Državni proračun za siiri mesece Državni proračun za leto 1940./41. ne more biti rednim potom sprejet od narodnega predstavništva niti ne morejo biti od njega izglasovane proračunske dvanajstine, ker radi izrednih zdaj v svetu vladajočih razmer narodnega predstavništva ni. Za+o je ministrski svet s posebno uredbo podaljšal sedanji proračun za štiri dvanajstine. V nedeljo, 31. marca, je knez namestnik Pavle to uredbo podpisal, katera je stopila v veljavo 1. aprila. Povišanje državnih izdatkov, ne pa davčnih bremen Podaljšanje prejšnjega proračuna se je zgodilo s potrebnimi popravki, ki jih zahtevajo zunanje-politične razmere in notranje državne potrebe. Po proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij znašajo izdatki 5.125,531.108 din. Zvišanje izdatkov v primeri z enako dobo po prejšnjem proračunu znaša 809,000.000 din. Če se odtegnejo odplačila, ki zapadejo v teku štirih dvanajstin, in izplačila obrokov, kar znaša vsoto 152,569.202 dinarja, znaša povišanje izdatkov 657,295.234 dinarjev. Od tega povišanja odpade precejšnja vsota na gospodarske izdatke in izdatke splošne državne uprave, še večja pa na državno obrambo. V prejšnjem proračunu so znašali izdatki za narodno obrambo 2.928,165.957 din, za leto 1940./41. pa so ti krediti zvišani na 3.864,796.286 din, tako da znaša zvišanje din 936,630.042. K tem izdatkom silijo našo državo mednarodne razmere, ki zahtevajo našo obrambno pripravljenost. Povišanje izdatkov pa ne bo povzročilo novih bremen. Povišanje proračunskih postavk Zvišanje ( + ) ali znižanje (—) pri posameznih razdelkih proračuna znaša v milijonih dinarjev napram istemu razdobju proračunskega leta 1939./40.: vrhovna državna uprava . . . 3.7-f- pokojnine in invalidnine . . . 88.5-}- državni dolgovi 128.3 -|- pravosodje 16.14- prosveta 34.3-)- zunanje zadeve 6.3-j- notranje zadeve 0.2— finančno ministrstvo .... 24.7+ vojska in mornarica .... 312.2+ zgradbe 12.8+ promet 131.6+ pošta, brzojav, telefon .... 29.6+ kmetijstvo 7.7+ trgovina in industrija .... 1.3+ gozdovi in rudniki 5.0+ socialna politika 5.6+ telesna vzgoja 3.4+ Naš gospodarski položaj Gospodarsko življenje na svetu in pri nas se razvija, kakor je poudaril finančni minister dr. Šutej v svojem govoru 31. marca, pod neposrednim vplivom vojne. Vojskujoče se države si ne zastavljajo več vprašanja, kako naj se ohrani gospodarsko blagostanje, marveč kako bi se naj najbolje izkorist.ila gosoodarska sredstva države za čim popolncjio zmago. Podobno spremembo so doživeli tudi gospodarski cilji in gospodarska politika nevtralnih držav, ki ne morejo gledati samo na pospešitev syojih narodnih gospodarstev, temveč tudi na to, kako bi se izognile škodljivim in težkim posledicam vojne. Vprašanje draginje predstavlja navzlic izvajanju kontrole nad cenami ter nad uvozom in izvozom splošno in resno skrb. Naš izvoz v decem' ru minulega leta dokazuje, kako se je naša zunanja trgovina prilagodila težHm časom. Naš izvoz je v septembru padel na 240.5 milijona din napram 397 milijonom din v prejšnjem septembru, v decembru pa se je izvoz že dvignil na 728.4 milijone din napram 523.4 miiijonom din v decembru 1938. Z novim proračunom dobi ljubljanska zdravniška visoka šola dva nova semestra. Doslej jih je imela štiri. Upati je, da bo Slovenija polagoma dobila v svoji prestolnici Ljubljani i.or.olno visoV> $olo za zdravnike.