141 stališč posameznikov do poročane tematike. V obdobju od 22. 10. 2015 pa do 5. 11. 2015 smo s pomočjo programa NVivo kvalitativno analizirale tri slovenske spletne portale, in sicer MMC RTV Slovenija, Planet Siol.net in 24ur.com. Novice so vsebinsko opozarjale predvsem na zunanjepolitične razmere (npr. težave na nivoju EU, konflikti s Hrvaško), zelo veliko pa je bilo tudi poročanja o otrocih in beguncih kot žrtvah. Na implicitnem nivoju, ki se močno izraža preko uporabe jezika, je izstopalo pogosto opozarjanje na nekontroliranost, paniko in množičnost. Relativno malo je bilo poročanja o kulturnih oz. religioznih vidikih. V istem časovnem obdobju smo spremljale tudi Facebook stran »Slovenija zavaruj meje«, kjer smo bile s pomočjo programa NVivo pozorne na to, kaj ljudi pri begunski krizi najbolj skrbi in kakšen je odnos do medijev oz. njihovega poročanja o tej tematiki. V komentarjih se je najbolj izražal dvom v slovensko politiko, strah pred ogroženostjo Slovenije in pa tudi dvom v verodostojnost medijskega poročanja. V skladu s pridobljenimi ugotovitvami smo oblikovale anketo, s katero smo preko »error-choice« metode poskušale na indirekten način spoznati stališča ljudi do beguncev. Poleg tega smo v anketo vključile tudi lestvico socialne distance, tj. direkten način merjenja stališč. Želele smo ugotoviti predvsem, ali obstajajo kakšne povezave med stališči ljudi in spremljanjem medijev. Rezultati kažejo na kompleksnost problema in na pomen finančnega vidika krize pri oblikovanju stališč, kulturne in verske razlike so bile manj izpostavljene, kot zelo pereč problem pa se je izkazala nekonsistentna raba terminologije pri izrazih »migrant« ali »begunec«. Ustna predstavitev / Oral presentation Sociometrični položaj prikritega narcisista Anuša Petr in Vesna Vrečko Pri konstruktu, kot je prikriti narcisizem, se zdi analiza sprejetosti ali nesprejetosti v socialni skupini in analiza medosebnih odnosov posebej smiselna, saj gre pri narcisizmu za izdatno socialni fenomen. Skozi celotno poročilo podajamo vzporednice z bolj znanim grandioznim ali odkritim narcisizmom ter poudarjamo divergentnost obeh konstruktov. V poročilu se ukvarjamo s sociometričnim položajem prikritega narcisista preko povezave med sociometrijo in testom HSNS (The Hypersensitive Narcissism Scale, HSNS, Hendin in Cheek, 1997; slovenska priredba Mori, 2012), ki meri prikriti narcisizem. Sociometrično preizkušnjo smo izvedli v dveh razredih 61 učenk drugih letnikov srednje šole v Savinjski regiji, poleg tega pa so udeleženke rešile tudi test HSNS. Izkazalo se je, da na našem vzorcu obstaja pozitivna povezava med rezultatom na testu HSNS in sociometričnim statusom za negativne izbire ter negativna povezava med rezultatom na testu HSNS in socialnim vplivom ter sociometričnim statusom za pozitivne izbire. Poleg tega se je pokazala signifikantno negativna povezava med rezultatom na testu HSNS in socialno preferenčnostjo. Ugotovili smo tudi, da ni signifikantne razlike v točnosti samoocene med skupinama posameznikov z višjim in nižjim rezultatom na testu HSNS. Poster Delovna kariera v tujini Franja Žišt in Eva Boštjančič Izbira zaposlenih za delo v tujini, ki ga je in ga bo vedno več, je zelo pomembna zaradi velikih stroškov podjetij, ko zaposlene napotujejo v tujino. Le-ti so še posebej visoki, če izberejo napačnega kandidata. V magistrski nalogi nas je zato zanimalo, ali je mogoče s poznavanjem osebnostnih lastnosti in nekaterih drugih značilnosti napovedovati, kateri zaposleni se bodo v tujini bolje prilagodili in bodo bolj zadovoljni z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 364 oseb, ki so rešile Vprašalnik petih velikih faktorjev osebnosti BFI, Vprašalnik medkulturne prilagodljivosti CCAI, Lestvico zadovoljstva z življenjem SWLS in Blackovo lestvico prilagodljivosti. Predpostavili smo, da bodo imeli posamezniki, ki so že delali