj ne sesa vode z ročno sesaljko iz podmornice, kajti vse to ne bi pomagalo prav nič. Rešitev je videl le v tem, če odpre pokrov podmorničnega izhoda. Medtem je pa voda neprestano vdirala v podmornico. Edino stisnjen zrak, ki je ostal v podmornici, je mogel pomoči pri dvigu pokrova. Pomorščaki bi sicer ne n:o?li premakniti izhodnega pokrova zaradi velikanskega vodnega pritiska. Eden izmed pomagačev je dobil od strahu blaz-nostne napade. Izdrl je nož in skočil na izumitelja. Bauer ga je udaril z revolverjem po glavi, da se je napadalec zgrudil. Nato ga je s praznim revolverjem toliko
Ce Szi«lnlte tista polja, ki so zaznamovana a piko, dobite sliko zanimivega dvoboja.
naivno so si nekateri predstavljali podmornico. Celo Aleksandra Velikega vidimo naslikanega v potapljalnem čolnu, dasi, seveda, ni nikoli potapljaškega čolna videl. Mnogo, mnogo pozneje se je bavil celo Napoleon z idejo o podmornicah. Ali vse to so bile le ideje in slike, resnice ni bilo nobene.
Pred kakimi 80 leti se je vnela vo jna pied Nemci in Danci. Nemški podčastnik Bauer po imenu, je uvidel pri neki bitki.
da Dance ne bodo premagali, če ne poru-
Ukraden Kolumbov
zemljevid Iz palače vojvode Al-bp v Madridu je izginil dragocen dokument: Kolumbov zemljevid, velik 20 X 30 cm. Karto je narisal lastnoročno KriStof Kolumb. Zemljevid J» bi shranjen v kristalni stekleni posodL Da pa a» bo pomot. J» treba povedali, da ni zemljevid izginil med zadnjo državljansko vojno, tem* ve>~ leta 193«, ko Je T palači vojvode Alba Izbruhnil ogenj. Mnog« drugih važnih listin. M Jih Je Imel vojvoda shrm» njene v zakladnici Span« ske banke, s« J« popoln nema dobro ohranilo.
Množica radovednežev, ki je na obali ž* tugovala za izgubljenimi življenji treh junakov in ki je pravkar poslušala že nagrobni govor trem žrtvam, je vzvalovila in pričela vriskati od veselja.
(Dalje sledi)
časa strahova!, dokler niso ti napadi ponehali. Drugemu, mirnemu pomagaču je zaukazal, naj odpre izhodni pokrov. Ni šlo, Zatem so vsi trije naenkrat poizkusih odpreti ga. Po peturnem trpljenja polnem delu, ko jim je gledala le še glava iznad vode, se jim je posrečilo. Bauer je pravilno računal: stisnjen zrak v podmornici j« vrgel vse tri može na morsko površje.
MALA OZNANILA
Cenik malim oglasom. Vsaka beseda ▼ malea ofciaau stane Um t—(Preklici. Po
•laoo. Izjav* pa Di© «t- ¿a besedo.I Davek f« zaračunava
Euatrbej do »elikust» 20 cm' Did I.—. do velikosti 50 cm' Up ¿.50 - Kdo/ toserira tako da a« pove avoi^a analov« fcmpak mora zb-rati uprava lista nnjave. doplača te Din V — — ^aí» ogtasi «e moral« breziztetnoo plačat» napref. sicer s* D« objavijo Kdor hoče odgovor ai> oas'ov ix malib ms«'« t uv Mura pri lotiti znamko ca D'o	sicer a« ne odg o varia
SLUŽBE:
Pošten starejši hlapec za vsa hišna in poljska dela se Išče. Rihterič, Gačnik, Pesnica. 56
poAteuo dekle z letnimi spričevali, ki ima veseljt do male svinjereje, sprejmem takoj. Jožefa Beljak, mlin za olje, Kram, postaja Rače-Fram
____57
Hlapca, zdravega in poštenega, iščem. Pleteršek Franc, Dobrovce 79, Slivniea.	58.
