Sfev.iei
T Eelrfct,ine23. imna BSl Posamezna teMa stane TSOofa M LE
Naročnina
za driavo SHS:
Ha mesec . . xa pol leta . M celo leto
... Din M ... .120 • • • m
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
* Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva.... » M
Cene inseraJomj
Bnostolpna petitna »raia mali oglasi po Din 1*50 in Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2-50| veliki po Din 3'— In 4"—, oglasi v uredniSkem dete vrstica po Din
Pri večjem naročilo popust
Irhuja vsak dan izvzemii ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj«
prilogo Ilustrirani Slovenec **	mm v dslovisl
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/DI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva telefon 50, npravniStva 528.
Političen list za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za in«erafe) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Program viade H H.
Deklaracija nove vlade RR, s katero je včeraj razvila pred narodno skupščino svoj program, bo razočarala samo tisto peščico naivnih ljudi, ki so si od nje kaj obetali, široka javnost pa, ki po vsem tem, kako je prišlo do te vlade, niti trenutek ni bila v dvomu, da ne bo prinesla blagodati ne državi ne narodu, bo sprejela to deklaracijo popolnoma ravnodušno in kvečjemu še s pomilovalnim nasmehom nad siromašnostjo, ki nastopa tu s tako bahavo navideznostjo.
Siromašnost, to je značaj in vsebina tega RR-programa, in tega ni v stanu zakriti vsa kopa lepodonečih fraz in velikih obljub, ki jih ima nova vlada polna usta; obljub, ki jim nihče ne verjame, ker vsak ve, da bodo ostale neizpolnjene.
Narod verjame samo svoji izkušnji in po njej vse presoja. Izkušnja sedmih dolgih let pa je narodu pokazala, da je sistem, po katerem se v državi vlada in gospodari, zanič, in da od tega sistema nima nikoli nič dobrega pričakovati, dokler ne nastopi nekdo ali nekaj, kar bi ta sistem korenito prelomilo. Lanskega lela je naš narod Davidovič-Koroščevo vlado pred vsem zato pozdravil s takim veseljem in zaupanjem, ker je imela na svojem programu temeljito izpremeinbo sistema, toda do RR-vlade, ki je prevzela v svoj program ohranitev in konzerviranje dosedanjega popolnoma zgrešenega sistema v vsakem pogledu do nje narod naravno ne more imeti ne simpatije ne zaupanja.
Vlada RR v svoji deklaraciji slovesno izjavlja, da bo tudi ona dosedanji sistem izvajala dalje po vseh njegovih načelih in metodah, in s tem nam je povedala dovolj in vse: povedala nam je, da ostane vse pri starem, da bo delala ludi ona na to, kar je delala prejšnja vlada, da se bo tudi vnaprej gospodarilo ko doslej, c'a bodo davki vedno večji, državne blagajne pa vedno prazne, da bo uradnik dalje stradal, invalid beračil, dclavec ostajal brez posla, kmet iu obrtnik se boril za eksistenco, domačije propadale, industrija slagni-rala, s kratka: da pojde v naši državi dalje rakovo pot... In ko vlada RR zastopa ta sistem, ki je kriv, da je naša od prirode tako blagoslovljena država po sedmih letih miru in dela daleč zaostala za drugimi manj srečnimi državami, in ko ta vlada v svojem programu nima besede o kaki reformi, o kakem novem impulzu, o kaki novi smernici, izjavlja emfa-tično, da bo založila ves trud, da se čiin racionalneje organizira in pametno izkoristi neizčrpna moč našega naroda in da se mu na ta način zagotovi tako lepa bodočnost, kakršno po svojih vrlinah in miroljubnih namerah nesporno zasluži... Ali ne zveni to naravnost ko ironija? Da, na neizčrpno moč našega naroda in naše zemlje je vsa ta leta grešil sistem, grešil je na naše pri rodne zaklade, grešil na srečo, ki smo jo imeli z dobrimi letinami, grešil je na delavnost, potrpežljivost in miroljubnost našega naroda, in grešiti hoče na vse to tudi dalje pod vlado RR. Da nas ta sistem še ni privedel do katastrofe, to je zahvaliti samo vrlinam narodovim in naravnemu bogastvu države, toda vsaka stvar ima svoje meje, in resnica je danes ta, da je tista »neizčrpna moč" našega naroda že tako izčrpana, da če se jo bo še količkaj izčrpavalo, je katastrofa neizogibna. S strahom že opažamo, kako v našem narodu čezdalje bolj pojema njegova energija iD delovna sila, in zadostuje, če omenimo samo žalostno dejstvo, ld je vsaj v gospodarski zgodovini slovenskega naroda doslej še nepoznan pojav, da je naš kmet začel zemljo, ki jo je poprej najintenzivnejše ob-delaval, prepuščati v ledino, ker je davek večji od pridellja. Strašno znamenje, kako gospodarsko propadamo, in najresnejši opomin, kako je skrajnji čas, da se naredi konec dosedanjemu sistemu in vse državno gospodarstvo postavi na nove, zdrave temelje.
Tudi vlada RR mora dobro vedeti, kako tz dneva v dan zapadamo v vse težje življen-ske razmere, kako se naša gospodarska kriza bolj in bolj poostruje, in kako bi bilo treba napeti vse sile, da se vsaj zaustavi proces nagega vsesplošnega gospodarskega nazadovanja ; in ona mora tudi dobro vedeti, da je dav-?na moč narodova ?e do skrajnosti izčrpana in da ne prenese nobenega izkoriščavanja več. Toda vlada RR gre preko tega z ravnodušno gesto diktatorja in hoče »racionalno in pametno iilrnristiti .nadzemno inoc nagega naroda iu
mu zagotoviti lepo bodočnost na ta način, — da mu bo naložila nove davke in hremena!
In tako napoveduje, česar si niti PP-vlada ni upala, pred vsem zvišanje kreditov za vojsko, kar pomeni nove težke davke. To opravičuje v času, ko naše države noben sovražnik ne napada, s potrebo, da se zagotovi obramba naše države, in smatra, da nam ne sme biti žal nikakih žrtev za prave potrebe naše vojne sile, dokler je vojaška moč na svetu edino jamstvo za varnost države. Gotovo ne bo imel nihče nič proti temu, da se da vojski, kar ji je potreba, gotovo se bo pa tudi vsakdo začudil, kako da dosedanji visoki krediti za te potrebe več ne zadostujejo. Če pa ne zadostu-
jejo, potem mora vlada gledati, da jih pokrije z umnim varčevanjem pri budžetu, ne pa z novimi davki. In tudi to ni res, da je vojaška moč edino jamstvo za varnost države, pač pa je res, da je najboljše jamstvo za varnost države zadovoljnost njenih državljanov. Če tega ni, potem ne pomaga državi v resnem času najboljša armada nič, kakor to uči zgodovina na neštetih vzgledih.
To je torej program RR-vlade; dal ne bo nič — jemal pa veliko. In če je to temelj, na katerega je ta vlada postavila svoj dom, in pa čenčave Radičeve fraze, katerim nihče ne verjame, potem ga je postavila na pesek. Sesul se pa bo pri prvem vetru.
Jugoslov. klub za izboljšanje položaja duhovščine.
Večina odbila vse upravičene predloge.
Belgrad, 22. julija. (Izv.) V finančnem odboru se je nadaljevala debata o draginjskih dokladah duhovnikom. I'rvi jc govoril poslanec P u š c n j a k , da so določbe zakona o ustroju vojske, uradniškega zakona, zakona o prometnem osobju, uredile plače častnikom, uradnikom in železničarjem, dve leti pa se od raznih ministrov za vere obljubnje duhovniški zakon, pa je vedno ostalo le pri obljubah. Mesto zakona sc jc predložila naredba, ki vzdržuje stare krivice. Opozarja na določ. be čl. 12. ustave, ki jasno določa, da sc morajo izdatki za vse vere razdeliti na podlagi števila vernikov in stvarno dokazanih potreb. Duhovniško vprašanje je treba čimpreje rešiti in duhovščini zagotovili eksistenco, ker jc duhovščina bila vselej in povsod v prvih vrstah narodnih delavcev in kulturnih pionirjev in vrši mnoge posle za državo, tako vodstvo matrik, pouk v šoli itd.
Graja zapostavljanje slovenske duhovščin ne in zahteva, da sc postavi v I. draginjski razred radi kvalifikacije duhovnikov, ker je Slovenija pasivna pokrajina in so razmere slične razmeram v senjsko-modruški škofiji, ki je v I. razredu. Opozarja na to, da dobiva duhovščina v Sloveniji kot edini stan stare plače v kronah, in sicer kaplani 100 kron, župniki pa 200 do 250 kron mesečno. Skrajni čas je, da sc te kronske plače spremenijo v dinarske. Povišanje v znesku 2 Din dnevno ni nobeno povišanje. S tako smešno nizkim povišanjem sc ni zboljšal položaj slovenske duhovščine, ampak se pravi to samo sc iz njih norčevati.
Glede določbe uredbe, da duhovniki, ki uživajo S do 32 ha zemljišča, nc dobivajo celih doklad, oziroma v obče nobenih, zahteva, da se navedejo vrste kulturnega sveta. in sicer vrti, vinogradi, travniki, v L do III bonitetnem razredu. Predlaga, da dobi duhovščina v slučaju bolezni iste ugodnosti v bolnišnicah kot drugi uradniki. Slika obupen položaj bolnih in upokojenih duhovnikov in zahteva zboljšanje položaja.
Minister za vere jc odklonil predloge, da se Slovenija mesto v V. razred postavi v I., z motivacijo, da ostane povišanje 20 milijonov dinarjev, da pa nima sredstev za nadatjno povišanje.
Poslanec P u š e n j a k sc jc ponev no oglasil k besedi in ugotovil, da jc vladna večina prvotno predlagala, da sc draginjske doklade povišajo na 4 dinarje dnevno, da pa so sc na posebni konferenci znižale na 2 dinarja. Poudarja, da je to postopanje udarec Sloveniji in katoliški duhovščini. Opozarja ministra na posledice, ki jih ho tako postopanje napram katoliški duhovščini rodilo.
C-Iede podpor v slučaju bolezni izjavlja finančni minister, da nc more o tej zadevi dati nobene izjave in da mora preje slišali mnenje ministra za ljudsko zdravstvo.
Jutri bosta poslanca Pušenjak in Škulj intervenirala pri ministru za ljudsko zdravstvo. Kljub pisanju vladnih listov in kljub nastopu članov vladnih strank je minister doklade upo« kojenccm povišal samo za 2 dinarja. Za drugo namene pa gredo milijonski krediti. Tako postopanje proti duhovščini jc treba obsoditi. Za poznavalce razmer jc ia^no, da nc pomeni Ici povišanje draginjskih doklad nič drugega kot grdo norčevanje, ki ga katoliška duhov« ščina kol stan, ki je vedno deloval za kul« turni nivo slovenskega naroda, ni zaslužila.
Pri podrobni debati sc jc posl. Škulj zavzel za upokojene duhovnike. Orisal jc njih beden položaj, posebno v sedanjem času naj« večje draginje, ko so brez stanovskih in ka« kili prejemkov navezani na male pokojnine in draginjske doklade. Predlaga novo naredbo, po kateri bi vsi upokojcnci prišli v I. katcgo-i rijo draginjskih doklad.
Pred sejo jc vladna večina obljubila glede draginjskih doklad dati svoj glas, mini« stei Siojadinovič pa je vse odbil z običajnim na-mehom: Nc pri mam predloga! S tem je bil predlog odbit. Nadalje je poslanec skulj predlagal, da sc priznajo upokojencem draginjske doklade, če drugje prebivajo kot sa službovali; večina pa je tudi ta predlo« odbila.
Poslanec dr, Kulovec. je v svojem Govoru poudaril, kako se vladna večiua s stav«
NIKOLA PAŠIČ ODPOTOVAL, KER SE NE MARA Z RADIČEM KOMPROMITIRATI. -VES BELGRAD SE OB RADIČU ZABAVA. - STRAH, DA NE BI NJEGOV JEZIK RR VLADE STRMOGLAVIL. - VSI RESNJ ELEMENTI TUDI MED RADIKALI SE OD ST. RADIČA ODMIKAJO. - PRETRESAJO SE ŽE NOVE KOMBINACIJE.
Belgrad, 22. jul. (Izv.) Danes je bil v Belgradu Radičev dan. Vse ga je hotelo videti in govoriti z njim. Radič je imel cel dan odprta usta, tako, da niso časnikarji imeli niti dovolj rasa, niti dovolj papirja, niti oddiha, da bi vse zabeležili. Svoje zaveznike je povzdigoval do nebes, laskal Belgradu. laskal radikalni stranki, svoje bivše zaveznike pa napadal in psoval. V svojem klubu je pripovedoval, kako je pri kralju očrnil dr. Trum-biča in dr. Korošca. Tudi v današnjem svojem razgovoru s časnikarji jih je nekvalificirano napadal. O Slovencih je povsod zaničljivo govoril.
Ko je prišel Radič v svoj klub, je bilo treba prinesti iz skupščinske restavracije steklenico rakije, da si popravi živce, kar je vzbudilo med časnikarji hudomušne komentarje. Resnejši in treznejši radikali se zgražajo nad Radičevo brbljavostjo in izražajo bojazen, da bo tudi to vlado strmoglavil s svojo gostobesednostjo. Druge radikale, ki so tvorci nove vlade, Radič prijateljsko objema in srčno poljubuje. To so dr. Kojič, dr. Marko-vič, dr. Janjič in slicni.
Največje veselje uživajo samostojni demokrati, ki se dosedaj držijo jako rezervirano in pridno vzdržujejo zveze s svojimi prijatelji v radikalnem klubu. Dr. Žerjav in dr. Pivko še nista prišla k sejam narodne skupščine, tako ju je padec iz vlade pretresel. Pucelj se je pri debati o vladni deklaraciji vsedel med Srbe in Hrvate in se z ljubeznivim smehljajem vsiljuje. Mesto dr. Žerjava in Pivka sedita med vladno večino Pucelj in Kelemina in prevzemata s Prepeluhovci vso odgovornost za vse, kar bodo Slovenci dobrega in slabega dobili od nove vlade.
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Radičev prihod </ Belgrad ni okrepil nove vlade. Njegovo neprestano in neurejeno govorjenje je radikalne vladne člane in resne radikalne poslance zelo neprijetno d vrnilo. Ugleden član radikalnega vodstva se je danes napram nekemu opo-zicionalnemu voditelju izrazil: Vi ste lani imeli z Radičeni prvo izdajo, mi imamo sedaj drugo toda poslabšano, namesto popravljene!^
Ker je Pašič namenoma takoj odpotoval, da se mu ni treba sestati z Radičem, in ker se Radič tudi v zaporu ni naučil brzdati jezika, so vsi neprijatelji sedanje vladne koalicije v radikalnem klubu ponovni oživeli. Ne prerokujejo ji dolgega življenja. Začelo se je že govoriti o novi kombinaciji.
Na radikalne ministre slabo upih a, ker govori Radič, kakor da hi bil načelnik nove vlade, tolmači program, zida železnice, vabi kralja v Zagreb na obisk. Radič s sv ojimi govori ni prinesel dobrega vtisa v Belgrad. Njegova nav-očnost vlade ui utrdila.
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Kakor smo javili, jo Pašič snoči odpotoval s posebno ladjo v Bratislavo, odkoder te- bo odpeljal v Karlove vari. Njegov odhod sc tolmači s tem, da je odpotoval vsled znane trmoglavosti, ker ni hotel sprejeli Stjepana Radiča in je s tem vso nevarnost za nadaljni političen razvoj odvrnil od sebe. Odhod je posebno na radičevce deloval skrajno porazno. Ko so okrog 12. ure zvedeli, da je Pašič odpotoval, so takoj te.lefonič-no obvestili Radiča, ki je o tem zvedel v Si-sku. Hote! se je že vrniti v Zagreb, vendar pa je iz neznanih razlogov od tega odstopil.