v tujini, v primerjavi s tistimi, ki še niso, drugače izražene osebnostne značilnosti in dimenzije medkulturne prilagodljivosti, prav tako, da se bodo razlikovali v zadovoljstvu z življenjem. Predpostavili smo, da so osebnostne značilnosti in dimenzije medkulturne prilagodljivosti povezane z boljšo prilagoditvijo na mednarodno nalogo v tujini, torej s prilagoditvami na delo, interakcije in življenje, predpostavili smo, da osebnostne značilnosti omogočajo boljše medkulturno prilagajanje. Ugotovili smo, da se tisti, ki so že delali v tujini, od tistih, ki še niso, razlikujejo v odprtosti, čustveni odpornosti, prilagodljivosti/odprtosti in zaznavni natančnosti, v zadovoljstvu z življenjem pa med skupinama ni razlik. Osebnostne značilnosti in dimenzije medkulturne prilagodljivosti so v večji meri povezane, osebnostne značilnosti omogočajo boljše medkulturno prilagajanje, dobro ga tudi napovedujejo. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno preveriti še, ali so zaposleni v tujini delovno nalogo zaključili ali so se vrnili predčasno, v kateri državi delajo in kaj so po poklicu. Poster Odnosi do posmeha in šaljenja v medosebnih odnosih: povezanost z interpersonalnimi kompetencami in pozitivnimi medosebnimi odnosi Bor Vratanar, Daša Dolenc, Katja Habuš, Saša Bajc in Andreja Avsec Gelotofobija (strah pred posmehom), gelotofilija (veselje, da se ti drugi smejijo) in katagelasticizem (veselje ob smejanju drugim) so v osnovi medosebni konstrukti posmeha in šaljenja. V raziskavi preverjamo, kako se povezujejo z empatijo in socialno inteligentnostjo in kakšno vlogo imajo pri medosebnem vidiku psihološkega blagostanja. Predvidevali smo, da bodo imeli gelotofobisti težave z razumevanjem vedenj drugih, katagelasticisti pa se bodo težje vživeli v perspektivo drugega in v manjši meri občutili sočutje. Za gelotofilijo nismo predvidevali večjih povezanosti z interpersonalnimi kompetencami. Na drugi strani smo pričakovali, da se bosta gelotofobija in katagelasticizem negativno povezovala s Študentska sekcija / Student section 142 pozitivnimi medosebnimi odnosi, gelotofilija pa pozitivno. 448 udeležencev je izpolnilo vprašalnike PhoPhiKat-45, lestvico socialne inteligentnosti Tromso (TSIS), indeks medosebne odzivnosti (IRI) in subjektivno psihološko blagostanje (SWB). V študiji smo z vprašalnikom IPIP-NEO kontrolirali tudi temeljni medosebni dimenziji ekstravertnost in sprejemljivost. Rezultati so pokazali, da lahko z lestvicami empatije in socialne inteligentnosti ob nadzorovanju sprejemljivosti in ekstravertnosti pojasnimo pomemben delež variabilnosti pri gelotofiliji (3%), katagelasticizmu (9%) in gelotofobiji (27%). Kot smo predvidevali, je bilo za katagelasticiste značilno pomanjkanje empatične skrbi, socialnih veščin in socialnega zavedanja, za gelotofobiste pa visoka osebna prizadetost in pomanjkanje empatične skrbi ter socialnih veščin. Z gelotofobijo, gelotofilijo in kategelasticizmom smo pojasnili 31% variabilnosti v pozitivnih medosebnih odnosih, pri čemer so se vsi trije konstrukti pokazali kot pomembni napovedniki. Zaključimo lahko, da so odnosi do posmeha in šaljenja povezani z interpersonalnimi kompetencami in imajo pomembno vlogo v zadovoljstvu z medosebnimi odnosi. Poster Temperament v povezavi z agresivnim vedenjem v mladostništvu Lea Korošec V raziskavi sem proučevala povezanost temperamenta z agresivnim vedenjem v mladostništvu. Mladostništvo namreč predstavlja »vihravo« obdobje, saj pride do večjih sprememb na področju fiziološkega in psihosocialnega razvoja. Agresivno vedenje pa je zelo pogost pojav med mladostniki, zato je potrebno razumeti vse možne vzroke zanj, saj se lahko le tako na pravilen način lotimo zmanjševanja le-tega. Veliko avtorjev navaja kot enega izmed možnih vzrokov agresivnega vedenja posameznikov temperament, ker nam omogoča predvidevanje obnašanja v določenih situacijah, saj