Zdravo, pofetea», varen» kmežfco dekle, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna ln poljska dela kakor tudi pri živini, se sprejme kot gospodinja v žirpnišču Sv. Križ pri Mariboru.	76
toprejiuem kovaškega vajenca. Hrana in stanovanje v hiši. Lovrenc PadovnJtk, kovač, Sv. Trojica v Slov. goricah.	. 67
Ofer brez otrok, tudi z več osebami, se sprejme v stanovanje na posestvo v bližini Maribora, katero lahko odsluži ali plača- Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 5.	77
Sprejme se kovač, ki ima veselje na žagi. Hleb, Zg. Sv. Kungota.	79
Hlapca in deklo (zakonski par) Učeni na kmetijo. Ponudbe upravi tista pod »Zakonski par 80«.
Išče se služkinja, oziroma dekle, poštenih stariev, k otrokom. Plača po dogovoru. Naslov v upravi.
__89
Sprejmi se drožiaa s tremi do štirimi delovnimi močmi, po dogovoru. Oskrbništvo Noviklošter. Sv. Peter, Savinjska dolina._86
Ofer z dvema delovnima močema se sprejme pri graščini Slivnica pri Mariboru.	84
Sprejme se takoj sposoben, samostojen švajcer i letnimi spričevali, po možnosti vešč nemškega jezika, k 15—20 kravam. Ponudbe s spričevali, ki jih takoj vrnem, pošljite na: Dr. E. Reiser, Pekre, Limbuš pri Mariboru.	83
Sodarskega vajenca sprejmem takoj. Klemenak Jože, sodar, Mozirje.	21
Viničarja s štirimi in majerja s tremi delovnimi močmi sprejme po banovinski uredbi posestnik na Košakih 39.	51
£K>1 dinarjev mesečno lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor! P. Baltič, Ljub-'lana 7, Podhrib 5.	69
DekEeSa, žene!
Ročno delo je najlepša zabava v dolgih zimskih večerih. Veliko izbiro najlepših vzorcev za vsakovrstne namizne prte, posteljna pregrinjala, kuhinjske garniture, posteljno in drugo perilo najdete
v Cirilovi tiskarni, Ptuj, Slovenski trg 7,
kjer Vam jih predtiskamo na piatno. Dobite lahko tudi že predtiskane prtiče ln vsakovrstno prejico za izšivanje istih.
OSKRBA
ISče se oseba z nekaj tisoči dinarjev glavnice na popolno oskrbo do smrti. Dopisi upravi lista pod
»Zajamčeno 60«.
Starejša tonska z nekaj gotovine s« sprejme na vso oskrbo. Naslov v upravi.	66
POSESTVA;
Hiša z lokalom ob banovinski cesti, primerna za vsakega obrtnika se da v najem. Vprašati: Stanko Vrazova 2, Pobrežje-Maribor.	81
Prodam NtMkinoMiik na prijetnem hribčku blizu bano vinske ceste ln cerkve sv. Urbana ln cerkve Tinsko, občina Pristava. Približno 1 ha 20 arov sadonosnika z 200 jabolčnimi drevesi, uporabljiv teren aa njivo, vrt ter vinograd. Poslopje majhna lesena hiša, s slamo krita, eno uro peShoje od železniške postaje Stranje. Po-izve se pri Sterniša Frideriku, Sv. Peter na Medvedovem selu, pošta Podplat, tik pri eer-kvt._59
Stavbeno parcelo prodam pri Devici Marija Brezje. Vpraša se v gostilni Zupan, Dolgoše, Maribor.	78
Majhno posestvo s kmečkim mlinom v okolici Maribora ugodno prodam. Naslov pove uprava
4«
RAZNO:
Papir za zavijanje (makulatur) dob'te po 2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
Nakupujem vsakovrstno ZLATO po najvišji cent K. Ackermann nasi., draguljar, Ptuj, Krekova ulica 1.	85
Zamenjam prvovrstno pijačo za svinjo. Senjor Hans, žvab, Ivanjkovci.	88
Najhujši kadilci postanejo v treh dneh sigurno nekadilci. Pojasnila daje: Zastopstvo Žirovnica, poštni predal 5. __87
Fant, šole prost, pošten in ubogljiv, se sprejme za pomoč pri gospodarstvu. — Prodam: voz za v planino, železen obračalni plug, ilustrirano pripravno živinozdravniško knjigo. — Kupim: kravo mlekarico. Stemberger, Bezena 5, Ruše.