Stjepan Radič so je davi pripeljal ob S v Belgrad. Na kolodvoru so ga sprejeli njegovi uoslanci iu časnikarji, katerim ie na dolgo in
na široko razlagal svoje utise. Izjavil je, da se zelo čudi, da je Pašič odpotoval in da ga je ta vest zelo potrla. Zato noče ostati v Belgra du več kot en dan in nato bo odpotoval iz Belgrada. Stjepan Radič je ves dan hodil po Belgradu, na vse strani je dajal izjave, napadal je vse povprek. Oblatil je Davidoviča, govoril je proti dr. Korošcu, zasramoval Spaha, Slovence in celo Hrvate. Izjavil je, da je v Jugoslaviji en narod, to so Srbi. Povzdigoval je Pa-šica in pel himno samemu sebi.
S kolodvora se je odpeljal v hotel Pariz, od tam pa v skupščino. Odšel je v klub, da se s .•?oElanoi pozdravi. Nato je obiskal radikale in se z vsemi poljuboval. Popoldne se je s Pavlom Radičem odpeljal na Avalo. Tam je položil venec na grob neznanega srbskega junaka. Ob 5 popoldne je napovedal sestanek s časnikarji v časnikarskem klubu, vendar pa ga ni bilo, ker se je s svojim avtomobilom napoti iz Avale ustavil v vsaki gostilni in se je, njegov prihod v časnikarski klub zakasnil do pol 9.
Stjepan Radič je prišel v novinarski klub zelo utrujen, a dobro razpoložen. Vsled obilice smederevskega vina, ki ga je med potjo za-vžil, je imel na časnikarje skrajno zmešan govor. Začel je s Kristusovo vero in Kristusovimi evangeliji in končal z >Zivio časnikarji!« Nato se je povzpel na okno časnikarskega kluba in od tam govoril ljudem, ki so se zbrali na ulici v istem smislu, kakor je govoril dosedaj. Tekom govora so ga poslušalci prekinjali z vzklici »Živel Da vidov jč! Živio dr. Korošec!', vsled česar je Radič končal. Kakor je. izjavil, bo jutri odpotoval iz Belgrada.
Zagreb, 22. julija. (Izv.) Po informacijah vašega dopisnika je bil prihod Stjepana Radiča v Belgrad in sestanek z Nikolo Pašičem že naprej določen in dogovorjen. Po tem dogovoru bi moral Nikola Pašič počakati v Belgradu Stjepana Radiča in se ž njim sestati. Tako so snoči zagotavljali člani HSS, ki so v Zagrebu in ki so spremili Radiča na kolodvor. Odhoci Nikole Pašiča pred prihodom Stjepana Radiča se v krogih HSS komentira z zdravstvenimi in s političnimi momenti, in lo samo radi tega, da se nc povzroči takoj v začetku nove vlade hude krv i.
V krogih Hrvatske zajednice se ta stvar komentira sledeče: Nikola Pašič sc jo umaknil iz Belgrada, ker položaj še ni jasen in ker v radikalnem klubu vsak dan hujše vre. To vrenje bo prišlo do formalnega izraza, ko sc bodo začele dajati koncesije. Bosanski radikali so s sporazumom zek> nezadovoljni, ker se. boje, da bi jim v Bosni ne škodovali samostojni demokrati. V Srbiji sporazum med ljudstvom m našel nobenega odmeva. I/, hrvatskega seljačkega kluba namerava hsto-piH pet poslancev, ki ne odobravajo vladne deklaracije. Zato je Pasie rezerviran in sc ni hotel eksponirati za sporazum. Pašič ui niti odgovoril na pozdravno brzojavko Stjepana Radiča, niti ni podpisal sporazuma, niti ni v radikalnem klubu deloval za sporazum. Če nastanejo kake komplikacije, je Pašič pripravljen, da vsak bas obnmi koalicijo s samostojnimi demokrati.
POGAJANJA Z MA2ARSKO
B»dimpešta, 22. julija. (Izv.) Pogajanja, ki se žc nekaj časa vrše v Belgradu med mažar-skimi in jugoslovanskimi delegati radi sklenitve pogodb v železniško-promnlnih in drugih vprašanjih, so končana.
Btran 2»
SLOVENEC, dne 28. julija 1921*
stev. m
Ijenim predlogom norčuje is duhovščine. Ugo-
tavlja, du duhovščina v Sloveniji ue zahteva nobene milosti, če zahteva, da ji država zbolj-ša plače. Duhovniki imajo zakonito pravico, da to od države zahtevajo. Država je prevzela nase dolžnost, da dotira duhovščino, potem ko se je polastila njenega imetja. Dokler pravni naslov obstoja iu dokler obstoja razmerje med cerkvijo in državo, ne bi država delila nobene milosti, če duhovniške doklade dostojno uredi. Zahteva, da se predlog toliko popravi, da se Slovenija uvrsti v I. razred.
Nato prebere minister Stojadinovič novo razvrstitev, kakor so jo člani večine sklenili.
Poslanec dr. K u lovec še enkrat utemeljuje predlog, da se postavi Slovenija v
I. razred. Zahteva pojasnila, iz katerih razlogov se je prvotna razdelitev spremenila. Govornik pravi, da so mogli biti merodajni samo politični razlogi. Mislil je na ministra Tri-funoviča, ki je neprijatelj katoliškega slovenskega naroda.
Minister Trifunovič ni hotel odgovarjati stvarno, ampak je dejal, da se je držal načela, da da vsakemu nekaj več. (Opozicija kliče: >To je sramota, saj niso berači, da jim dajete 2 Din na dani«) Vladna večina je nato z malimi spremembami sprejela člen za členom. Opozicija je glasovala proti. Značilno je bilo cinično zadržanje ministra Stojadi-noviča.
Debata o vladni deklaraciji.
POSLANEC SUŠNIK RAZGALJA VSO VRTOGLAVOST, NEDOSLEDNOST IN ŠKODLJIVOST RADIČEVE POLITIKE. - >KDOR S PAŠIČEM DRUGUJE, TA POTEM SIGURNO TUGUJE.« - RR VLADA JE VLADA SRBOV IN HRVATOV PROTI SLOVENCEM! — SL»S SE NE BO NIKDAR ODREKLA AVTONOMIJI SLO VENI,TE.
Bclgrad, 22. julija. (Tzv.) Na današnji seji narodne skupščine se je pričela debata o vladni deklaraciji. Prvi je nastopil črnogorski poslanec D r 1 j e v i č , ki je predvsem govoril proti vidovdanski ustavi in proti napačnemu pojmovanju jugoslovanske ideje. Pravi, da je ta ustava monstram. Ni res, da je vidovdanska ustava delo srbske misli, to je samo potreba belgrajske buržuazije. V svojem dolgem govoru je naštel vse nedostatke reakcionarnega centralizma in se potegoval za široki federalizem, Id mora brezpogojno zmagati. Nadalje je kritiziral vladno deklaracijo. S svojim govorom je izzval Uzunoviča, da je s svojimi znanimi starimi obrabljenimi frazami vstal v obrambo tega centralizma.
Govor poslanca A. Sušnikft.
Kot drugi govornik je nastopil posl. Anton S u š n i k. V skoro dveurnem govoru je izčrpno orisal zgodovino poslednjih političnih dogodkov, obenem je stvarno kritiziral sedanjo politiko. Poslanec je pričel s pogledi na zgodovino ustvarjanja naše države in na razvoj državne politike od 1. decembra 1918, ko se je naša država formirala. Že takrat je Radič nastopil proti. Izjavil je, da manifest od 1. decembra nima nobene veljave.
Poslanec obširno opisuje razmere v kon-stituanti, kjer se je vršila borba med avtono-mistično in centralistično fronto. Radič je a priori odbijal vsako sodelovanje v parlamentu. SLS pa je ostala na parlamentarnih tleh in se borila proti centralistični ustavi. Ta ustava je bila sklenjena proti veliki večini Hrvatov in Slovencev. Sprejeta je bila z navadno, ne pa s kvalificirano večino. S tem je bila po-gažena krfska deklaraci ja. Ustava je bila sprejeta s podkupovanjem in silo. Raditega je proti taki ustavi vstal celokupen slovenski iu hrvatski narod.
Poslanec opisuje podrobnosti razmer v konstituanti in prehaja na prve volitve po sprejetju ustave 18. marca 1923. Te volitve so pomefiile prvi poraz jugoslovanske demokratske stranke. Zmagale so stranke z avtonomi-stičuim programom. Na Hrvatskem Radič, v Sloveniji SIaS, v Bosni in Hercegovini Jugosl. musl. stranka, v Srbiji pa radikalna stranka. Radikalna stranka pa ni imela večine. Raditega je takoj spremenila svojo barvo in poslala svoje delegate v Zagreb, da se pogajajo s člani SLS in Radičeve stranke. Splob se je takrat pričakovalo, da se bodo radikali v resnici pogajali za sporazum, vendar se to ni zgodilo, ker jim je takrat pomagal Radič, kar se je pozneje nad njim maščevalo. Namesto pogajanj za sporazum je radikalna stranka, ki je imela vlado v rokah, odločno nastopila proti
Radiču. Ljudstvo je povsod slutilo, da vlada ne mara sporazuma s Hrvati. Pri Radiču pa je videlo, da ne more več dolgo ostati na Hrvatskem, ako ljudstva ne pozove k revoluciji. Ljudstvo je občutilo, da je lahko nastopati na sejah hrvatskega narodnega zastopstva, težko pa je voditi narod k revoluciji. Zato je odšel Radič v inozemstvo, da se tam bori za pravice hrvatskega naroda. Do tega trenutka se je Radič boril proti notranji ureditvi države Srbov, Hrvatov in SloveCev, od tega trenutka pa je začel odkrito borbo proti njenemu mednarodnemu položaju.
Poslanec Sušnik nato opisuje nadaljni razvoj političnih dogodkov in napore opozicije, da se zruši radikalni režim, kar se je tudi naposled posrečilo združenemu bloku Davidoviča, Korošca in Spaha, s tem, da so Radiča prisilili, da je v Belgrad poslal svoje poslance. Takrat, ko so prišli v Belgrad, so se pospešeno začeli razvijati dotedanji parlamentarni odnošaji, vsled česar je prišlo do Davidovičeve vlade.
Poslanec opisuje delo Davidovičeve vlade, nastop Stjepana Radiča, ki se je pod to vlado vrnil iz inozemstva. Stjepan Radič je to vlado zrušil. Nato opisuje, kako in zakaj je prišlo do volitev 8. februarja. Oriše razvoj dogodkov po teh volitvah do formalnega nacionalnega bloka. Pravi, da je Pribičevič dobil lckcijo, ki si jo bo zapomnil. Ne želi, da bi se isto pripetilo Radiču, vendar se boji, da bo prišlo do iste izkušnje, da »kdor s Pašičem druguje, ta potem sigurno tuguje«. Pri teh pogajanjih med radičevci in radikali so S-5 zgodile še druge stvari. V izjavi, ki jo jc dal v »Politiki«, in v pismih, ki jih je poslal kralju in Pašiču, je Radič čutil potrebo, da žali svoje zaveznike. V istem času je izjavil, da je za republiko 7. razlogom, ker preti Hrvatski velika nevarnost od klerikalizma. Radič pravi: »Pa eto, tukaj je Korošec, ki hoče vse spraviti pod svoj talar. On jc tu. Dasiravno je dr. Korošec dober Slovenec in patriot, ima svojo glavo v Rimu.« Na to pripominjam: Naša stranka je od vsega začetka zedinjenja priznavala to državo. Radič pa je šel v inozemstvo in se boril proti mednarodnemu položaju države Srbov, Hrvatov in Slovencev, dr. Korošec se je boril z legalnimi sredstvi in ni šel niti na Dunaj niti v Rim. Takih, izjav ni dajal nobenih. Gotovo je, da Radič tudi tukaj izkorišča cerkev in vero v politične namene. Vse to, kar se je dogodilo pri pogajanjih med R in R stranko, dokazuje, kako nezdrava je politična atmosfera v naši državi in dokazuje, kako nizko je padla politična morala. Prepričan sem, da nc bo boljše, dokler v našem
Expertus:
Slučaj me je vrgel na Glavotok. Sklenil sem bil sicer obiskati ta samostan za par tednov, toda strašili so me, da ni primernega prostora za kopanje, da je tam silno dolgočasno itd. Povabljen sem bil v Krk, toda sredi pota se je pojavila nepričakovana ovira. Nazaj ni kazalo, torej na Glavotok! In prav zadovoljen sem.
Na skoro najbolj zapadni točki otoka Krka stoji tik ob morju ta tretjeredniški sami/stan z lično cerkvico iz rezanega kamna. Nekoč je bilo tu letovišče Frankopanov z malo kapelico, ki služi sedaj za zakristijo. Od
1. 1-145 ,je v rokah tretjerednikov, prezaslnže-nega reda za slovansko bogoslužje v našem Primor.it!. Nekoč je živelo tu do 29 redovnikov, zdaj gospodari samo o. gvardijan. Leta 1879 so pomaknili samostan za pet metrov od 11,'jrja, ki je izpodjedlo temeljne zidine. Cerkev, posvečena D. M. br. SP., je dolga dobrih ni in 6 m široka. lina tri umetniško izdelane oltarje, za glavnim, ki je iz ka.rar-.- --a marmorja, je prostoren kor. Ni moj na-i :< d Vpisovati samostanske zgodovine, ampak sp'' govoriti par besed o Glavotoku z ozirom na t te, ki bi se radi odpočili kje ob morju.
Kaj je torej z Glavotokom? Savez Uza-jamuosti je najel ta samostan izključno y. :; duh o v u i k e. V hiši je 14 sob, snažnih, motorno opremljenih. Vso oskrbo v sobah in kuhinji vodijo tri sestre usmiljenke iz Zagreli:;. Če te je volja priti sem, piši kakih 14 dni preje o. gvardjjaaiu (Glavotok, otok Krk), S
Sušaka vozi parobrod v torek, sredo in soboto ob dveh popoldne. Vlak pride na Sušak ob
9. S trsatske višine imaš krasen razgled. V pristanišču povprašaj preje, odkod bo odrinila ladja. Na Krk vozi navadno parobrod Nehaj. Skrbi za legitimacijo! Na parobrodu plačaš III. razred, a se kot duhovnik voziš v II. Če nameravaš ostati 14 dni, ne oddaj voznega listka, ampak daj ga na postaji žigosati. Imaš pravico do polovične vožnje tudi na železnici. Preberi še enkrat tozadevna navodila v časopisih. V treh urah si na Glavotoku. Parobrod obstane kakih 100 m od brega, od samostana priveslja čolnič (čamac), ki te varno spravi na breg. Če prideš na Sušak v burji ali močnem jugu, pa nisi prijatelj morskih polk, počakaj naslednje ladje. 0. gvardijan ti odkaže sobico, kjer si sam svoj gospod. Večerja je ob 7, kosilo ob 12, in mašuješ, kadar hočeš, oz. kadar je prostor.
Hrana je skupna in dobra, čini več je gostov, tem boljša. Pri kosilu in večerji dobiš četrtinko vina, domačega, črnega. Če ti je premalo, dobiš več, a moraš posebe plačati liter po 0 Din. Tudi kisle vode dobiš proti odškodnini. Domača voda je dežnica, a dobro čiščena in hladna. Živila dobavljajo iz Krka ali s Sušaka s parobrodom, zato je življenje nekoliko dražje. Stanovanje in hrana stane dnevno 60 Din. Za mleko prede tenka na otoku, dobiš pa i zbornega ovčjega sira. Glavotok ni hotel Union. Voda dela tek, če kaj pri-treseš z doma, li ne bo Ireba nositi nazaj. Tobakar, preskrbi se na Sušaku! 0 notranjih razmerah bo menda dovolj.
Kako je pa s kopališčem? Kakega na-rušč za to prirejenega mesta zaenkrat še ni.
javnem življenju ne zmaga globoko prepričanje, da mora v politiki igrati vlogo morala in poštenje.
