Dopisi. Iz Sarajeva. (Raznoterosti.) Obsodili so tu- kajšnjega policaja Srba M. Vračogojac na pet let težke ječe, ker je domuidočega delavca Simiča ubil. Simič je bil 60 let star in je pijan pred policijo malo razsajal. Vračogojac ga posvari, ob jednem ga je pa tako s svo- jem velikim čevljem v prsa pehal, da je Simič hitro umrl; zapustil je udovo in pet malih otrok. — Ustrelil se je policaj F. Surk; zakaj? se ni zaznalo. — Pretečeni teden je čakal v noči Mustafa Dezovič za nekim voglom, da se na svojem neprijatelju zmaščuje, zasebnik Vaso Šarič gre slučajno mimo in Dezovič ga tako močno z nekim železom po glavi lopne, da Šarič na mestu umrje. Dezoviča so zaprli, koga, pa je tam čakal, še ni izpo- vedal. — To leto se tukaj mnogo zida; pred par meseci se je zgotovila velika zgradba, rim.-katol. bogoslovje, ki je po svoji velikosti in krasni legi ponos celega mesta. Usmiljene sestre so si napravile lep, nov samostan, koji se je 15. novembra svečano blagoslovil. Razen sobic za stanovanje, so velike sobe za šestrazredno šolo in za ženski internat. Jedno sobo vzdržujejo v tem poslopji mil. nadškof dr. Stadler, v kateri se celi dan grejejo razni siromaki in dobijo o podne — brez ozira ,na ve- roizpovest — tečne juhe; razen tega pa oskrbujejo mil. nadškof v svoji palači mnogo sirot in jih šolajo na svoje troške. Očetje frančiškani zidajo veliki samostan, koji bode še le prihodnje leto z gotovljen. Poleti se je tudi dozidala nova velika bolnica ali špital, katera obstoji iz 17 sobic in popolnoma zadostuje vsem mo- dernim zahtPvam. Postavilo se je to leto mnogo pri- vatnih poslopij, hotelov in kavaren; celo Turki so Ali- pašino mošejo popolnoma popravili. Ta džamija je go- tovo marsikateremu naših rojakov v žalostnem spo- minu; bila je leta 1878 prenapolnjena s kruto, divjo turško drhaljo in je smrtni svinec, kakor točo, sipala iz nje na naše vojništvo. — Turki to džamijo jako ča- stijo in ravno v njej opravljajo zadnjo molitvo pred odhodom v Meko-Medino. Neko delniško društvo — na Uunaji — je pokupilo vse tri tukajšnje pivarne; zdaj pa gradi in radi nove kleti — ledenice in razna po- slopja; pivo pa tako kuha, da se človeku zdi, da pije kaki tropinšek. — Najvišji turski »duhovnik« 90 let stari Hadžia Omerovič, ki je bil obče spoštbvan in lo- jalen mož, se je zahvalil na svojoj službi. Dne 20. no- vembra je naznanjal topov grom, da je za to mesto imenoval svitli cesar direktorja višje turške šole Hadžijo Azabegič, ta je mož po turskem kopitu in pri svojih jako priljubljen. „ Jos. Urle. S Keblja nad Čadramom. (Nova šola) se je z novim šolskim letom pri nas odprla in je ta prigodba za našo župnijo znamenita. Do leta 1787 je cela naša župnija bila s Čadramom združena in v obeh teh žup- ijah ni bilo do leta 1820 nikakoršnje šole in še le .onega leta se je začela v Oplotnici, v hiši kneza We- rian da Windisch-Gratza za silo Ijudska šola z enim raz- redom, in ta šola gotovo več let ni bila Kebeljskim otrokom dobiček, saj je bila še za domače otroke ve- liko premajhna. Okoli 30 let imamo že zdaj mi svojo lastno šolo z enim razredom in ker naša župnija šteje okoli 1000 duš, je tudi blizo 150 všolanih otrok. Imeli smo pa zadnja leta na polnočni strani od farne eerkve svoje lastno šolsko poslopje, ali prav rečeno, šolsko kočo, v katerej je bila slaba mala učilnica z bornim stano- vanjem za gosp. učitelja. Ker je bila učilnica tako