5&
Kupim bukove ln javorjeve hlode, debelina od SO cm naprej, dolžina od 2 m naprej, vsako množino. Ponudbe poslati upravi pod »Takojšnje
plačilo 82«.
Kotažnik Jot«f, Remšnik, Brezno, proda dva vagona 3uhih drv, en vagon bukovih, e« vagon jelševih. Cena po dogovoru.	61
Kauče, otomane, naslonjače dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Glavni trg 1 ln Jurčičeva ulica 6.	70
Ooniaè«» ovčjo volno kupujem po najvišji dnevni cen. Pošljite vzorce! Mešiček Gustl, sedlar, Marier, Tržaška 46.	62
viiinarji! Prodam en par kamnov za vsako me-Ijavo. Kupim pa bencinski motor 8—12 k. s. Alojz Stajnko, mlin, Savci, Sv. Tomaž pri Or-možu.__68
Važno za prašlčjerejo! Vsakemu, ki redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek ln navodilo »Maste-lin«. Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Bače.
69
Vinsko trs je, korenjaki, 100% zajamčeno, dobite pri Dolinšek, črešnjevec, p. Selnica ob Dravi. Osebno naročite in prevzamete tudi pri Dolm-šek, Kamnica pri Mariboru.	63
Kupim takoj 200—300 kg konjskega reza la evse-ne slame. Feiertag, Betnavska 43, Maribor.
90
Naznanjam cenjenim gostom, da sem se preselil te gostilne »Triglav« v restavracijo »Union« na Aleksandrovi cesti. Postregel bom z najboljšo kuhinjo in domačim vinom. Priporoča se Alojz M. Jarc.	81
Drevcsca: češnje, breskve, nizke vrtnice in spe-njavke, vinsko trsje ln ključe, jablane Itd. dobro kupite v drevesnici Jelen, 6t. Hj pri Velenju.	_29
Cist čebelnl vosek in odpadke od sveč stalno kupuje tvornica Reich Josip, Tesno prt Mariboru.	39
Priporoča se liupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori!	_1600
Cunje, Krojaške odpadne, star papu ovč-jo voi-no. dlako arovce, staro železje. kovine, lutker, medenino kupi ln plača najboljše: Arbeiter, Maxibor, Dravska ulica 15.	1600
Kupuite pri nasib inserentih!
			
; " i« - ■-.*■{•■■•• -i . íMSfa.r-sís-x-í-			
Zahvala.
Ob priliki smrti preč. gospoda
kaplana pri Sv. Petni pod Sv. gorami,
nam hvaležno srco veleva, da se najtopleje zahvalimo vsem, ki ste z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se preč. gg. duhovikom, zlasti mil. g. č. kanoniku Josipu Cižeku, Antonu Cafuta in Ivanu Rančigaju za v srce segajoče poslovilne besede. Bog plačaj patru Vala-rijanu, župniku frančiškanske župnije, ki je rajnemu podelil sv. zakramente za nevarno bolne, in gospodoma zdravnikoma, ki sta mu lajšala telesno trpljenje: g. dr. Lorgerju iz Šmarja pri Jelšah in dr. Janku Pihlarju, ki mu je posvetil vso skrb kakor »voiemu bratu. Prisrčna hvala tudi tistim, ki so pokojnemu stregli v njegovi bolezni. Ganila nas je globoko velika pozornost Sempeterčanov, ki so v tako lepem itevilu od tako daleč in pri tem mrazu prilli na pogreb, g. učitelj M. Koželj pa se Se le poslovil v imenu učiteljstva. Hvala tudi vam, jareninski pevcil Jnreninčani in vsi, ki »te tudi od drugod prišli na pogreb, zlasti itevilni Mariborčani, ohranite blagopokojnika v dobrem spominu in prosimo, motite zani.	Sorodniki.
zadruga z neomejenim Jamstvom
obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4%, na trimesečno odpoved pa po 5%.