Nato poslanec kritizira vladno deklaracijo. Ugotovi, da v tej vladni deklaraciji ni nobenega govora o sporazumu, najmanj pa o onem sporazumu, kakor ga je zamislila Davi-dovičeva vlada, ki ga je kot svoj program sprejel blok narodnega sporazuma. To ni tisti sporazum, ki smo ga vsi težko pričakovali. Ni sporazum, ki bi mogel urediti razmere v naši državi. To je separaten mir med strankama. To je mirovna pogodba, pri kateri je v teh razmerah prišlo do tega, da je zmagala ena stranka, druga pa je morala žalostno kapitulirati. To ne more biti narodni sporazum žc raditega ne, ker pri njem niso sodelovali Slovenci. Naj bo kdo kakršnegakoli mnenja, dejstvo je, da živimo v tej državi Slovenci. Slovenci smo sodelovali pri ustvaritvi in zedinje-nju te države. |Sama ustava govori o Slovencih. Ako je torej ta država Slovencev, Hrvatov in Srbov, potem bo dosežen sporazum samo takrat, kadar bo dosežen sporazum med Slovenci, Srbi in Hrvati. (Ploskanje in pritrjevanje: Živio! Tako je!)
Radič je smatral za potrebno, da je v nekem intervjuja izjavil, da je ta vlada vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev. Proti temu moramo protestirati. Ta vlada ni vlada Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak je vlada Srbov in Hrvatov proti Slovencem. (Klici: Tako je! — Pavle Radič: Ali je bila Davidovičeva vlada hrvatska?) Vi ste bili takrat sestavni del vladne večine in ste sklenili, da pridete v vlado. Za nas Slovence vprašanje državnega edinstva ni nikdar obstojalo in ne obstoja. To je naša država, mi smo jo ustvarili. Sprejeli smo jo vsi, ker je zajamčena in zavarovana z mirovnimi pogodbami. Ta država je zgodovinsko in politično dejstvo, o katerem se ne more več razgovarjati. Slovenci pa se čutijo kot narod, ki ima svojo zgodovino in kulturo, in kot taki, kot narod hočemo živeti v tej državi, hočemo živeti svojo lastno, kulturno in gospodarsko življenje. Naš program je vedno isti in od njega ne bomo odstopili. Slovenski narod nikdar nc bo odvrgel jezika in vere. SLS se nikdar ne bo odrekla programu, ki obstoja v tem, da se revidira ustava, zahteva samoupravo v Sloveniji in na kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. To je ključ do sporazuma vseh treh narodov.«
Po govoru poslanca Sušnika je predsednik skupščinsko sejo zaključil. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne z istim dnevnim redom, to jc nadaljevanje debate o vladni deklaraciji. Med drugim bodo govorili Ljuba Jova-novič in dr. Trumbič.
IMUNITETNE ZADEVE.
Belgrad, 22. julija. (Izv.) Danes se ,ie vršila seja imunitetnega odbora. Na dnevnem redu so bile zahteve pravosodnega ministra, da se izreče sodišču poslanci: Čeda Kokano-vič, Simonovič, Davidovič, dr. Korošec, dr. Hohnjec, Pušenjak in Smodej. Sklenjeno je bilo, da se noben poslanec ne izroči sodišču. Druge zadeve niso prišle na vrsto.
ZADEVA UKIN.TENJA DVAODSTOTNEGA DAVKA NA DELAVSKI ZASLUŽEK.
Belgrad, 22. jul. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je poslanec dr. Kulovec zahteval od predsednika finančnega odbora pojasnilo, zakaj ne da na dnevni red nujnega predloga poslanca dr. G o s a r j a , da se ukine 2 odstotni davek na zaslužek delavcev. Ta predlog je bil kot nujen predlog odkazan finančnemu odboru. Finančni minister je obljubil, da se bo v odboru kmalu pretresal.
Predsednik finančnega odbora Radonji-čič odgovarja, da bo še ta teden sklical sejo in postavil predlog na dnevni red.
Koplješ se, kjer ti drago. Kopalno obleko prinesi s seboj in tudi sandale, ker bos ne moreš hoditi po bregu. Neprecenljive vrednosti je to, da tu ni neumnih zijal. Najbližja vas Brzac je oddaljena dobre pol ure, breg samoten, pet minut proti severu prijazen gozdiček lovorjev in hrastov s klopmi. Če te zajemi je priroda, morje je neizčrpen vir. Na dnu in po skalah opaziš črne hlebčke, toda ti hlebčki so živi; to so ježki, oboroženi z dolgimi bodicami. Ne stopaj nanje in ne prijemlji jih pretrdo, sicer boš delal pokoro. Pred kopanjem si namazi kožo z vazelinom na hrbtu in ramah. Solnce gorko tukaj nam sije. Kopanje podaljšuj stopnjeina. Če si turist, prinesi močne čevlje. Kras, ostra pota. Samostan ima lasten čoln. Če hočeš loviti ribe, veš, česa ti treba. To so krasna bitja. Če te vesele knjige, imaš na razpolago malo hišno knjižnioo. Če hočeš mirno premišljevati, te vabi tiha šumica in skalnati breg ob skrivnostnih tolmunih. Če si pevec, oj, to odmevajo te naše pesmi slovenske in hrvatske tja do Čresa onkraj preliva. Po večerji se sprehajaš po prostorni ploščadi pred samostanom v prijateljskem razgovoru z duhovnimi sobrati iz vseh delov naše domovine. Tn to ti je družba! Dve orjaški postavi hrvaški, eden župnik iz Prek-murja z mogočnim baritonom, drugi katehet, dostojanstveno miren in molčeč; dva Belo-varčana, eden bolniški kurat, fin gospod pariškega koraka, ki pomirja tu svoje živce, drugi ljubeznivo muhasti kaplan, ki s solnčni-mi žarki krpa svoj meh in misli na ukane; pa nekaj trpinov, ki so si naložili pretežko breme in so prišli k morju, da jim ga nekoliko izluži. No in uaš lietmun, Ukrajinec iz
Dr. Ryhar o italljansko-Jtigo* slovanskih konvencijah.
Rim, 22. julija. >Giornale d'Italia< prw naša pogovor svojega poročevalca z dr. R^baw rem, predsednikom jugoslovanske delegacije na firenški konferenci, o pravkar podpisanih' nettunskili pogodbah. Dr. Rybaf je izjavil, da hrvatsko in slovensko zaledje Reke in Trsta teži naravno za razvojem lastnih narodnih! pristanišč. Spričo danih pogojev pa bo šel det jugoslovanskega prometa vsekakor preko Reke, to pa v razmerju, kakor bo našel tamkaj! zase ugodne razmere ali pa ovire. Za uspešno gospodarsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo so najboljša sredstva dobro blago, prit merne cene iu iskrenost v trgovskih odnosa^ jih. Kar se tiče Zadra, so se vprašanja njego-i vega prometa z zaledjem rešila v Santi Mar-gheriti; v nettunskih konvencijah so se rešile! podrobnosti. Neke težkoče bodo vsekakor! ostale, ker se ne sme pozabiti, da ležita med Zadrom in zaledjem politična in carinska mej ja. Pravice italijanske manjšine v Dalmaciji so sedaj jasno določene.
ITALIJANSKI FINANČNI POLOŽAJ. '
Rim, 22. julija. Včeraj se je sešel pod Mussolinijevim predsedstvom italijanski min« strski svet, na katerem sta razvila svoj pren gram novi finančni in narodnogospodarski mi-( niste Volpi in Belluzzo. Volpi je izjavil: PrtH računsko leto 1924-25 se završuje s preostane kom v znesku 209 milijonov lir, dasi je bil proračunan primanjkljaj v znesku 355 mili-* jonov lir in je država tekom leta zadostil^ težkim, izrednim bremenom. Do ugodnega zaključka je predvsem pripomogel višji doho< dek iz direktnih davkov, potem iz raznih taks, indirektnih davkov in državnih obratov. Javni tekoči in kratkoročni dolgovi so se znižali za 6 milijard in 432 milijonov. Javni notranji dolg se je zmanjšal od 93 milijard in 163 mili-* jonov dne 30. junija 1924 na 90 milijard iq 841 milijonov dne 30. junija t. 1.
Z	'
Pariz, 22. julija. (Izv.) Po poročilih iz Ma« roka ponehavajo v zadnjih dneh sovražni na-* padi. Francoski letalci so ugotovili, da se regularne čete Abd-el-Krimove, ki so se zbi-t rale ob cesti v Fez, pomikajo nazaj proti sc-t veru. Po vsem izgleda, da se misli Abd-el« Krim zdaj omejiti na defenzivo.
Pariz, 22. julija. (Izv.) Maršal Petain je žd dospel na fronto. Francoskim četam se je pq trdem boju posrečilo pregnati kabile iz po-i stojank Ain-Aiša in Ain-Maatuf, ki so Jih bili pred nekaj dnevi zavzeli. Številne sovražniV kove čete so napadle francosko postojanko Fona pri Džedicdi, a so bile odbite s težkimj izgubami.
Pariz, 22. julija. (Izv.) Kakor poroča »Ma^ tin«, je Abd-cl-Krimu že izročeno pismo za^ upnika francoske in španske vlade, v katei rem ga vprašuje, če sprejme pogajanja. Če bo odgovor povoljen, bosta francoska in špansksj vlada odposlali delegacijo k Abd-cl-Krimu, d«( mu naznani mirovne pogoje.
London, 22. julija. (Izv.) Kakor javlja »Morningposti« njen ruski dopisnik, je nad vso Belo Rusijo proglašeno obsedno stanjet ker so povodom petletnice osvoboditve belo« ruske republike sovjetom neprijazne stranka poskušale vreči sovjetske oblasti.
Moskva, 22. julija. (Izv.) V beloruske gm bernije so odšli močni oddelki rdeče armade,
Haročaite »SSevarecsi*!
Dolenje Bačke, megr. Modri. Pol Evrope je žet prebrodil, žarko ljubi Slovenijo, njene gore, njeno pesem. Poje slovenske, hrvatske, koza« ške. V roki ima vedno dolg drog, za čepicai šopek cvetlic. Kadar poje, govori njegovo kopje, njegov obraz, njegove roke, cela postava. On ljubi svo jrod ukrajinski, svoj jezik blagoslasni, silni, obilni. Ukrajinec mu je jez-gra Slovanstva. I11 o. gvardijan. Prvi mašuja svojo glagolsko mašo ob jutra svitu, navdušen Hrvat, drobna postavica, sicilijanski temperament, v oko sokol, vsesplošen obrtnik, roji po hiši in krog nje, vsak večer z litrom voda izpere svoj nebogljeni želodec kar po svoje, prava kliniška posebnost. Prid', kirurg, sd les učit! Ampak pozabiti ne smem starega Širne, ženijalnega ministranta, ki služi ob* enem pri treh mašah v dveh obredih in dveh Jezikih. Julij Cezar, tvoj rekord je šel po Rubikonu! Naš hetman ga je vzel za pol ure v šolo, da mu služi pri njegovi maši grškega obreda, toda Šime si ne pusti vezati rok. Uvedel je male jezikovne popravke, n. pr.J >Gospod, daj« Puši najraje tiste, ki so štiri za dinar. Spada med manjše postavke glavo-toškega budgeta. Gosti prihajajo, gosti odha-i jajo, in tu naj ti bo dolgčas?
Res je, na Glavotoku še manjka maral« • česa, s složnim sodelovanjem se bo dalo vse doseči. Mal motorni čoln za lažjo in hitrejšo preskrbo živil in pošte in za daljše izlerte bi bil ideal. Omogočiti revnejšim sobratom salvo honore kak teden počiti:a bi bila stanovska dolžnost. Želeti bi bilo, da se točno uredi na« čin plačevanja. Zidajmo, ne razdirajoč
Štev. 163.
Spremembe v slovenski fran&iškarski provinciji. Na provincijalnem kapitlju dne 22. t. m. je bilo pod predsedstvom generalnega ministra prec. g. P. Bernardina Klumper-ja, izvoljeno naslednje novo predstojništvo provinci je: dr. P. R e g a 1 a t C e b u 1 j, pro-vincijal; P. K e rubin T u š e k. kustos; P. Valerijan Landergott, P. Bonaventura Res man, P. Pij Zank ar, dr. P. Hadrijan Kokolj, definnorji.
V	spomin Aljaževe 80 letnice je bila v nedeljo 19. t. m. velika «lavnost na Dovjem. Dopoldne so prišli gasilci iz Dovjega in Mojstrane v krojih in z zastavami k župnikov! maši v cerkev. Po službi božji so župniku ča-stitaM: županstvo, požarni hrambi in druge korporacije. Popoldne ob treh je bila v dvo-raoi slavnost z vstopnino za novo kapelo v
j Vratih. Pozdravi, deldamacije, petje in igra >Mala pevka« v petih dejanjih. Glavne osebe: Mala pevka (gospodična Minca Rabič), njena mati (gospa Sorčič), oče Benko (Rebol), Jošt (Viktor Janša), Kmet (Andrej Sniolej), pa-stirica (Dolfka Brence) so izvrstno igrali. Telovadbo malih deklic s poklonitvijo venca je spretno priredila gdč. Rezika Klinar ter gdč. Minca Rabič. Na slavoloku pred župhiščem je bil napis: »Še mnoga leta tu prebivaj, Blagor, rair na vse izlivaj!« Pred dvorano je bil napis: >0»emdesetletniku Slava!«
V	zadevi delavskih železniških kart v industrijskih centrih v Sloveniji jc stavil narodni poslanec Dušan S e r n c c na železniškega ministra sledeče vprašanje: Gospod minister! V industrijskih centrih jc nemogoče, da bi bilo vse delavstvo nastanjeno v kraju, kjer je tovarna. Primanjkuje stanovanj in življenjskih potrebščin. Delavstvo se rekrutira v ve. liki meri iz okolice in se dnevno vozi z vlakom na delo, oziroma sc od njega vrača domu. Delavstvo, ki stanuje v oddaljenejših va-
Iseb, se vrača domu le preko nedelje. Take razmere so n. pr. na Jesenicah na Gorenjskem. Delavci iz Breznicc se vračajo dnevno domu, oni iz Bohinja le tedensko. Svoj čas je dobilo to delavstv o na podlagi potrdila tovarne, da je tam zaposleno, in na podlagi potrdila svojega županstva, da v dotični občini stanuje, na železniški postaji železniško legitimacijo, ki se je mesečno na novo potrdila. S to legitimacijo je dobi! delavec za vožnjo med svojim domom in tovarno, kjer je bil zaposlen, delavsko vozno karto, ki je bila v ceni približno ista, kot so režijske karte za železniško osobje. Te delavske vozne karte ne značijo Ie socialnega čina državne oblasti, temveč so tudi iz vidika pospeševanja indu-*trijc in narodnega gospodarstva nc le opravičene, temveč potrebne in obstojajo, kolikor je meni znano, v vseh zapadnih državah Evrope. V Sloveniji so te delavske karte že delj časa ukinjene. Usojam si tedaj Vas vpraša*!, gospod minister: 1. Ali Vam je ta zadeva znana? in 2. Ali ste voljni omenjene delavske vozne karte zopet vpeljati? Prosim za čim hitrejSi odgovor.
Vojaška služba dijakov. V smislu odredb vojne komande je bil rok za vlaganje prošenj dijakov za odlog vojaške službe do konca maja. Mnogi pa niso mogli vložiti, ker se je zahtevalo frekventacijsko spričevalo. Slednjega pa letošnji abiturienti niso mogli priložiti pred vpisom na univerzo. Zato so mnogi zamudili rok prošnje in so pozvani s 30. julijem tla službovanje. Minister za vojsko in mornarico pa je zdaj podaljšal rele za vlaganje prošenj, na kar se interesiranci opozarjajo, da čim preje to store! V zadevi je interveniral poslanec Šinil j.
Kamnik. Povodom ekspoziturne orlovske prireditve smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim v imenu pripravljalnega odbora vlč. g. kanoniku in dekanu Iv. L a v r e n č i -ču, ki je opravil sv. mašo v kopališkem parku; g. priorju usmiljenih bratov, ki je z veseljem dal na razpolago kopališki park, ko je županstvo mestne občine kamniške odklonilo prošnjo pripravljalnega odbora za prostor na glavnem trgu. Zahvalim se vsem go-6pem in gospodičnam, ki so tako marljivo in požrtvovalno pripravile vse potrebno za ve-selioo in na dan prireditve vztrajale do konca vsaka pri svojem poslu. Zahvalim se di-jaštvu, ld je vestno in uspešno vršilo roditeljske posle, zahvalim se vsem Orlom in Orlicam in vsem, ki so karkoli pripomogli, da je prireditev sijajno uspela. — Za pripravljalni odbor: Ivan P rim ar.