zajema značilne vedenjske vzorce posameznika. V raziskavi je sodelovalo 55 mladostnikov (24 deklet in 31 fantov) starih od 13 do 16 let. Analize znotraj raziskave so temeljile na rezultatih Vprašalnika temperamenta za mladostnike (Early Adolescent Temperament Questionnaire–Revised; EATQ–R; Ellis in Rothbart, 2001) in Vprašalnika agresivnosti (The Aggression Questionnaire; BPAQ; Buss in Perry, 1992). Ugotovila sem, da T-test ni pokazal statistično pomembnih razlik med spoloma v izraženosti temperamentne dimenzije prizadevni nadzor, kot je to predvidevala teorija in predhodne raziskave. So pa rezultati pokazali, da je za fante značilna višje izražena temperamentna dimenzija pozitivno čustvovanje in večja fizična agresivnost v primerjavi z dekleti. Proučila sem še povezavo temperamenta z agresivnim vedenjem, kjer sem ugotovila negativno, toda statistično nepomembno povezavo med temperamentno dimenzijo prizadevni nadzor in agresivnim vedenjem. Rezultati so tudi pokazali, da prizadevni nadzor ni tako pomemben prediktor agresivnega vedenja, kot so to predvidevale predhodne raziskave. Zaključim lahko, da je moja raziskava podala nekaj pomembnih informacij, a obenem je odprla veliko novih raziskovalnih vprašanj, katere bi bilo v prihodnje zanimivo raziskati. Delavnica / Workshop Kreativni pristopi k uravnavanju čustev Vodji delavnice: Neža Prelog in Doris Maljevac Regulacija čustev je pomembna za psihološko blagostanje posameznika in njegovo delovanje v socialnem sistemu. Duševni procesi, na primer spoprijemanje z obremenitvami, obrambni mehanizmi, delovni spomin in metakognitivno zavedanje, prispevajo k uspešnejši regulaciji naših čustev. V svetu obstajajo različni sistemi učenja uravnavanja emocij, sodobna psihologija pa teži k individualnemu pristopu. S tem se bomo ukvarjali tudi na delavnici in na kreativen način oblikovali nove programe uravnavanja čustev. Udeleženci bodo integrirali svoje že obstoječe znanje in izkušnje z novimi informacijami ter jih na svojstven način povezali v potencialne rešitve. Delavnica / Workshop Kreativni posamezniki in skupine, ki inovirajo Vodja delavnice: Alenka Potočnik Inovativnost organizacij je danes še kako zaželena lastnost. Spremlja jo že mala tradicija raziskav o kreativnosti in razvoju te individualne poteze. Nekateri pravijo, da gre pravzaprav za veščino. Spet drugi pa so se osredotočili še na odkrivanje socialnih vidikov kreativnosti, kar nam ponuja nove možnosti za spodbujanje timske inovativnosti. Za izhodišče odkrivanja kreativnih potencialov, ki jih ima skupina, bomo vzeli presek motivacije, tehnik in virov, ki so članom na voljo. Vaje, ki nam bodo omogočile še praktičen vpogled v procese inoviranja, pa bomo začinili s pristopi “design thinkinga”. Tako bomo spoznali nekaj načinov za kreativno prispevanje v skupini in spodbujanje skupinske inovativnosti. Delavnica / Workshop Kakšna je tvoja zgodba? (Storytelling) Vodji delavnice: Tina Mervic in Ivana Komljen Izhajajoč iz radovednosti in potrebe po povezanosti ljudje delimo zgodbe. Izmišljene, boleče, pristne, takšne in drugačne nas lahko z vsako besedo peljejo na pot bližine in samorazkrivanja. Storytelling postaja čedalje bolj uveljavljen tudi kot veščina, vendar pa je ta trening zasnovan kot uvod v raziskovanje tematike. Tako bo vsak udeleženec lahko soustvarjal potek treninga in dodal lasten doprinos. Kaj torej storytelling pomeni meni? Kako to počnem? Zakaj? Trening bo služil kot dinamičen prostor za ozaveščanje raznolikosti perspektiv dojemanja sveta skozi zgodbe. Udeleženci bodo imeli možnost pripovedovati z integracijo fleksibilnosti, improvizacije in ustvarjalnosti nasploh. Osvetlili bomo tudi sledenje poslušalcu in sprotno prilagajanje zgodbe glede na okoliščine trenutka pripovedovanja. Iskali bomo pogoje, v katerih sebe in druge spodbudimo k deljenju zgodb. Kot Študentska sekcija / Student section