Vse vloge izplačuje točno po dogovoru
KAZNO:

POZOR! JESEN-Z1A1A. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, tko-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volne in bombaža poskočil«. Vam po lanskih cenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D s vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flar.elov za izjemno črno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130. Z-2 160 Z-3 200, Z-4 250. Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam.' Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga trajp. — Pričakujem cenjena naročila ln beležim s spoštovanjem Razpošiljalnlca KOSMOS, Maribor, Raalaguva 24/11.	1529
fclkMJbMfclUbl" IfcJtlbJbM.-
ZA ZIMO
damske in moške plaSče, obleke, klobuke, pletenine, trikotažo itd. v veliki izbiri najugodneje pri
JAKOB LAH
MARIBOR — GLAVNI TRG 2
Dokler zaloga, cene brez poviška!
HHHHHHHHHraRRHt-lH^J

T R T Ak. Ceplienke najodlič-—mmtLM nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5BB,Teleki 8B,Chas-selas 41 B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. Viittrsmon lr drevesnici: PrT|]ugos|gpEPSh'Loznlacl
Ceniki sasionj In polt-	DBPIIVaP	„„
nlne prosto I
IZAJCNNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI ♦
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovensld gospodar zavaruje sebe. svojce in svoje imetje le pri naši zavaro valili ci.
HRANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE
ln druge vrednostne papirje kupuje ln plača
najbolje	18
BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40.
LEPE POVESTI,
novel«, črtic«, pravljic«, pesmi, kulturna razprave. zdravstvene nasvete, razprav« u gospodarst v« ln gospodinjstva, kuharska recepte. t&Ja. ugank« in mnogo drugega prinaša »Mladika«, ld Je družinski list s podobami ln Izhaja ž« dvajset lat vsakega prvega v mesecu na 40 straneh.
KRASNE SLIKE
naših in tujih umetnikov ter raznovrstni fotografski posnetki lepo poživljajo borato vsebino lista. Poleg tega ima »Mladtka« modno In krojno polo. ki je našim gospodinjam v veliko pomoA pri Izdelavi najrazličnejših ročnih del oblek ta perila. Na hrbtu priloge pa so dragoceni nasveti za dom ln družino.
KNJIŽNE NAGRADE
daj« »Mladika« reševalcem ugank vsak mesec. Natančnejše podatke o nagradah dobita v »Ml«/-dlkl«. — »Mladika« stane za vse leto samo 84 dtn Is krojno prtloeo 100 dtn) To vsoto plačate tudi lahko v dveh obrokih po 42 dtn t oziroma 50 din) ali pa vsak tretji mesec po 21 dtn i oziroma 28 dinarjev). — Brezplačno In popolnoma neobvezno Vam pošljemo na ogled prvo številko letošnjega leta. če nam sporočite svoj naslov po dopisnici.
NAGRADE NOVIM NAROČNIKOM »MLADIKE«.
Med nove naročnike »Mladike« bomo z žrebanjem razdelili 80 letnikov »Mladike« Iz prejšnjih let brezplačno. Vsak nov naročnik, ki nam bo do 15. februarja 1940 poslal vsaj polletno naročnino, se bo udeležil irebanla. Žrebanje bo 20 februarja 1940. Kdor bo poslal naročnino šele po 15. februarju 1940, se žrebanja ne bo mogel udeležiti.
UPRAVA »MLADIKE« V CELJU
ZA NOVOPOROCENCE
venčke, šopke, izdelujemo po naročilu najceneje, perje za postelje že od 8 dtn naprej, tzgotovljene blazine in pernice dobiš pri	54
»LUNA«, Maribor samo Glavni trg 24.
Kmetovalci, pozor! Kupujem staro železo, kovine, rabljene stroj«, cunje, papir po zelo visokih cenah, kar se blagovolite prepričati!
JUSTIN GUSTINCIC,
Maribor, Ulica kneza Koclja ln podružnica: Tezno, vogal Ptujske in Tržaške c*»t«. 1927
T		sar	i Flc)l0!?!ilf(^ nafbolfp tr» nafvarnefc pri	
Spodnteštaferskl ljudski i Gosposka ulico 23 f ]*f 1)1*11)01*18				IMSofilnici Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog din 53,000.000				
Tiskar: TIskarna «v. Cirila v Mariboru, predstavni* Albin Hrovatln v Mariboru — Urednik Janul Goleč, novinar v Mariboru _ Izdajatelj:
TIskarna sv. Cirila, predstavnik Franc Hrast«!J v Mariboru