Metlika. Naše malo mesto je postalo ^veliko mesto«-". Metlika živi v koncertih in prireditvah. Preteklo nedeljo 10. t. m. smo culi cerkveni koncert Kat. prosv. pevskega društva iz Podzemlja, katerega moramo v svojo sramoto iskreno pozdraviti. Koncert jc lepo izzvenel iu čestitati moramo g. kaplanu Jožefu Rott iz Podzemlja, da je svoje Poljce v tako kratkem času naučil toliko, da se niso bali nastopiti v zelo muzikalični Metliki. Ru-fcioirani pevci so lepo sledili volji dirigentov! in nas z mičnimi in pestrimi, modernimi in starejšimi cerkvenimi skladbami (15 po številu) pridobili in očarali. Lepo je dcnel zbor posebno, kadar so prišli do veljave vsi štirje glasovi. Trud je bil seveda od naše strani bolj slabo poplačan in mislim da •rmnogošte-vilnav udeležba ni ravno navdušila ne pevcev ne dirigenta. Pa nič zato. Led je prebit in ut-pehi se bodo pokazali še drugod.
Aru -ik-inci. Dne 21. t. m. so rev. Oman in lir. Grdiua s seprogo v družbi tu-
<£OVENEC, dne 23. julija 1925.
Stran 3.
kajSnjih prijateljev obiskali šmarno goro. Četudi so več kot en mesec na potu, se niso mogli nacuditi lepoti in krasoti naše zemlje, ki so jo uživali ob lepem razgledu. Obžalovali so, da tega lepega užitka ne morejo nuditi drugim svojim rojakom v Ameriki. — Za novo šmarnogorske zvonove so obljubili podno-ro v denarju. Za njihov velikodušni dar "se odbor za nabavo zvonov že naprej toplo zahvaljuje!
Naročnikom >Križp na goric. V začetku tega tedna je bila razposlana 11.—12. številka. Prosimo naročnike, da nam javijo spremembe naslovov in eventualne nerednosti pri dopošiljanju. Istotako naj javijo skupni naročniki (organizacije), na kateTe naslove in koliko izvodov naj pošljemo. Kdor bi tekom tega tedna zadnje številke ne prejel, naj izvoli to javiti po dopisnici. V vseh zadevah >Križa na gori« naj se dopisuje v Akad. dom, Miklošičeva cesta o, Ljubljana. — Uprava ' Križa na gork.
Malodušnost naših pridobitni kov. Vlada.
joča kriza in poslovna stagnacija sila vpliva na naše industrijalce, trgovce in obrtnike. V svoji malodušnosti jim ni več za dvig podjetja, misleč, da so vsi koraki zaman. Tako izgubljamo naše odjemalce, ki krijejo svoje potrebe pri izvenslovenskih tvrdkah, ki delajo še reklamo in propagando za svoje izdelke in skušajo z največjim naporom prekoračiti krizo. Konjunktura se bo gotovo izboljšala v jeseni. Dobra žetev, pričakovani veliki eksport ugodno vpliva na sedanje stanje. Ljubljanski velesejem je započel z najobsežnejšo propagando za koncentracijo velikega števila kupcev iz vseh krajev ob priliki svoje prireditve od 29. avgusta do 8. septembra v Ljubljani. Slika letošnjega velesejma naj bi bila slika oživlja-jočega se gospodarstva. Pozivamo vse indu-strijce, trgovcc in obrtnike, naj nemudoma prijavijo svojo udeležbo. Le v slogi je moč in v skupnem, organiziranem delu. Naj nikdo ne | izostane, ker s tem ne škoduje samo skup-| r.osti, marveč največ samemu sebi. Maloduš-nežev ne sme biti med vrstami naših prido-i 'oitnikov.
Roparski umor v Podkraju — pojasnjen.
Včeraj smo poročali, da sta pripeljala v Ljubljano dva orožnika 18 letnega Franceta Klan-čarja, doma iz Kamnika pri Preserju. Fant je bil obdolžen roparskega umora. Dolžili so ga namreč, da se je na poti proti liki vasi pridružil posestniku Anionu Zupcu iz Iške vasi, ki se je vračal z vozom iz Pcdpeči, kamor je peljal deske, in ga je na poti ubil in oropal. Moža so našli namreč mrtvega na cesti, konje z vozom pa so prijeli v sosednji vasi. Pri aretaciji in tudi pri preiskavi je fant umor odločno zanikal in je trdil, da se je od Župca že preje poslovil. Sodišče je odredilo včeraj dopoldne sodno obdukcijo pokojnega ua pokopališču v Tomišlju. Obducirala sta ga sodna zdravnika dr. Travner in dr. Novak iz Ljubljane. Pri obdukciji pa sta ugotovila, da mož ni umrl vsled udarca na glavi, marveč, da ga je zadela srčna kap. Rano na levi senci pa je dobil mož gotovo pri padcu z voza. V toliko je sedaj pojasnjena zadeva glede smrti Antona Zupca. Ni pa še pojasnjena zadeva glede, denarja, katerega je imel mož po zatrdilu več ljudi precej pri sebi. Tako je mladi faat suma roparskega umora oproščen.
Nabožni večeri v Trbovljah. Svojčas smo bili pod naslovom >Konec spiritizma v Trbovljah-' poročali, da so se v Trbovljah shajale razne osebe na špiritistične večere in da so bile zato nekatere kaznovane. V tej zadevi se nam je nedavno od strani, ki je te osebe zastopala, sporočilo, da ie preiskava, ki jo je uvedlo okrajno glavarstvo v Laškem radi spiritističnih večerov, dognala, da obstoji med trboveljskimi rudarji in rudarskimi ženami več družb, da pa člani leh družb ne. uganjajo spiritizhia, ampak da se shajajo le k skupnim molitvam. Okrajno glavarstvo v Laškem je radi tega razveljavilo vse razsodbe, s katerimi je naložilo kazni nekaterim rudarjem in rudarskim ženam ter vse oprostilo sleherne krivdo in kazni. Od iste strani se nam je tudi zatrdilo, da so omenjeni rudarji, oz. njihove žene verni katoličani in pošteni ljudje.
—Mi smo se v tem pogledu informirali in dobili sledeče pojasnilo: Na več krajih so se zbirali ljudje ob večerih, molili navadno samo Očenaš brez češčenemarije in si pri tem tiščali roke na glavo. Potem pride od katerega bolj popolnih duh«, postane nekako zamaknjen in začne govoriti, navadno o rajnih, /a katere .je še treba moliti, ::da pridejo na pot pokore«-, ker šele potem, ko je prestala pot pokore, pride — po njihovem — duša v nebesa. Pri teh »navdahnjenjih« govorijo, kakor je to pri takih pojavih navadna, večkrat stvari, ki niso v skladu z naukom Cerkve. Tudi se večkrat zmotijo; lani enkrat so n. pr. sporočili nekomu, da je treba za njegovo v mladosti umrlo sestro še toliko in toliko molili, *-da pride na. pot pokore«. A dotičnik sploh ni imel nikoli nobene sestre. Nekateri od teh ljudi hodijo v cerkev, drugi ne. Delajo pa vse to v dobri veri. Oblast jih je preganjala radi nedovoljenega shajanja, jih je pa oprostila. — Kakor se vidi, tu res ne gre za spiritistične večere, kakor smo pomotoma iz-prva poročali, ampak za pojave, ki jih cerkveni pisatelji imenujejo psevdomistične in so po vojni -elo pogosti. Cerkev jim umevno ni prijazna, ker navadno ta privatna ::razodetja«.
navdihnjen,ja in ekstaze niso v skladu s cerkvenim naukom in vedejo udi do škodljivih posledic. Dobrevere in poštenja pa dotični-kom nismo odrekali kžtkof tudi radi konsta-tiramo, da so bili oproščeni. Dobro bi pa bilo, da te stvari opuste in se drže nabožnosti, kakor jih predpisuje in so v navadi v Cerkvi.
Premestitev pošto iz Krške vasi v Cerklje in izprememhf poštnih okolišev. Zaradi premestitve pošte in brzojava iz Krške vasi v Cerklje se je iz prem eni lo s 1. junijem 1925 ime pošie Krška vas v Cerklje ob Krki. Pošta Cerklje v kranjskem okraju pa se imenuje sedaj Cerklje pri Kranju. Ob premestitvi pošte iz Krške vasi v Cerklje so bili izločeni iz poštnega okoliša Sv. Križ pri Kostanjevici, kraji Stojanski vrh, Vinji vrh, Vrhovska vas, Poštena vas, Buščeča vas in Veliko Mraševo in priklopljem posti Cerklje ob Krki. Iz okoliša te pošte sta bila izločena kraja Krška vas in Velike Malence in prikljcpljena pošti Brežice. Po vseh naštetih vaseh se bo vršila selska dostava.
Telefonski pogovori državnih oblasti. Poštno ministrstvo naznanja, da morajo državne oblasti, ako hočejo medkrajevno govoriti, prav tako kakor drugi telefonski naročniki založiti primeren za'og (najmanj 100 dinarjev), ki ga morajo za časa dopolnjevati in po potrebi zviševati. Ce državna oblastva tega ne store, jim pošte ne smejo dati medkrajevnih zvez.
Površno in nepravilno poslovanje pri vplačevanju in izplačevanju nakaznic je vzrok velikim zlorabam, ki so sc zadnji čas zgodile zlasti pri poštah, ki ne izplačujejo nakaznic na domu. Tc zlorabe se vrše po navadi na ta način, da prejemnik nakaznični znesek popravi na večjega, kar se opazuje posebno pri povzetnih nakaznicah. Da se te zlorabe preprečijo, je treba prazni prostor pred naka*. nim zneskom in za njim z debelo vodoravno črto izpolniti. Razen tega odreja minister, kar v pravilniku ni povedano, da mora sprejemni uradnik znesek dinar-j e v tam, kjer se na nakaznici podpiše, in si« cer nad podpisom, vselej z besedami zapisati.
Časopisne brzojavke v prometu s Španijo. Poštno ministrstvo sporoča z odlokom štev. 30.769 z dne 17. junija 1925, da so v sporazumu s špansko brzojavno upravo dovoljene od 4. junija t. 1. med našo in špansko državo časopisne brzojavke po znižani pristojbini (50%). Te brzojavke se smejo oddajati med 19. in 9. uro.
Trgovina po kiiponskem (lavinskem) sistemu prepovedana. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom štev. 5176-IV z dne 29. maja 1925 prepovedal trgovino po tako-zvanem kuponskem (lavin>kem) sistemu kakor nepošteno in nezakonito trgovino, s katero se lahkoverni ljudje samo slepe in zapeljujejo. — Ker se vrši večji del te nedovoljene trgovine s povzetnimi priporočnimi pošiljkami, je poštno ravnateljstvo poštam naročilo, da ne sprejmo nobene pošiljke, o kateri sumijo, da se ž njo kupčuje po kuponskem (lavinskem) sistemu, če so jo pa že sprejele, naj je ne odpravijo, ampak vrnejo pošiljatelju. Naslovne pošte pa takih pošiljk ne smejo izročati naslovnikom, temveč jih morajo s pripombo »Prepovedano« vračati sprejemnim poštam.
Obiskovalcem Savinjskih planin. Ob Luč-nici v neposredni bližini vaši Luče se je pravkar zgradilo kopališče. Poletna temperatura Lučnice znaša 18—22 stopinj Celzija. Le-toviščarjem in turistom, ki jih vodi pot skoz Luče, se nudi torej sedaj krasna prilika, da si poživijo in osvežijo Iu svoje moči s kope-ljo v Lučnici.
Antiparazitni Hrastniški prašek dobi so i vsepovsod.
Zopor mole najboljše sredstvo TarmoJ i izdeluje Chemotechna, Meslni trg 10.
rijo Zupančevo. Zena je na sumu, da to * zvezi z nevarnim vlomilcem Valentinom Igli-čem, ki se izdaja tudi za Martina Glavača. V njenem stanovanju so res našli več zlatnine in srebrniue, o kateri ne more izkazati, od kod jo ima ter je gotovo, da je vse blago ukradeno.
Sadni trg. Na trg dovažajo vsak dan ve* domačega in uvoženega sadja, posebno lepa jabolka, hruške in razne slive in češplje, Kljub obilici pa so cene še vedno zelo visoke> Edino banaško sadje je nekoliko ceneje, toda to je tudi precej menj vredno in večkrat tudj od v ožnje zelo poškodovano. Zadnje dni se j« pojavilo na trgu tudi dosti gob, posebno lisički katere so nekatere jako lepe, vendar pa tudi precej drage. Jurčkov iu drugih gob pa je bilo do sedaj še prav malo. Dobe pa se že lepe in dobro dozorele maline, ki se prodajajo po 7 Din za kg.
Uljudna prošnja na usmiljena src«. Po-nižna, poštena in delavna krščanska delavski rodbina v Ljubljani bo s 1. avgustom 1925 na cesti, ker ji je hišni lastnik borno stanovanj« odpovedal. Ta poštena obitelj je res vredna, da sc jc usmilimo. Potrebuje nujno stanovanje. Šteje sicer vsega skupaj pet družinskih članov, a bi se zadovoljila tudi z eno večjo sobo, kamor bi se postavil zasilen štedilnik. Prevzela bi tudi hišniške dolžnosti, zlasti ker sta tako mož kot žena vajena trdih kmetskih in poljskih del. Dobrotnik te rodbine, ki bi ji rad pomagal v sedanji najhujši krizi, uljudno prosi tiste dobre hišne posestnike v Ljubljani, ki Ki hoteli to rodbino še vsaj toliko časa vzeti pod streho, dokler bi ji stanovanja nc nakazalo stanovanjsko sodišče, naj blagovolijo iz ozirov krščanske dobrodelnosti naznaniti svoj naslov uredništvu »Slovenca«. Tudi obvestila, kje bi se kaj primernega dobilo, bodo zelo dobrodošla.
Iz štajerske.
letnica odličnega ljubljanskega obrtnika, Včeraj dne 22. t. m. je praznoval 70 letnico svojega rojstva g. Avgust Zabkar, odlični in zaslužni ljubljanski obrtnik. G. Žabkar more s ponosom in veseljem zreti na uspehe svojega trudoljubnega življenja. Iskreno mu čestitamo in želimo, da bi mu Bog podelil še mnogo srečnih let.
Kaj je z upcljavo kopalnih vlakov? Zadnje dni imamo v Ljubljani občutno vročino in vse hiti, da se v hladni kopeli ohladi in osveži. Mestno kopališče na Ljubljanici samo ne bo zmoglo velikega navala občinstva, zato bi bilo zelo umestno, da se za čas najhujše vročine zopet vpeljejo takozvani kopalni vlaki do Laz, katerih se bodo radi posluževali mnogoštevilni kopalci, katerim je Sava ljubša nego Ljubljanica. Prosimo, par vagonov zadošča! — Savski kopalcL
Umrli so v Ljubljani: Fran Bremšak, čevljar, 46 let. — Helena Paviič, posestnikova vdova, 68 let.
Koncert dolarskih pevskih društev iz Slovenije in Zagreba se bo vršil v soboto 1. avgusta t. 1. ob 20. uri zvečer v veliki dvorani lUnioua«. Skupno nasiopi 9 delavskih pevskih zborov in to iz Zagreba, Celja, Hrastnika, z Jesenic, Dobrave in iz Ljubljane. Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni v Ljubljani in v trafiki nasproti glavne pošte.
Tatinska zaloga zlatnine in srcbrninc. Ljubljanska policija jo aretirala vsled več ovadb hišnico na Kralja Petra c««ti št 28 Ma-
Obrtna razstava v Ljutomeru. Priprave la to razstavo, ki se vrši od 9. do 16. avgusta 1925, so v polnem teku. Prijavilo se je toliko obrtnikov, da bodo vsi prostori meščanske šole zasedeni. Polovična vožnja je zasigurana. Dne 15. in 16. avgusta je tudi 50letnica -^Kola jahača in vozača* z dirko. Na večer 16. avgusta vozi poseben vlak do Pragerskega. Kdor si hoče ogledati Ljutomer in njegove slavne gorice, ki ima sedaj ugodne železniške zveze na vse strani, posetiti obrtno razstavo in * tem podpreti obrtništvo, kdor hoče končno prisostvovati tudi znanim konjskim dirkam, naj nc zamudi tc ugodne prilike.