mala, da je že s 40 otroki bila prenatlačena, so zdajšnje za šole res skrbne oblasti že več let ob&no in šolski krajni svet silile, naj si primerno šolsko poslopje postavi. Taki ukazi še pa laglje na papir zapišejo, kakor v djanji izvršijo v občinah, kakor je naša. Tu imajo le posa- mesni farani v Kotu še lepe gozde, pašnikov ali plamine za živinorejo pa večjidel pogrešajo in smejo le še po potu milosti svojo živino pasti v planini konjiškega kneza. Njive so pri nas pa prav slabe, kajti še oves v najboljših letinah komaj po 4—6 zrn da; prispodnjih prebivavcih so njive nekoljko boljše, travniki in pašniki so pa lezičli. Zato je za denar le bolj huda, posebno odkar še vinogradi, katere mnogi v Čadramu imajo, malo ali nič ne rodijo. Kljubu vsemu temu smo že zadnja leta nekoliko večje doklade nalagali in smo tako 1000 fl. za novo šolo nabrali. (Konec prih.) Od Ljubnice pri Vitanju. (Kmečke misli) čez »Slov. Gospodarja« in njegovi klerikalni prijatelji. Težko je uganiti, kje berem take širokotiskane besede. V nemškem časo pisu »vahtarci«, ki se je porabil kot zavitek nekega uradnega dopisa od okrajnega celjskega glavarstva. Kakor drugi, bil sem tudi jaz radoveden, kake so pač te kmečke misli, in kerem. Pa kaj? Nedolžnemu »Gospodarju« se očita, da slovenske kmete od prave vere odvrača, jih zapeljuje v krive vere, ,uči le nesloge, vodi le v nesrečo itd. Je-li kdo, ki more z mirno vestjo reči, da mu je »Slov. Gospodar« v kako dušno ali gmotno škodo? Berem pa dalje: »In kaj misliš, moj dragi Slovenec, kdo so tvoji sovražniki, ki hočejo napredek Slovencev zadušiti? Duhovniki. Ti hujskajo ljudi med seboj in delajo le sovraštvo med njimi. Ne zmenijo se za blagor ljudstva, skrbijo le za svoje žepe, gledajo le na svoj dobiček, na svojo čast. Torej kmetje, ne poslušajte jih; le sleparijo vas; kar vam pravijo, so le prazne šare U Da je oni spis poln grdega obfekovanja in lažij, nihče ne dvomi, saj »vahtarca« brez tega dihati ne more. Ali to se nam čudno zdi, da okrajno glavarstvo v Celji vporablja take liste za zavitke, ki se navadno tudi pogledajo na fo ali uno stran, in s tem tako rekoč samo odobrava in priporočuje tako in enako hujskanje in napadanje. Že je enkrat neki drugi list tudi grajal to napako, ki mora povsod nevoljo vzbujati. Iz Braslovč. (P o r o č i 1 o) o izletu pevskega društva na Pako je našlo svoje pojasnilo, toda moramo reči, da se ni posrečilo. Iz ene strani ni res, da bi bili pevei kake poredneže iz Letuša s seboj pripeljali; tudi niso nikoga vabili drugačp, kakor po slov. listih prijatelje petja. Iz druge pa je res, da so bili poredneži, ki so prišli k zastavicam na vozih, na našo veselico pa nemir delat, Paški rojaki M. Z., M. K. in A. M. Dopisa o veselici pa tudi ni pisal kak ud pevskega društva; zakaj toraj »pojasnilo« svojo jezo otresa nad pevci? Kdo je v temi po noči kamenje metal na goste iz Vranskega, ne vemo mi, pa najbrž tudi tisti ne, ki je »pojasnilo« poslal, če ni bil sam poleg. Resnica pa je še vedno, da se je to zgodilo pri županovi hiši. Slednjič, ljudje sploh sodijo, da je tega nereda na Paki bil kriv četrti naglavni greh. Lepa nova hiša vštric kolodvora in gostilnica v njej, kjer se je veselica vršila, nekatere v oči bode. Nepotreben je bil opomin ob koncu »pojasnila«, da naj pevci drugokrat poredneže doma puste, ker jih tudi takrat niso s seboj imeli in ne s seboj vzeli. Iz Pišec. (Ameriškinasadi, župan.) Marljive