Mozirje. V nedeljo, 26. t. mes., priredi Zveza vojnih invalidov, podružnica Šoštanj, v dvorani hotela Goltnik v Mozirju trodejansko burko »Davek na samce«. Z ozirom ua to, da jc čisti dobiček namenjen onim, ki se po pravici imenujejo najubožnejši med ubožnimi, to jc vojnim invalidom, vdovam in sirotam, ki sc zdi, da se zapuščeni od celega sveta, se pričakuje hbilna udeležba. Po predstavi, ki sc prične ob 15. uri (treh pop.}, je na sporedu zabava z godbo, plesom itd. Iskreno vabljeni!
IZ MARIBORA.
Odbor za postavitev spomenika v svetovni vojni preminulim vojakom v Mariboru je poslal tc dni na vse korporacije, ustanove in privatnikom oklic s položnico na prispevanje. Priporočamo občinstvu, da se tej prošnji obilo odzove, da Maribor po zgledu drugih okrajev Slovenije se enako Častno oddolži v našem mestu padlim žrtvam svetovne vojne.
Predsedaikom Marijanišča, dobrodelnega društva za preskrbo ubožnih služkinj, je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru 19. t. m. g. Franc Časi, kanonik stolnega kapitelja v Mariboru. Novi odbor bo gotovo z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzel presocialno nalogo te ustanove, t. j. preskrbo služkinj, ki nimajo doma, ne službe, kakor tudi v pogledu njih izobrazbe.
Umrl je dnu 20. t. m. general avstrijski-} armade v pok. g. Viktor Sagaj. Pogreb se je vršil včeraj 22. t. m. ob 16 na pokopališče v Pobrežju.
Pokopali smo preteklo soboto ob 16 popoldne ob obilni udeležbi občinstva g. nad-učitelja Čeha. Naša - Omladina mu je igrala zadnje pozdrave, Kršč. ženska zveza se je pogreba udeležila z zastavo.
Tombola, dirka in drugo. Popoidnc v nedeljo, 19. t. m., smo tombolali. V verigi raznih loterij in tombol niso zaostali naši gasilci z rešilnim oddelkom ob ogromni udeležbi. Motorno kolo je dobil g. Kunaš iz Banata, zlato moško uro tukajšnji vajenec Miiller, šivalni stroj Schmidt, mesar iz Lajtersberga, jedilni servis finančni poduradnik Pelicon, voz drv pa delavka iSchaupert iz Maribora. Tomboli jc prisostvovalo nad 4000 oseb, ki so vztrajali do konca. — Sobota in nedelja sta pa bila tudi dneva lomljenja nog in rok. Statistika govori o več slučajih. Za praznični zaključek jc poskrbel voz z mesarji z nenapovedano dirko po Aleksandrovi cesti ob 9. uri. Naloženi n« voz so kol blazni preganjali z neverjetno naglico par kljuset, dokler sc pri restavraciji WiIson ni posrečilo stražniku R. ustaviti vOt in korajžnc fante. Če poročamo šc, da so Mariborčani v masah opazovali ta prizor, jc prav. zaprav odveč.
Kopališče ob Dravi jc te dni, ko nad mestom vlada pasja vročina, zelo dobro obiskano. Pasji vročini sc je odzvala tudi sicer mrzli Drava, ki je karal« te dni 14 stopinj Za na*
SLOVENEC, dne 23. julija 1925.
Štev. 163.
dovolj. Občinstvu javljamo, da bo mestna ko. pclj zaprta od 26. t. m. do 2. avgusta.
Protidraginjski shod. V nedeljo, 19. t. m„ jc kakih 200 poslušalcev poslušalo na rotov-škem trgu narodno socialne govornike na protidraginjskem shodu. Kakor se je pokazalo, taki shodi ne vlečejo, čeprav se tičejo življenjskih interesov. Je pa že g. Žebot imel na političnem shodu več poslušalcev.
iz celja.
Požari. V Rincengozdu pri Celju je 21. t. iti., ob 7 zvečer nastal velik požar. Dvema posestnikoma sta do tal pogoreli hiši ter vsa gospodarska poslopja in premičnine. Škofa je zelo velika. Požar je zanetil 291etni M. Zorko, ki jc baje v blaznosti tekal od poslopja do poslopja in jih zažigal. Celjska pož. bramba je takoj odšla na lice mesta, pa sc žal ni mogla udeležiti gašenja, ker je bilo nemogoče priti z motorno brizgalno po strmem pobočju.
—	Požar, o katerem smo včeraj poročali, jc povzročil posestniku kozolca na Lopati pri Babnem Antonu Žolnirju škodo, ki znaša nad 50.000 Din. Kozolec je zgorel do tal z žitom, senom in poljskim inventarjem. Zolnir jc zavarovan samo za 3000 Din.
Strela. Ob priliki zadnjega viharja 20. t. m. je treščilo tudi v Trnovljah v hišo Marije Piliti- Strela je udarila skozi zid v sobo, podrla hišno gospodinjo na tla, da sc je onesvestila, švignila nato v kuhinjo, kjer je ubila steklo na oknu in nato švignila na prosto. V zidu se še sedaj vidi luknja, ki jo jc napravila strela.
Iz ostale Jugoslavije.
Protestni shod proti delavskemu davku v Belgradu. Tipografska organizacija v Belgradu je miiiolo nedeljo sklicala protestni shod proti obdavčenju ročnega dela. Shoda se je udeležilo tudi mnogo drugega delavstva. Glavni govornik Lazar Štefanovič je naglašal, da nosi delavstvo v obliki neposrednik davkov 19 odstotkov državnega proračuna. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva, da se davek na ročno delo ukine in vzpostavi zakon o 8 urnem delu.
Osebne izpreuiembe pri zagrebških oblasteh. Dne 20. julija je začasno prevzel posle velikega župana v Zagrebu banski svetnik Emest Grabarič kot najstarejši v činu te oblasti. — Posle policijskega ravnateljstva je začasno prevzel dr. Zvonko Bogičevič.
Latinščina peša ... Hrvatska sokolska zveza je izdala za proslavo 3000 letnice hrvatskega kraljestva lepe plakate, na katerem so med drugint razni zgodovinski napisi in letnice. Tu je tudi staro geslo hrvatske državne ideje, ki se pravilno glasi: »Regnum regno uon praeseribit leges« — kraljestvo kraljestvu ne predpisuje, zakonov. Na plakatu je pa citati: »Regnum regni non proseribit leges'
—	kraljestvo ne more žigosati zakonov drugega kraljestva. Latinšicna torej dejansko peša med nami.
Neurje nad Hrvatskim Zagorjem. Kmet-sko ljudstvo, ki je letošnje leto že itak mnogo pretrpelo vsled slabega vremena, je zadela v torek zvečer zopet velika nesreča. Velik vihar, ki je divjal po celem Zagorju je napravil neizmerno škodo. Najbolj pa je prizadet eden najromantičnejših krajev hrvatskega Zagorja, vas Oroslavje, kjer je med hudo nevihto udarila strela in uničila sedem gospodarskih poslopij in je zgorelo tudi mnogo živine. Neurje se je pričelo okrog šeste ure zvečer in je takoj nastala popolna tema, ki je grozo strahotnega večera še povečala. Ob prvem bobnenju groma pa je zadivjala preko cele pokrajine silna nevihta, ki je podirala vse pred seboj. Lomila je drevje, odnašala lesene staje, podirala telefonske drogove in trgala telefonske nce. Pšenica je k sreči bila že pospravljena, pač pa so trpela koruzna polja, ki so uničena popolnoma: kjer je divjal vihar, je vse poru-■Aano in odneseno in je zemlja kot zravnana. V siredi največje vihre pa udari v vas Oro-slavje strela. V četrt ure je bilo v plamenu sedem gospodarskih poslopij in je bila vsaka pomoč vsled silnega vetra nemogoča. Gasilci, ki so prišli iz sosednjih vasi na pomoč, so gasila do opoldne drugega dne, dokler ni zmanjkalo vode. Nesreča je bedno ljudstvo zadela tembolj, ker ni bil nihče izmed pogorel-cev zavarovan. Strašno je trpela tudi vsa okolica: Tomiči, Kneziči. Peštajd, Omari in Mokrice. Vsa koruzna polja so uničena, po nekaterih sadovnjakih pa so drevosa odlomljena pri korenini. Potoki, ki so prestopali bregove, so na mnogih krajih porušili cesto in razdrli vsa pela.
Izginjanje otrok v Belgradu. Tekom zadnjih mesecev je v Belgradu na nepojasnjen način izginilo veliko število otrok od 13. do 16. leta obojega spola. Celo iz doma za vzgojo mladoletnih je zmanjkalo več otrok, ne da bi mogb dognati za njimi kako sled. Sumili so na bgovir.o z l>elimi sužnji in pazili na Skopje, Bitolj in Carigrad, toda doslej niso mogli n; česar dognati.
Poizvedovanja,
Ljubila se je v torek 21. julija pri kopanju v fociau:vcra na Savi srebrna damska ura. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne tipravl Slovenca.
Izgubil sc je ročni raeunar (Rechenschi&ber).
Najditelj naj ga proti naaTsdl odda v upravništvu
-■Slovencftt.
I?<*iibil je v nedeljo popoldne neki gospod uro na poti od Vodnikovega trgu do Zaloške ceste (mino rr-mize). Najditelj se prosi, da odda uro proti rngradi pri iipravniStvu »Slovenca«.
Stiski dnevi.
Tovariši!
Od 9. do 13. avgusta bodo naši dnevi v Stični. Program za te dni je razdeljen na troje oddelkov in sicer:
1.	Religiozno poglobljenje.
2.	Socialno delo in
8. Katoliška politika.
Religiozna predavanja bodo:
1.	Dr. Čdbej: Na kakšnih podlagah temelji
in se oblikuje versko mišljenje, čutenje in hotenje katoliškega inteligenta naše dobe.
2.	Dr. R a n t: Praktične poti k obnova in po-
globitvi verskega življenja sodobnega katolika.
3.	Dr. J e r a j : Tip katoliškega člov eka.
Socialna:
1.	Dr. Gosar: Analiza kapitalizma in
marksizma.
2.	Dr. T o m i n e c : Verske in moralne osno-
ve krščanskega socializma.
3.	Franc Erjavec: Socialno vprašanje
kmetskega stanu.
Politična:
1.	Dr. Puntar: Kaj je država po zamislu
katoliške filozofije.
2.	Janko Kralj: Pclitika katolikov tekom
zgodovine od francoske revolucije do današnjih dni.
3.	Dr. Besednjak: Politične smernice
katolikov v današnjem momentu svetovne politike.
i Pero G r g e c : Politične naloge katoličanov v Jugoslaviji.
* * *
Vsak dan, oziroma zvečer pa bode čč. patri Cistercijanci imeli predavanja o 1 i t u r -g i j i in liturgičnem življenju s posebnim ozirom na potrebe katoliškega inteligenta v sedanjem času.
# * «
Vse gg. predavatelje nujno naprošamo, da se, če le mogoče, že S. avgusta, to je v soboto. zbero v Ljubljani, kjer se bo vršil sestanek vseh predavateljev.
AKADEMSKA ZVEZA V LJUBLJANI.
Učiteljski vestni.
»Zamorca bi radi oprali«:. Kako se je raz-ljutil »Slov. Naroda, ker smo bili z malo notico nekoliko podrezali v sršenovo gnezdo na prosvetnem oddelku! V potu svojega obraza se trudi v nedeljski številki ovekovečiti zasluge doslej še neprekosljivih učiteljskih tiranov, ki jih imenuje može »močne rokec, ki ne poznajo mehkužnih čuvstev in vse kar so naredili, so naredili iz »višjih državnotvornih in nacionalnih ozirov.< Iz državnotvornih in nacionalnih ozirov naj je uganjal prosvetni oddelek persekucije, nad ljudmi, ki so boljši in zanesljivejši državljani kot vsa demokratska garda! Kateremu preganjancu pa ste mogli dokazati, da je državi in nacionalni misli nevaren? Zakaj ne navedete dejstev? Ali je bil kateri v disciplinarni preiskavi? Kdaj in kakšno kazen je kateremu izmed preganjanih prisodilo edino kom peten tno disciplinarno sodišče? Zakaj jih niste postavili pred nepristransko sodišče, ki bi jih gotovo sodilo objektivno in pravično? Možje »močne roke-r so šli tako daleč, da so se maščevali takorekoč nad nedolžnimi otroki, ki še pojma nimajo o politiki. Spomnimo samo na način, kako se je delalo v zadevi sprejemanja gojenk na državno učiteljišče, kako so se tam delile državne ustanove in preganjali gojenci, ki ne pripadajo demokratskim političnim »udruženjem-c. Iu dalje, koliko učiteljic je bilo preganjanih, ki se s politiko še nikoli v življenju niso pečale! Mnoge izmed njih poznajo samo delo v šoli in kvečjemu, da kot poštene kristjanke hodijo še v cerkev. In vendar je padla po njih » močna roka«. In kaj so zakrivili učitelji ali profesorji? Ta ali oni je prosvetno deloval, ker se je zavedal, da je to njegov poklic in tudi pravica- Proti državi pa ni nastopal prav nobeden — pač pa vsi za državo. In za to je moral občutiti '»močno roko«. Prave državotvorne učitelje so hoteli ubiti in jih ponižati v režimske hlapce, kar pa se jim ni posrečilo in se ne bo. Hvala Bogu, nasilnikom je pravočasno odklenkalo in vse učiteljstvo se je globoko oddahnilo, ko je videlo, da je strahovlade nad učiteljstvo, ki bo sicer ostala s krvavimi črkami zapisana v analih učiteljske zgodovine, konec. > Zamorec« pa bo ostal neopran, četudi ga bosta prala »Slov. Narode in »Jutro c
UJU-jarjMn v premislek. Krivice, ki jih je PP-režim prizadejal učiteljstvu, je treba nujno in korenito popraviti, za kar je sedaj ugoden trenutek. Opozarjamo vas na to pravočasno, kajti lahko se zgodi, da vas čas prehiti in vam pozneje ne bo to več mogoče. Mi imamo dobro voljo in nam je veliko na tem, da se vrnejo zakonite, normalne razmere. Pomislite, sodite in delajte! Čas hiti... S popravo krivic izbijete nam orožje iz rok, na drugi strani pa ga nam daste v roke, da se bomo lahko postavili v bran proti tistim, ki bi hoteli ndarjati po vas radi nam prizadejanih krivic. — Slom-škar.
Poravnajte naročnino!
Nettunske pogodile.
Dne 21. t. m. so sc v Nettunu podpisale italijansko-jugoslovanske pogodbe, ki obsegajo v glavnem podrobnosti za izvršitev ra-pallske in sanmargheritske pogodbe odnosno rimskega sporazuma. Vseh konvencij je 32, izmed katerih je najvažnejša ona, s katero se urejuje trgovinski promet preko Reke. Glasom uradnih podatkov obsega ta konvencija sledeče določbe:
Železniška služba Da Reki spada pod Italijo, služba na progi Rcka-Bakar pod jugoslovansko upravo. V roku treh mesecev po podpisu pogodbe sc morajo določiti direktni tarifi med postajami in jadranskimi lukami obeh držav. Dotlej veljajo na obeh straneh za les, namenjen v Trst, Reko in Sušak, za 30% znižani tarifi. Jugoslovanski tarifi za Sušak veljajo tudi za Reko z dodatkom ccnc za 1 km. Isto velja za italijanski tarif na Reko odnosno Sušak. Vsako znižanje tarifa za Sušak bo veljalo tudi za Reko; izjemo more tvoriti le les. Tranzitni tarifi preko Jugoslavije se določijo v sporazumu z italijansko upravo. Železniška služba na progi Rcka-Bakar, v kolikor se tiče potniške prtljage in blaga, sc vrši pod jugoslovansko upravo in to tudi na reški postaji.
V bazenu Thaon di Reve! se uvede posebna služba za mednarodni promet. Bazen ima značaj svobodne codc; tu morejo biti skladišča pod jugoslovanskim nadzorstvom, tako da more jugoslovansko blago v tranzitu preko Italije ohraniti značaj svojega izvora. Istotako se more poslati blago preko italijanskega teritorija kot tranzitna roba. Jugoslovanska carinarnica more zacariniti blago v Jugoslaviji ali pa v kakem drugem bazenu reške lukc, sporazumevši se predhodno z italijansko carinarnico. Italijansko blago se odpravlja potom italijanske carinarnice. Carinski prestopki proti jugoslovanskim predpisom spadajo v kompetcnco jugoslovanske carinarnice, toda aretacije krivcev v Thaon di Rc-velu bodo v rokah italijanske policije. Za manevriranje s polnimi in praznimi vagoni se znižajo takse do 10 lir za vagon.
Jugoslavija ima pravico, da upravlja skladišča v bazenu Thaon di Revel kot javna skladišča in spravlja vanje blago ne glede na njegov izvor in namembo. Spori v skladiščnih stvareh spadajo pred redna sodišča. Vse olajšave, ki se priznajo blagu v eni reški luki, se morajo priznati tudi blagu v drugi reški luki, to se pravi, da veljajo vse olajšave v blagovnem prometu za obe strani. Ustanovi se poseben organ, sestavljen iz treh delegatov vsake izmed obeh uprav, čegar naloga bo, da enotno uredi vse poslovanje v skladiščih, pri izkrcavanju in vkrcavanju iti
Ako jugoslovanska vlada uvede uvozni in izvozni tarif za tranzitno robo na Sušaku, izgubi pravico, da v skladiščih Thaon di Re-vela sprejema blago iz drugih držav; razen tega si Italija pridržuje pravico, da v tem slučaju izdela svoj posebni izvozni in uvozni tarif via Sušak. Ta pogodba ostane v veljavi pet let.
Nadaljne konvencije urejajo razdelitev reške javne imovine, dalje pokojnine, zaostale davke, vzdržavanje struge Rečine in mostov čeznjo, vprašanja redarstva in sodstva. Italijanska sodišča in sodne oblasti na Reki so podrejene prizivnemu sodišču v Trstu in Za-dru in imajo pravico, da neposredno dopisujejo v svojem uradnem jeziku z jugoslovanskimi oblastmi, ki so podrejene prizivnim sodiščem v Splitu, Ljubljani in Sarajevu; isto velja za jugoslovanske oblasti. Enako je urejeno medsebojno občevanje policijskih oblasti na Sušaku in Reki.
Pravice jugoslovanske manjšine na Reki so urejene v posebni konvenciji temeljem čl. 9. rimskega sporazuma sledeče: Bivši pripadniki mesta Reke, ki so optirali za Jugoslavijo, ki so si bili pridobili reško domovin-stvo pred 1. 1910., se morejo v vsem javnem življenju posluževati svojega jezika, tako tudi na upravnih in sodnih oblasteh, izvzemši samo carinske oblasti, in pri verskih obredih. Snovati smejo svoje šole, dobrodelne in kulturne ustanove temeljem svojega jezika. Te šole bodo vživale pravico javnosti, a učitelji na njih morejo postati osebe, ki so si pridobile kvalifikacijo na šolah v Jugoslaviji, ako jih v sporazumu z italijansko vlado pozovejo na te Šole reški Jugoslovani. Italijanska vlada si pridrSi nadzorstvo v teh šolah. Učne knjige morajo biti iste, ki so v rabi na šolah v Jugoslaviji, vendar se mora na teh šolah poučevati tudi italijanščina. Tudi odvetniki se morejo posluževati jugoslovanskega jezika, ako ne zastopajo italijanskega državljana. Doktorati in drugi akademski čini, pridobljeni v eni izmed obeh držav pred podpisom nettunskih konvencij, se na Reki priznajo.
Jugoslovani, ki so optirali za Jugoslavijo, morejo pod gori navedenim pogojem (da so si bili pridobili reško občanstvo pred 1. 1910.) ostati na svojih službenih mestih, izvzemši službe državnih občinskih uradnikov in tobačnih delavcev. Jugoslovanski zdravniki morejo na Reki dalje izvrševati svoj poklic, ako so tu izvrševali prakso £e deset let. Enake določbe veljajo v Dalmaciji in na Krku za Italijane, ki so optirali za Italijo.
Konvencija o delavcih odpravlja vse omejitve, ki sc nanašajo na tuje delavce in nameščence, v kolikor so bili sprejeti od 1. |a-1320 do 1, januarja 1925, izvzemši de-
lavce v državnih podjetjih. V Dalmaciji je na obmejnem ozemlju dovoljena zamenjava kvalificiranega italijanskega delavstva in nameščencev z Jugoslovani. Tudi ta pogodba ostane v veljavi pet let.
Posebna pogodba ureja vprašanje dolgov in kreditov v kronah, vprašanje predvojnih pogodb, socialno zavarovanje in rekvizicijc. Za Zader se uvaja poseben avtomobilski promet z Novigradom, Obrovcem in Knraom. Ta promet se prepusti posebni jugoslovansko-ita-lijanski družbi.
'Jadranska razstava v Splitu.
(Od '25. julija do 25. avgusta .1925.)
Povodom otvoritve liške železnice, ki bo vezala srednje Primorje s Hrvatsko in po-vodom železniške spojitve Varaište—Užice, ki veže južno Primorje z južno Srbijo, smo se odločili, da priredimo v Splitu od 25. julija do 25. avgusta razstavo, na kateri bi se pokazalo naše Primorje in njegovo gospodarsko stanje.
Povodom tega zelo važnega gospodarskega in nacionalnega momenta, ko je naša moč-na država v izvrševanju svojih velikih dolžnosti zvezala Primorje z dvema novima čvrstima železnima potoma v državno nerazdruž-Ijivo celino, smo boleli manifestirati našo hvaležnost in pri tej priliki pokazati bratom iz prostranih in bogatejših krajev nase države, ki bodo, gnani od zavestne težnie, da vidijo sinje morje, prišli na te solnčne obale, del njegovih lepot, njegovo sedanje gospodarsko stanje, a po tem tudi možnost njegovega napredka.
Ta izložba, na hibo improvizirana z malimi sredstvi, toda z mnogo dobre volje in ljubezni, hoče, da v dušah obiskovalcev, ki jo bodo ogledovali z isto toliko ljubeznijo in bratsko simpatijo, izzove potrebo, da posvetijo Primorju in Primorcem še več bratske skrbi in še več razumevanja ".a nujno akcijo v svrho njegove povzdige.
Primorje ima gospodarske vrednote, toda ima tudi več možnosti, da še mnoge skrite in nepoznane, vrednote razvije v korist naše edinstvene države, in da bo siguren ne-osvojljiv pot, po katerem pojde bogastvo iz notranjosti v prostrani svet.
Razstava se mogla prirediti na način, da zadovolji zahtevam kakega hladnega ogle-dovalca, ker je prvo delo mladega društva, ki je prevzelo nase dolžnost, da z drugimi društvi pripomore spoznavanju Primorja. To. da že prvikrat hoče pokazati važnejše gospo, darske elemente in mnoge dokaze delavnosti Primorja in Primorcev, potem umetniška dela naših umetnikov, izdelanih na teh čereh pred vizijo morja, ter utrjeni okus nase rase, ki je izražen v narodnih umotvorih.
V skupnem delu in z vero v državo, pod močno zaščito in modrini vodstvom slavne dinastije Karadjordjev, upa jugoslovansko Primorje na boljšo bodočnost in kliče bratom, ki bodo prišli iz vseh krajev prostrane domovine: »Dobro nam došlik
Split, dne 20. junija .1925.
Za upravo društva »Jadranska izložbam: Častni predsednik: Dr. Pnislav Grisogono,
minister trgovine in industrije. Predsednik: Dr. Ivo Tartaglia, mestni načelnik v Splitu. — Podpredsednika: Jure Dubo-kovič, predsednik trgovske in obrtne zbornice. — Ing. Kamilo Tončič, inšpektor trgovskih' in obrtnik šol.
Odpisi.
Iz Kranjske gore. Tukajšnji cerkveni ps.-sk! zbor z nekaterimi svojimi prijatelji, skupaj 32 oseb, je priredil pod vodstvom župana Lavtižarja prvikrat po vojski zlet na sv. Višarje. Potrebno dovoljenje od naših in italijanskih oblasti je dobil brez posebnih težkoč. Odpeljal se je v nedeljo 19. julija z opoldanskim vlakom v najlepšem vremenu proti Trbižu. Pevci so bili na sv. Višarjah od gosp. župnika iz Žabnic in od g. patra-upravitelja najprisrg. neje sprejeti, se podali v cerkev, imeli pete litanije in odpeli par krasnih Marijinih pesmi, ki so mogočno donele v večernih urah. Zbor je pozneje prepeval slovenske narodno in umetne pesmi pozno v noč. Navzočih je bilo nekaj italijanskih inženjeijev z družinami, kateri so navdušeno ploskali. Zlasti jim je ugajal Nedvedov »Nazaj v planinski raje-. Zjutraj so pevci uživali ob krasnem soJnčnem vzhodu obsežen razgled do Dachsteina in Vel. Zvonarja. Pozneje so opravljali svojo pobožnost in prepevali najlepše dr. Faistove pesmi pri sv. maši pod sprotno taktirko g. Zavodnika. Med mašo je imel gosp, pater-upravitelj navdušen nagovor na pevce, ter jih pozdravil kot prve jugoslovanske romarje na prenovljenih sv. Višarjah. Za slovo še Hladnikov »Je mrak končan«, nakar se je podal en oddelek p,-> stari poti, a drugi je odšel po potu DO A v smeri proti Rablju. Na Trbižu je prišel zbor zopet skupaj, zapel tudi tamkaj, obkoljen od karabinjerjev, fi-nancarjev, fašistovske milice in večjega števila častnikov par slovenskih pesmic, in se vrnil brez vseh neprilik domov. Bodi tudi na tem mestu izrečena g. patru-upravitelju najprisrčnejša zalivala za vso preljubeznivo naklonjenost, katero je izkazal izlet-nikom-romarjem.
Kamna gorica. Pctindvajsetletuico našega kat. prosvetnega društva smo praznovali v soboto 18. in nedeljo 19. julija na skromen, a prisrčen način 25 strelov iz možnarjev je v soboto ob 8 zvečer otvorilo slavnost. V zadružnem skladišču je moški zbor zapel Ferjančifevo »Naša pesem,r (delavsko, besede dr. Krekove), predsednik L Vari je pozdravil vse navzoče in podal besedo ustanovitelju našega društva g. prof. L. Arhu. Ta nam je v kratkem, a jasnem in izčrpnem govoru podal pregled, kako ie prišlo do uftfflnnvitvft Hniftfva ib njsgs nsy daljnji razvoj. Zastava k zmagi nam je križe (Krek, Naša pesem) je bil refren vsega govora. G. prof, dr. Debevec nas jc peljal po poti naših letošnjih romarjev iz Trsta v Benetke, Padovo, Florenzo, Rim in Neapelj. 2ive in jasne skioptične slike su izredno naaiale mnogoštevilnemu občinstvu, ki js
Štev. 168.
SLOVENEC, dne 28. jnflfe 192S.
fltrtttf^K
i veliko pozornostjo poslušalo zanimivo-šaljivo razlago slik. Po predavanju se je razvil sprevod po čarobno razsvetljeni vasi. Pevski zbor je na vasi pred Kappusom zapel še par peami, nakar je bilo večerno slavje zakljufieno. — V nedeljo dopoldne ob 10 sv. maša, katero je daroval g. prof. Arh, po sv. maži pa odlikovanje dvanajsterih članov — pet-indvajsetletnikov. Predsednik se je v nagovoru na te prvoboritelje naše prosvetne ideje spominjal tudi vseh že umrlih članov in Stanov našega društva, med njimi soustanovitelja, prerano umrlega dr. Lovro Pogačnika. Popoldne ob 4 se je na prijaznem vrtu g. Kappusa pričela veselica, pri kateri je lepo in marljivo igrala godba na ldc bratskega društva
tz Kroipe. Odmore je izpopolnjeval domači društveni moški tn mešani pevski zbor, ki je navdušeno prepeval lepe novejše in starejše pesmi. Le prehitro so minule popoldanske urice v prijetni domači družbi. — Petindvajsetletniku želimo, da bi enako čvrst in zdrav obhajal petdesetletnico!
Cerkveni vestnik.
Pri uršulinkah v Ljubljani bodo duhovne vaje
za učiteljice od 9. avgusta (nedelja) zvečer do 13. avgusta (četrtek) zjutraj. Vodil jih bo o. Alojzij Žužek, D. J. K številni udeležbi vabi predetojništvo uršulinskega samostana.
]Po svetu,
MEDZAVEZNIŠKI DOLGOVI.
Pariz, 22. julija. (Izv.) Včeraj popoldne sta ae posvetovala Knančni minister Caillaux in zunanji minister Briand s finančnimi strokovnjaki o medzavezniških dolgovih. Sklenilo se je septembra odposlati v tej zadevi v Ameriko finančno komisijo, kateri misli načelovati sam finančni minister.
ODSTOP PORTUGALSKE VLADE.
Lisabona, 22. julija. (Izv.) Po skupni seji ministrskega sveta in vodstva demokratične stranke se je vlada Silva zahvalila. Opozicija je bila preveč narasla in je v zbornici vladi radi proglasitve obsednega stanja vnovič izrekla nezaupanje. Ker se je predsednik republike branil parlament razpustiti, ni vladi preostalo drugega ko odstop.
POLOŽAJ NA KITAJSKEM.
Šanghaj, 22. julija. (Izv.) Kitajska trgovska zbornica je proglasila bojkot pri angleškem in japonskem blagu in je zagrozila kitajskim trgovcem, ki se tega ne bi držali, z .visokimi globami.
MEZDNI BOJ NA ANGLEŠKEM.
London, 22. jul. (Izv.) Na Baldvvinovo posredovanje so se lastniki rudnikov odločili delavcem staviti nove predloge. Danes so se sestali obojestranski zastopniki k tozadevni konferenci. Je to prvi poizkus direktnih ust-menih pogajanj, odkar so lastniki rudnikov pred tremi tedni odpovedali obstoječo mezdno pogodbo.
VROČINA V BERLINU.
Berlin, 22. jul. (Izv.) Zadnje dni je nastopila tu silna vročina. Včeraj je zaznamoval termometer 34, danes pa 31 stopinj v senci. Več ljudi je že umrlo za solnčarico. Vsled vročine zmanjkuje tudi že vode. Mestna uprava je poskrbela za dovoz potrebne pitne vode od zunaj.
« * •
:.-f -•••:-
— ■ Konzularna akademija na Dunaju. Kon-jsularna (preje orientalna) akademija na Dunaju, ki deluje že nad 160 let, se je pred štirimi leti preosnovala v internacionalno visoko šolo, ki pripravlja državljane vseh narodov za diplomatsko in konzularno službo pri
trgovskih zbornicah, trgovskih sindikatih itd. Pouk traja dve leti ter je tako urejen, da do-polnuje fakultetno pravno izobrazbo, obsegajoč vse posebne nauke, ki so potrebni uradnikom gori navedenih strok. Število slušateljev na akademiji stalno raste in obsega državljane najrazličnejših evropskih in izvenevrop-skih držav. Tako najdemo tu avstrijske, nemške, ogrske, češkoslovaške, jugoslovanske, poljske, rumunske, bolgarske, ruske, francoske, španske, egipčanske in kolumbijske državljane. Predavanja se začno sredi oktobra. Prijave in vprašanja naj se pošljejo na naslov: Direktion der Konsularakademie, Wien, IX., Bolzmanngasse 16.
Kako natančni s« Angleži, ali: nekaj za korupcioniste. Britansko ministrstvo je osnovalo poseben pododbor nalašč za preiskovanje vprašanja, ali smejo ministri svoje dohodke zvišati s sodelovanjem pri dnevnikih, tednikih in mesečnikih. Vprašanje se je načelo zato, ker lord Birkenhead veliko s peresom dela. Rezultat preiskave je bil ta, da je ministru literarno delovanje dovoljeno, če gre samo za čisto zasebna pisateljska dela ministrova in ne za vladno politiko ali pa za stvari dotičnega ministrstva. Lord Birkenhead nič ne prikriva, da zasluži s svojim peresom na leto okoli 12.000 funtov, t. j. 3,400.000 Din. Pravi pa, da se je odrekel penziji 5000 funtov, ki bi jo moral dobivati kot prejšnji lord-kancelar, In da dobiva samo 5000 funtov kot državni tajnik za Indijo. — V drugih državah pri zaslužkih ministrov menda niso tako natančni.