roke že uživajo sad ameriških nasadov. Pred petimi leti godili so se v naši župniji šele prvi poskusi z vinogradi na ameriški podlagi, a letos se je pridelalo v njih že nad sto polovn.jakov izvrstnega vina. Gospodje Gerec, Podvinski in Hubschmann pridelaii so ga vsak nad 10 poljovnjakov, baron Moscon 8, profesor Pleteršnik 7, Recer 6, Kokot, Vrstovšek, Hogehberger po 4 poslovnjake, itd. Gotovo lep napredek v toko kratkem času. Koliko ugodniši bi še pa bil, da ne bi toliko let po trsni uimi križem držali rok, ne vedoč, kaj početi. Zato svetujemo ysem vinogradnikom, ki si žele dobro: pri- pravljajte se na nove nasade, če tudi še imate zdrave vinograde; če pa imate že okužene po trsni uši, začnite z novimi brez prevdarjanja in odlaganja. Ako bo delo dobro, vedite, da trud zastonj ne bo. Vinske cene se bodo za polovico zboljšale, kakor so se pri nas. Polovnjak se je tukaj letos prodajal" po 80—100 gold. Take cene naj nam dajejo pogum, da se z vserni silami in žilami poprimemo novih, nadepolnih ameriških nasadov. Dne 2. novembra je umrl na splošno žalost župan naš, g. J/ Varlec, v najlepši dobi svojega življenja; naj počiva v miru! Tjeden pozneje b:l je pa izvoljen županom g. Martin Volavšek, vrli nadnjak. Od Sotle. (Marsikaj.) S pomladi sta se vršili v Spodnjem Sečovem in Tokačevem poleg Slatine občinski volitvi. V obeh občinah je popolnoma zmagala narodna stranka. Ta vspeh Slovencev je pa bodel v oči neinčurčke, zato hajdi za pero in modre glavice so iztuhtale rekurz zoper izid volitev. V Gradcu so pa dali enkrat pod nos našim liberalcim, rekurz ovrgli, omenjeni volitvi pa potrdili. Koncem meseca novembra so odborniki izvolili v obeh občinah županom narodna in poštena moža; Janeza Drofenik in Gregorija Hrcko. Tako je odklenkalo Ogrizkovi gardi. Občinske zadeve bile bi torej povsem v redu, ker vseh deset občin Svetokriške nadžupnije se nahaja v narodnih rokah, a ne tako šolske. Krajni šolski svet ni v stanu pri slabih gmotnih razmerah pozidati si štirirazrednice za dekleta, kakor je zaukazalo visoko ministerstvo, a Slatinske šulvereinske Šole ne more iti ne sme prevzeti. Ne more: ker je na šolskem poslopju vknjiženih preveč tisočakov; ne sme, ker noče biti Efijalt in Iškarijot lastne krvi. Zato je prosil že meseca junija za poldnevni pouk na štirirazrednici Svetokriški. Ce se ta doseže, potem zadostuje sedanje poslopje za naše šolske potrebo. Toda meseca novembra je deželni šolski svet prošnjo kr. šolskega sveta zavrnil. Zoper ta odlok pa je uložilo vseh deset občin pritožbo na visoko ministerstvo. Upamo, da se nam reši ugodno, ker po § 21 državnega šolskega zakona se mora podeliti ta olajšava glede Solskega obiska šolski občini, ako vse politične občine prosijo za njo. — Donačke občine župan sme kaj ponosen biti na svoje občinske odbornike, kajti med istimi iina tudi kneza Alfreda Windischgršitz, predsednika sodanjega ministerstva. Z ameriškimi nasadi se nekatori vinogradniki v naših krajih marljivo pečajo. Pri Sv. Trojici poleg Sv. Križa imajo vzorno državno trsovnico. Tutli v Rogatcu jo že iraa okrajni zastop, deželna se pa šele dela. Le škoda. da imata obe prenizko lego, sta torej izpostavljeni pozebi. tembolj, ker les v nižavi dovolj ne dozori. V TržišCu poleg Slatine je zmrznil dne 29. novembra bukvovez Uršič. Pil ga je rad po očetovi navadi, pa tudi pijan v snegu našel smrt, kakor njego-< oče.