Lucien Guitry, sloviti francoski igralec, je umrl nenadoma, 65 let star. Bil je najznamenitejši francoski igralec, iste umetniške višine kakor Irving, Bernhardtova in Duše. Rojen leta 1860 v Parizu je začel karijero kot Arniand v »Dami s kamelijami«, največjo slavo pa je dosegel v Rostandovem »Chanteclai-ru<. Njegova smrt je za francosko gledališče velik udarec; bil ni samo duhovit igralec, bil je tudi dober dramatik in mojster režije.
Gojitelji cvetlic na Francoskem se bojijo, da bodo njih nove iznajdbe v cvetlicoreji in sadjereji posneli in tako ustvarili konkurenco. Zato so se obrnili na zbornico, naj z na-redbo njih izdelke ščiti.
Plavajoči dok. Dok je naprava za gradbo in popravljanje ladij, večinoma plavajoča. Eden najbolj ogromnih je plavajoči nemški dok iz Hamburga, ki so ga morali po mirovni pogodbi izročiti Nemci Angležem. Sedaj so ga prepeljali na Malto, v njem bodo gradili največje ladje angleške sredozemske mornarice. Peljalo ga je šest vlačilcev mornarice, spremljal ga je poseben torpedni rušilec.
Enajst dni na votli. Ruski hidroplan je šel 22. maja s Krima in je prišel čez 11 dni v Odeso, pa sta Krim in Odesa čisto blizu. Motor se mu je poškodoval in se je moral spustiti na morje. Posadki se je posrečilo obdržati hidroplan na vodi; nazadnje so napravili še jadro in so srečno prispeli v Odeso. Tudi aeroplan, ki je šel iskat pogrešani hidroplan, je padel v vodo in je bil pilot prav težko ranjen.
Vesela jetnišnica. V Newyorku je jetniš-nica Sing-Sing, ona znana kaznovalnica, ki so se je zločinci v prejšnjih letih tako zelo bali. Letos praznuje jetnišnica stoletnico obstoja. Sedaj ni več tako strašna. Kaznenci si smejo napraviti v svoji celici celo radio-spre-jemno postajo; 12 se je te pravice že poslu-žilo in poslušajo lahko vsak dan godbo in druge zabave. Glasni sprejemavci so zaenkrat še prepovedani, imajo jih pa v kapeli in drugih skupnih prostorih.
V	Milanu bodo z začetkom leta 1926 prodajali mleko spet v zapečatenih steklenicah, a ne v literskih, temveč v 99 stotink-literskih, da ni treba plačevati kolkov. — Ravno tam je družba Suvini e Cerbini znižala gledališke cene za polovico, da začne uspešen boj s kinom. Ta družba je lastnica večine milanskih gledališč.
Nemški filologi in šolniki bodo imeli svoje 55. zborovanje od 29. septembra do 2. oktobra v Erlangenu.
Nemški prstan. Ob priliki posvetitve »hiše nemštva« v Stuttgartu je nemški inozemski zavod osnoval uvedbo »nemškega prstana«, ki ga bo dobil vsako leto tisti, ki bo imel za inozemsko nemštvo posebne zasluge.
Električna žaga. To je najnovejše orodje pariških vlomilcev. Samo par minut je pustil neki hišni gospodar vrata odprta in že je bila denarna omara v prvem nadstropju z električno žago odprta.
V	Urgo, glavno mesto Mongolije, se je podal raziskovalec in naravoslovec Andrevvs. Sedaj poroča, da so dobili v puščavi Gobi veliko človeških kosti in dele okostja iz kamene dobe.
Pomarejevanje denarja nikjer tako bujno ne cvete kakor v Italiji. Vsak, kdor se je le malo časa tam mudil, bo vedel kaj povedati. Sedaj so aretirali v Milanu družbo, ki je na debelo izdajala bankovce po 50, 0LOO in 1000 lir. Dva otroka, člana družbe Lorenzettija, sta spravila v Benetkah 300 kosov po 100 lir v promet, t. j. 30.000 lir. Ta dva sta pa res dobro vzgojena!
Mohamedov naslednik. Voditelj Maro-
kancev Abd-el-Krim si je dal napraviti rodovnik, ki kaže njegov rod noter gor do Mohameda. Kot Mohamedov naslednik blagoslavlja tudi svoje čete, preden gredo v boj.
Moderni čas. Francozi v Maroku domačega vladarja El Glavuja niso odstavili, pustili so mu vse časti, in na videz je on še vedno vladar Maroka. Govorili smo že enkrat, da imajo v Maroku tudi že hipodrom in avtodrom. Na hipodromu v Casablanca Je do-« bil vladarjev konj Arcacomte prvo darilo in! ga je poslal sedaj v nadaljnji trening na Francosko.
300 ameriških zdravnikov je prišlo na študijsko potovanje na Angleško. Sprejel jih! je vojvoda York, poslušajo predavanja slovti tih angleških kirurgov in internistov.
Stara Evropa še zmeraj prva. Če hoče kdo v Ameriki dobiti učiteljsko službo, morai dokazati, da je bil v Evropi in da jo dobra pozna. Tako se je podalo na pot po Evropi sedaj spet 11 deklic v starosti 18—21 let, ki hočejo delati skušnjo za srednješolske profesorice. Sedem mesecev bodo potovale.
Slajši kot sladkor. V puščavnih delih juk noameriške republike Paraguay raste rastli-< na, ki ima v sebi snov, stokrat slajšo kot trsti ni sladkor. Sedaj znanstveno preizkušajo, če ne bi mogli te lastnosti uporabiti za člove-. ško prehrano. Je pa to sorodnica naše solnč-nice. Njene liste domačini posušijo in nakopičijo. 2e majhna množina prahu, ki ga do. binio, če list s prsti zmeljemo, zadostuje za oslajenje velikih množin jedi! Lahko pa lista daš tudi v vodo in destiliraš iz njih sladek liker, ki ne zavre. Uporabna možnost je brea mej. Pravijo, da bo rastlina dobro prišla zlasti onim, ki trpijo na sladkorni bolezni. Tre« ba je pa še nadaljnjih poskusov v dokazilo, da je rastlina popolnoma nedolžna. Vsako leto rastlino lahko porežeš, pa ji nič ne ako. duje.
Hitro pisanje. Angležinja Mitchell je dobila pri strojepisnem tekmovanju v Parizu dve nagradi. Pisali so pet minut v esperantu in je premagala vse svoje francoske tekmeca in tekmovalke; naredila je v eni minuti 835 tipk.
Zdravnica — natakarica. Na razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu se je neka gospa onesvestila in so klicali zdravnika; takoj se je oglasila natakarica bližnje točilnice in je napravila vse potrebno. Na začudena vprašanja je odgovorila, da je zdravnica in da ja prevzela službo natakarice zato, da vidi lahko Pariz in razstavo, ker je sicer brez sredstev,
Ponarejevalnica denarja v Milanu. V Milanu so v tiskarni Piemontesi odkrili veliko ponarejevalnioo denarja. Našli so 20 klišejev za ponarejanje 100 lirsldh bankovcev Italijanske in Napoljske banke. Našli so tudi cele kovčege izgotovljenih 100 in 1000 lirskih bankovcev. Sodijo, da je bilo v tiskarni tiskani t za okroglo 10 miljonov lir bankovcev.
Zanimiva ugotovitev: Dognano je na podlagi znanstvenih izjav in neštetih praktičnih poizkusov, da zavzema higijenični, t. j. preprečujoči, desinficirajoči in zdravilni učinek zobne vode O dol vedno večji in globlji obseg ne samo na zobe, usta, bezgavke, grlo itd., ampak indirektno tudi na celoten organizem.
Otroka kapitana Granta.
29
(Potovanje okoli sveta.) ®«mcosfci 6p>fsal Julea Verne. — Poslovenil A. B,
Odhod so določili za štirinajsti dan oktobra. Ko je bilo treba izbrati troje mornarjev, so se ponudili vsi brez izjeme, Glenarvanu je bilo kar težko izbirati. Sklenil je torej, naj odloči žreb, da ne bi bilo pri junakih zamere. Tako so torej žrebali in poveljnikov namestnik Toin Austin, Wilson, trda škotska grča, ter Mulrady, ki bi se ne ustrašil samega Toma Sayersa, znamenitega londonskega boksarja, so bili tako srečni, da jih ie žreb izbral.
Glenarvan je bil pri pripravah neznansko priden. Na določeni dan je hotel biti pripravljen — in pripravljen je bil. Istočasno je John Mangles obnavljal zaloge kuriva, da bi mogel takoj na morje. Hotel je na vsak način prehiteti popotnike na argentinski obali. Tako sta se torej Glenarvan in mladi kapitan naravnost kosala, kar je bilo vsem pogodu.
In tako sta bila 14. oktobra ob določeni uri oba
gripravljena. Ob slovesu so se zbrali popotniki v uncanovi veži. Jahta se je že stresala, vijak je penil čiste vode talcahuanskega zaliva. Glenarvan, Paganel, Lae Nabbs, Robert Grant, Tom Austin, VVilson in Mnlrady so se odpravljali s krova, oborožili s karabinkami in samokresi. Vodniki in muli bo jih pričakovali na robu nasipa.
• čas jo, da odidemo,« je dejal končno Glenarvan.
>Z Bogom torej, dragi !< je odgovorila lady He- J iena in s težavo zadrževala solze.
Lord Glenarvan jo je privil na srce. med tem ko | je Robort objemal sestrico.
»Sedaj pa, ljubi prijatelji, stisnimo si zadnjič roke, tako da bomo čutili do Atlantiškega oceana k se je pošalil Paganel.
Častivredni učenjak ni zahteval malo, a prepričani bodite, da so bile zraven roke, ki bi jim bilo kaj takega prisoditi.
Podali so se nazaj na krov in sedmero popotnikov se je pripravljalo, da zapuste Duncana, Kmalu so bili na obrežju, ki se mu je jahta približala na manj kot sto metrov.
Lady Helena je z vrha mostica zaklicala posled-njič: »Bog z vami, prijatelji. Naj vam on pomaga!«
—	In pomagal nam bo, gospa, je odgovoril Jakob Paganel, zakaj, verjemite mi, pomagali si bomo tudi sami!
—	Naprej, je zapovedal John Mangles strojniku.
—	Na pot! je odgovoril Glenarvan.
In v istem trenotku, ko so popotniki pognali svoje živali po obrežni poti, je začel gnati vijak Duncana s polno paro na odprto morje.
Enajsto poglavje.
Skozi Čile.
Od domačinov, ki jih je bil najel Glenarvan za ekspedicijo, so bili trije možje in en deček. Vodja mezgarjev je bil Anglež, ki je stanoval v deželi že nad dvajset let. Glavni posel mu je bil, da je posojal mule in vodil popotnike po raznih kordiljerskih prehodih. Nato jih jc priporočil in oddal »bakcanu«, argentinskemu vodniku, ki je poznal pot po pampah. Naš Anglež med mezgi in Indijanci še ni toliko pozabil angleškega, da se ne bi mogel pogovarjati s popotniki. Zato ua mu io bilo tem lažie dajati DpveAia iu izvrše-
vati jih. Glenarvan je bil tega zelo vesel, ker Jakoba Paganela še vedno niso razumeli.
Našemu glavarju mezgarjev ali katapasu, kot jim pravijo po čilski, sta pomagala dva moža peš in dvanajstleten dečak. Pešca sta pazila na mule s potno prtljago, deček pa je vodil »matico«, majhno kobilo z zvončki in kraguljčki, ki je hodila naprej in vabila za sabo ostalo desetorico mezgov.
Popotniki so jih imeli sedem, katapas osmo, ostala dva pa sta nosila živež in par zavojev blaga, s katerimi bi si v slučaju potrebe pridobili naklonjenost »ka-sikov«, ki žive v ravnini. Pešca sta po stari navadi hodila peš. Pot preko južne Amerike je obetala biti prijetna, nagla in varna.
Vendar pa pot preko andskih grebenov ni kar tako. Ni, da bi se človek lotil brez močnih mezgov, med katerimi slovi najbolj argentinska pasma. Te izvrstne živali so se razvile tukaj bolj kakor navadno. Kar zadeva hrano,niso prav nič izbirčne. Pijejo samo enkrat na dan, prehodijo pa z lahkoto deset milj na osem ur ter nosijo brez težave stopetdeset kilogramov.
Na poti od enega morja do drugega ni prenočišč. Hranite se s posušenim mesom, zabeljenim rižem in z divjačino, ki se da vloviti. Pijete vodo v gorah iz hudournikov, v ravnini iz potokov, primešate pa ji par kapljic ruma, ki ga ima vsak popotnik v volov-skem rogu, ki mu pravijo »čifla«. Treba pa je ravnati previdno in ne uživati preveč alkoholnih pijač, ki posebno škodujejo v teh krajih, ker je živčevje že tako razburjeno. Kar pa zadeva prenočevanja, imaš na razpolago samo vrečo, ki ji pravijo domačini rekado. Sešita je iz ovčjih kož, ki so na eni strani ustrojene, na drugi pa kosmate. Posamezne kože so spete z razkošno vezenimi jermenčki. Popotnik, ki se zarije v to gorko odcio, se ao zmeni za mokr.o noči iu spi izbornfv

IS B
.ai.: a
> ^ £ >:
O *? c
> M« ca i*
Dri C "š?
Stran 6.
Gospodarstvo.
SLOVENEC, dne 28. julija 192&.
Štev. 105.
Tzkaz o stanju Narodne banke z dne 15. Sulija 1925. (Vse v milijonih dinarjev; v oklepaju razlika napram stanju z dne 8. julija 1.1.) Aktiva: Kovinska podloga 464.9 (—0.9), posojila na menice in vrednostne papirje ■1132.1 (-f 10.0), račun za odkup kronskih nov-čanie 1186.3, račun začasne zamenjave 366.4 4 4-0.1), državni dolg 2966.3, vrednost založenih državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 750.0 (+2.6), skupaj 9004.4; pasiva: glavnica in rezervni fond 34.2, bankovci v ob-4oku 5678.8 (—58.4), račun začasne zamenjave 366.4 (+0.1), drž. terjatve 25.0 (+14.1), razne obveznosti 687.2 (+56.0), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.3, skupaj 9004.4.
Cene premogu iz državnih rudnikov. Ministrstvo za šume in rude je odredilo naslednje cene premogu iz državnih rudnikov po toni: Velenje 3000 kalorij 170 Din, Zabukovea 4800 kalorij 350 Din itd.
Kam vodi sedanja gospodarska politika. Znana tvornica cigaretnega papirja Smith in Meynier na Sušaku, edina te vrste na Balkanu, ki izvaža mnogo v inozemstvo, je odpustila vse svoje delavstvo (okoli 500), zaradi tega ker država naroča cigaretni papir po res nekoliko nižjih cenah — v Italiji pri tvorni-cah, ki morejo radi podpore italijanske vlade prodajati svoje produkte po nižjih cenah.
Nov vinski zakon. Kakor poročajo iz Bel-grada, je poljedelsko ministrstvo izdelalo nov načrt vinskega zakona, ki bo v kratkem predložen v parlamentu.
Bos&nsko-hercegovinske železnice. V letu 1913. so prevozile bosan. železnice 3,539.000 potnikov ter 1,650.000 ton blaga. V letu 1923. pa so prepeljale 4,260.000 potnikov ter 2,022.000 ton blaga.
Somborska borza bo začela poslovati menda šele 1. avgusta L 1.
Važno za lesno industrijo. »Belgrader Zeitung« poroča pod tem naslovom, da je ravnateljstvo državnih železnic odredilo, da se prepoveduje od 1. septembra 1925 do 31. marca 1926 izvoz drv. Na to se opozarja vse lesne industrije, da izvrše lesne transporte od pasa- i
meznih postaj najkasneje do 1. septembra t 1. Ravnateljstvo je tozadevno že obvestilo v tem smislu vse postaje. (Vest se nam zdi ne verjetna; zato jo prinašamo z rezervo.)
Carine. Finančni minister je odredil, da se carina odslej ne sme plačevati s papirnim denarjem tujih držav.
Uvoz italijanske moke. V zadnjih mesecih so dohajale v našo državo precejšnje množine amerikanske pšenice, po navadi 200—300 vagonov na teden. To pšenico so mleli naši, hrvatski in deloma tudi vojvodinski mlini in imeli vsled tega vsaj nekaj dela. V zadnjem času pa je pričel uvoz amerikanske pšenice pojemati in se je pričelo uvažati italijansko moko, ki je za enkrat še prosta carine. Domači mlini trpe vsled tega ogromno škodo, ker je italijanska moka vsled nizkega kurza lire cenejša nego domača moka. Precejšen del italijanske moke dohaja k nam pokvarjen, ker se prevaža v pokvarjenih vagonih.
Rekordna žetev v Bolgariji. Iz Sofije poročajo, da je letošnja žetev v Bolgariji rekordna. Pšenice bodo letos pridelali 3 in pol milijona ton naprav 2 milijona v letu :1924. Izvozilo se je bo okoli pol milijona ton.
Davki na svetu. Neki angleški statistik je izračunal, da plača amerikanski davkoplačevalec 11.5 odstotka celokupnega narodnega dohodka, belgijski 17 odstotkov, italijanski 19 odstotkov, angleški 23 in francoski 29 odstotkov.
Koncesije v sovjetski Rusiji. Po najnovejših podatkih je bilo uloženih do 30. junija t. 1. 1286 prošenj za koncesijo. Upoštevanih je bilo samo 69 s kapitalom 32 milijonov rabljev. Med koncesijonarji je 25 odstotkov Nemcev, 17.5 odstotka Angležev ter 12 odstotkov Amerikancev.
BORZA.
Dne 22. julija 1925.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.51—13.66, Italija 208.90— 211.90 (211.10—214.10), London 276.20—279.20 (276.08-279.08), Newyork 56.7—57.5 (56.59—57.57), Pariz 267.50—272.50 (266—271), Praga 167.90— 17C.30 (168.15-170.55), Dunaj 7.975-8.095 (7.98-
8.10), Curih 11.05-11.18 (U 055-11.155L Amsterdam 22.70—23.
Curih. Belgrad 9.05 (9.05), •> Pešta 0.00725 (0.007250), Berlin 122.60 (122.60), Italija 18.975 (18.975), London 25.03 (25.03), Newvork 515 (515), Pariz 24.30 (24.30), Praga 15.23 (15.25), Dunaj 72.55 (72.55), Bukarešt 2.50 (2.50), Solija 3.75 (3.75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12, Kodanj 15.430, London 42.50, Milan 26.06, Newyork 70.935, Pariz 34.4075, Varšava 13.535. Valute: dolarji 70.510, angleški funt 34.40, francoski frank 33.45, lira 26.15, dinar 12.92, češkoslovaška krona 21.01.
Praga. Devize: Lira 124.375, Zagreb 59.12, Pariz 164.10, London 152.62, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 67.50 (den.), Celjska posojilnica 200—205, Lj. kreditna 225—245, Merkantilna 100, Praštediona 805—SOS, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 104—130, Trbovlje 342-360, Vevče 100—108, Stavbna družba 165—180, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 (den.).
Zagreb. Hrv. esk. banka 107—109, Kreditna, Zagreb 105—105, Hipobanka, Zagreb 57—57.50, Ju-gobanka 97.50—98, Praštediona 810—815, Slavenska 66—67, Lj. kreditna 235, Eksploatacija 47—50, Še-čerana 505—510, Gutmann 410—415, Slavonija 47— 48.50, Trbovlje 350—360, Vevče 100, 7 odst. drž. inv. posojilo 68, vojna odškodnina 242 -245.50.
Dunaj, Efekti: Živnostenska 60, Alpine 30.3, Greinitz 13.8, Trbovlje 45.925, Hrvat, eskomptna 13.025, Leykam 14.8, Avstr. tvornice za dušik 18, Gutmann 60.5, Mundus 8.80, Slavex 17, Slavonija 52.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Doge, hrastove, s pokrovi, 1 ki, pol hI, četrt hI, fco meja 185 (bi.), 140 (bi.), 90 (bl.); smrekovi drogi, 4, 5, 6, 7, 8 m dolž., S.50, 9 in 10 cm na glavi debeljine, ravni, suhi, zdravi, fco nakl. postaja 210 (den.);. lipovi hlodi la, od 25 cm debeline, fco nakl. postaja 250 (den.); bukovo oglje la, fco meja 1 vag. zaklj. 86. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardwinter II, fco Postojna trans. 405 (bl.); koruza, slavonska, fco Postojna trans. 2 vag. zaklj. 238; otrobi pšenični, fco Ljubljana 180 (den.); laneno eeme la, fco Ljubljana 560 (den.).
Izpred sodišča.
Draga vožnja. Na hudem ovinku gorenjske glavne ceste v Naklem nad Kranjem sta tržila skupaj motociklista današnji obtoženec Alojzij Puhlin, ključavničarski mojster v Stari Fužini, in pa Robert Stransky, tovarniški poslovodja iz Tržiča. Oba vozača sta padla, toda posledice so bile različne. Puhlinu se je razbilo kolo, on pa je ostal nepoškodovan. Stransky pa, v katerega je treščil Puhlin v bok, je padel v velikem loku raz kolo in je od-letel v bližnji jarek. Njegovo kolo, ki je bilo tudi
mnogo težje, je ostalo nepoškodovano, zato pa je
on dobil težke poškodbe. Pri sunku in padcu si je zlomil kost v levem stegnu, izbil si je nekaj zob in se je težko poškodoval na rami. Obležal je nezavesten v jarku. Obtožnica dolži obtoženega Puhli-na, da je on zakrivil nesrečo vsled neprevidne in nepravilne vožnje. Zagovornik pa je ugotavljal, da sta nekoliko kriva oba in sicer tudi Stransky. ker je zapeljal v istem hipu preko ceste. Sploh pa gre tu za nesrečo, pri kateri se krivda posameznika ne more ugotoviti. Predlagal je tudi krajevni ogled v navzočnosti strokovnjakov, kar pa je senat zavr-nil. Po daljših zagovorih je senat obsodil Puhlina, da je kriv prestopka po § 335 in sicer ker je vozfl s preveliko hitrostjo in tudi ni dal pred ovinkom ceste nobenega varnostnega znamenja. Obsojen je bil na 500 Din globe, mora plačati takso in stroške in pa za zdravljenje v bolnici znesek 2098 Din. Glede nadaljnjih odškodninskih zahtev pa je zavrnil kazenski senat Stranskega na civilno sodišče.
Tihi krediti. Včeraj se je vršila pred deželnim sodiščem zanimiva obravnava proti čevljarjema Štefanu Demšarju in Karlu Golmajerju iz Tiw ziča. Prvi je bil nekaj časa manipulant pri tamkajšnji »Čevljarski zadrugk in je oskrboval nakup in prodajo usnja, kož in raznih drugih čevljarskih potrebščin. Drugi obtoženec, Golmajer, pa je bil načelnik te zadruge. Obtožena sta bila, da sta oško-gfjala zadrugo za razno blago v skupnem znesku 3135 Din. Pri obravnavi pa se je pojasnila vsa zadeva precej drugače, ket pa jo je naslikala obtož-mca. Res je, da je dajal manipulant Demšar svojemu načelniku blago na tihi kredit in mu ga ni takoj zaračunaval. Toda to sta delala le radi tega, ker je zadruga ravno v tistem času delala na to, da kolikor mogoče omeji kredite, ker je potrebovala gotov denar. Golmajer pa je, ker je imel tudi dosti denarja pri strankah, potreboval blago, katerega m mogel takoj plačah. Ugotovilo pa se je tudi, da je plačeval redno večje zneske zadrugi za blago Oba sta delala v dobri veri, da gre samo za tovarn sko uslugo brez oškodovanju zadruge. Po dolgem obravnavanju je senat oba obtoženca oprostil.
Podružnica Jug. Matice v Breznici pri 2irov>. niči je nakazala pokrajinskemu odboru Jug Matiee znesek Din 4000 kot prebitek veselice z dne 12 julija; podružnica v Radovljici znesek Din 3212 25 o™ oaSV donos t001130!6; podružnica v Metliki Din -72.80 kot prebitek igre .Kovačev študent«; osmi razred osnovne šole v Metliki je po učenki Marti Gustinovi nabral za Jug. Matico Din 100; na uradni učiteljski skupščini je nabrala gdčna M. Zor-nova Din 81.25; vesela družba pri Kralju na Hol-mecu pn Prevaljah je nabrala za Jug. Matico Din 50; Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru je poslala Jug. Matici 11 kg rabljenih poštnih znamk, večje število znamk je poslalo tudi vodstvo osnovne šole v Kostrivnici. Pokrajinski odbor Jug. Matice izr reka vsem darovalcem svojo globoko zahvalo.
Vsaka drobna vrstica Din 1'50 ali vseka beseda 50 par. Najmanjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Prvovrstna Šivilja za obleke, perilo in moderniziranje, gre na dom. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4796.
zastopnika
celo Slovenijo proti dobri proviziji išče zagrebška veletrgovina z umetnim usnjem in usnj. suknom; zastopniki, ki že potujejo za manufakturno stroko, imajo prednost. Ponudbe prosimo na upravo tega lista pod štev. 4768.
PftMimm istresni stoi>23 m 11 m
runio I lil	I širok, je po nizki ceni na-
vsakovrstne modeme spal- prodaj v Mengšu štev. 85. niče in jedilnice po zelo zni- ' žanih cenah. Matija Andlovic, i zaloga pohištva, Komenskega
ulica štev. 28.
4756
Cenjenemu občinstvu najtop-leje priporočam higijenično
urejeni BRIVSKI SALON. -
UČENEC
poštenih kmečkih staršev, zdrav, krepak, s primerno Šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. — Stanko Jutraž, Trebnje, Dolenjsko.
Prvovrstna kuharica in
šofer - mehanik
g prvovrstnimi referencami, se iščeta za Beograd od avgusta ali septembra. Pismene ponudbe naj se pošljejo direktorju G. S. Roš-u, Bled, vila Taler.
Išče se poštena ženska v srednji dobi kot
gospodinja in kuharica
k štirim mlajšim dijakom mirnega značaja, v Ljubljani. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Samostojna gospodinja« na upravo Slovenca pod štev. 4631.
Rudarski
nadzornik
mlad, r dovršeno rudarsko šolo, dober risar, se išče za nas tehniški biro: »Uprava rudnik'' Rtanj«, Boljevac, Srbija.'	4552
Hiša z vrtem
bi Uavmkom. Ie2cča ob glavni ccsti na Vinici št. 30, v kateri je nastanjena orožni-ska postaja in oddslek finančne kontrol", pripravna za vsako obrt, se tako) proda najboljšemu ponudniku. Reflektanti naj nhrneio na lastnika Jurcj ŠTERICA, trgovca na Vinici. 478t
Poljanska cesta štev. 13,
nasproti II. drž. gimnazije.
Izborna
psa čuvaja
volčje pasme (samica in samec), poceni proda izven Ljubljane: JANČIGAJ, Ljubljana, Zg. Šiška.	4767
S 1. avg. se odda v najem
v prometnem, industrijskem trgu ob južni železnici. Lepi prostori s kegljiščem in leseni inventar. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod geslom »gostilničar«.
za mlekarno, na prometnem kraju v Ljubljani, iščem za 1. sept. - Ponudbe prosim na upravo lista pod »MLEKO, KRUH, SLAŠČICE«. 4786
ODDA SE V NAJEM
Prostorno
v bližini kolodvora. Skladišče je zelo pripravno tudi za vinsko klet. - Ponudbe pod »Skladišče št. 4694« naj se oddajo upravi »Slovenca«.
i! Lovci!
Prodam 12 panjev čebel na
premakljivem satju dun. mere; nadalje krasno lov. pslco fbrak) ter psa dakelna - jamarja. - Ponudbe pod »Čebele« Jt 4785 upravi lista.
Ajda siva
lepo semensko blago in
inkarnat deteljo
nudi najceneje SEVER & Komp., Ljubljana.
lepo, za spalnice in jedilne sobe, iz trdega in mehkega lesa, jako nizke cene, prodam. - FRANC TOMŠIČ, mizarstvo, Zg. Kašelj pri D. M. v Polju, žel. post. Zalog.
ilL
Austro Daimler, 30 HP, 6 sedežev, v zajamčeno per-fektnem stanju, luksuriozno, moderno karosiran (odprt) z vsem komfortom, se proda pod ugodnimi pogoji. Plačljivo event. tudi v blagu (les). Cenj. ponudbe pod »Auto A. D. 662« na upravo lista.
Proda se kompletna
oprava za trgov.
z mešanim blagom. Naslov pove uprava pod št. 4795.
Majhen lokal ^
kraju iščemo za takoj ali pozneje. Cenj. ponudbe na upravo pod »Dobra točka«.
NUJNO!
Do 1. avg. iščem 5000 Din posojila proti popolni zem-Ijeknjižni varščini in najvišjim obrestim — da plačam zahtevo finančne prokura-ture in se rešim s tem neznosnih neprijetnosti, ki se vežejo s to zadevo že čez pet let. Globočnik - Goik, Kranj.
»WERTHEI^«
BLAGAJNE in JEKLENE denarne OMARE za vzi-danje priporoča Ljubljanska kornercijalna družba, Ljubljana, Bleiweisova 18.
Zahtevajte
pokalice
(Kracherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje
Emil Morč
sodavičar, Kette-Murnova c. štev. 11 (Martinova cesta).
Polet, stanovanje
na Bledu, vila Lipa, tri sobe z vso opremo ter velikim vrtom se odda za nizko najemnino. Vprašati istotam ali pri Društvu hišnih posestnikov v Ljubljani, Sodna ulica 4.	4794
Kdor bi rad hitro kako
zemljišče kupil ali prodal
vzel v zakup ali najem, ali dobil hipotečno posojilo, naj se posluži tozadevne oblastno konces. posredovalnice
ANTON SIKOSEK ▼ Gornji Radgoni, Spodnji Gris St. 14.
za vstop s 1. avgustom zanesljiv in priden
SOI
kateri pa mora biti izučen ključavničar. Prednost imajo taki, ki so se učili strugarstva. Ponudbe z navedbo referenc na
Konzervno tovarno »Globus" d. d. na VrHnIRi pri LJubljani.
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje
zgradbo elektrarne,
dobavo in montažo lokomobile 100 HP, elektr. strojev in preureditev obstoječega omrežja. Natančni pogoji se dobe v obč. pisarni v Mostah. Ponudbe je vlagati do vštevši 2. avgusta 1925.
2bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
2	la dalmatinski	J
I Portland cement [
H
g	svetovno znane znamke	H
g ,TITAN' tvornfcasDaimatia'd.d. J
h	Sucurac p.-5 Splitu	b
S	■
™ Obrnite se za ponudbe na izključno zastopstvo ■ J	za Slovenijo	■
I Gregovft & Cd., Ljubljana S
^	S&lenburgova ulica štev. 7	■
■ Telefon 956	Poštni predal 167 ■
g	B
iBBBBBSieiaBBBIBnsnBHHSlBBSSBflBB
Elekromotorje in diname, žarnice »Osram« — »Tungsram« — »Philips«, električne napeljave (najboljši proizvod), lestence, svetilke in armature, električne itevc« (švicarski proizvod), električne likalnike in posode, telefone, zvonce tn elemente, ves drug električni materijal kupite najceneje pri elektrotvrdki
KAROL FLORJANČIČ, CELJE.
Postrežba točna!
Postrežba točna!
MRI
svetovne znamke
(TOUR)
Iz naše tovarne v Sollnu. po izjemno nizki dnevni ceni.

JH1
iW,
* 11* •
V liliji
Izdaja konzorcij >Slovencac
Odgovorni nrednik: Viktor Cenčič.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.